Ponedeljkov večer v Celju, točneje na Špici v Celju in ob njej, je bil  prav poseben. Toliko navadnih vsakdanjih ljudi, brez pompa, z ogromno truda dosežejo nemogoče. Kajak Kanu Klub NIVO Celje in jih entuziasti, starši, trenerji, ljudi iz spremljevalnih dejavnosti v KKK Nivo Celje, premikajo gore v fizičnem in mentalnem smislu. Vodja in gonilna sila teh »premikačev« je pa neutrudni, zagrizeni in nalezljivo optimistični Dušan Konda. V vseh pogledih. Pri samem delu v klubu,  on sam bi rekel »papirologiji, pripravah na dogodek, izpeljavo dogodka, kakor tudi pri  potrjevanju doseženega. V času odhoda na slavnostni sprejem na Špico(Čolnarna Špica)sem za trenutek pomislil še na en šport, ki je še bolj vezan   na Celje, v mislih sem imel Judo, pa sem se hitro sam pri sebi popravil i si rekel, da je Dušan Konda enako zagrizen kot vodja prej omenjenega športa. Tud po njegovi zaslugi je Špica oziroma KKK  Nivo Celje postal valilnica ne samo talentov v Kajak-kanu ampak tudi redna njeni člani osvajajo kolajne na mladinskih olimpijski igrah. Na zadnjih treh mladinskih olimpijskih igrah  sta dva člana, Simon Brus in sedaj Lan Tominc,  osvojila zlati odličji.

Mi, tukaj mislim na Celjane in okoličane, smo v ponedeljek čakali in dočakali Lana Tominca, ki  je na mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu v preizkušnji slaloma na mirnih vodah z ovirami priveslal do zlate medalje in naslova mladinskega olimpijskega prvaka. Tominc je tako nadaljeval izvrstno slovensko tradicijo osvajanja zlatih kajakaških medalj na mladinskih olimpijskih igrah, ki jo je začel njegov klubski kolega Simon Brus, nadaljeval pa član ljubljanskega kluba Anže Urankar.

Na samem sprejemu se je  videlo in še bolj začutilo, da  ljudje imajo radi ta šport v katerem se poseže visoko in doseže ogromno.  Poraja se asociacija  na neko drugo področje delovanja državljanov, ko   na vsaka štiri leta se naenkrat prebudi, snuje ideje, kuje plane in dela smele načrte,ko to mine, vse splahni in spet zatišje. Mogoče tudi zaradi tega nekaj obrazov iz politike, po mojem vsaj tisti prisotni z iskrenim namenom v primeru pridobitve moči odločanja mislijo resno.  V športu predvsem  vrhunski tekmovalni ravni,  pri resnem ukvarjanju z njim to ni mogoče. Kontinuirano delo skozi leto, vsa leta, na poti  do uspeha. Po besedah  Petra Tominca, očeta tega mladega olimpijskega prvaka, ki je leta nazaj prav tako se ukvarjal z športom, v njihovem življenju sedaj ni odstopanj od nobenega plana niti zadan uro.«Vse smo podredili uspehu našemu Lanu, oba z mamo sva ves čas v pogonu kot logistična, psihološka in seveda finančna podpora. Sam Lan je bil z nami na dopustu nazadnje pri 11 letih. Tudi dopust si ne vzamemo kar tako, tudi poslovno smo prilagojeni njegovemu ciklu«

Proslave so se udeležili več generacij športnikov, kajakašev in kanuistov v podporo da vztraja. Še pri eni stvari je treba vztrajati. Pri izgradnji Športno rekreativnega centra Špica. Kot priznanje za dosedanje in spodbuda za prihodnje generacije. Seštevki in plusi se bodo zagotovo izšli v prid športu, mladini, ljudi in predvsem športu in lepšemu življenju vseh nas. Celje to potrebuje, Slovenija to potrebuje, Lan  in vsi,ki pridejo za jim!
Vane K.Tegov