Ena izmed standardnih oblik "kulturno marksističnega" delovanje je uničevanje simbolov svojega nasprotnika. Skozi zgodovino imamo kar nekaj takih primerov. V starem Egiptu so tako podobe faraonov, kateremu nov vladar ni privoščil življenja v onstranstvu, odstranili. Verjeli so da je oseba umrla tudi drugič v onstranstvu. Če ni simbola ni spomina. 

Kristjani verujemo v posmrtno življenje. V posmrtnem življenju si duša želi miru in ljubezni duš, ki so še vedno zasužnjenje v umrljivem telesu. Ostali, ki smo še prisotni v njihovem onstranstvu, tako simbolno preko živega ognja in molitve vzpostavimo stik z življenjem samim. Mir in spokojnost katerega se ob tem trenutku dotakne tako nas, ki smo še ujeti v svoje telo in vseh kateri so zapustili svoje zemeljsko bivanje nas napolni z novim življenjem.

Ne delajmo napaka in ne poslušajmo jezika teh, ki bodo dvakrat umrli in preko katerih deluje nebrzdana moč ognja.

Kot pravi Biblija  -  Vsakršna živalska narava – zveri, ptice, plazilci in morske živali – se človeški naravi daje ukrotiti in ta jo tudi res ukroti, le jezika ne more ukrotiti noben človek; nestanovitno zlo je in poln smrtonosnega strupa.

Sveča ukroti ogenj, ta tako kljub svoji bestialni moči posten le nežen dih prasketanja in svetlobe. Ukročena moč v simbolni obliki prižgane sveče naj gori na grobovih naših rajnih vse leto in ne samo na dan vseh svetih. 

Ne uničujmo simbolov svoj prednikov, tako zlahka, zaradi muhe enodnevnice ljudi, ki so poleg svojega jezika pozabili kako se ukroti ogenj. 

 

O.B.