SI
Matjaž Železnik, kandidat SDS za župana Celja: Delo za dobro ljudi bo glavno merilo
V Fokusu
Novice

Nedelja, 14. oktober 2018 ob 20:43

Odpri galerijo

Tako kot je v navadi, vedno v pravilnem štiriletnem časovnem intervalu se dogajajo in zgodijo lokalne volitve kot praznik demokracije na lokalni ravni, obenem se opravi retrospektiva za zadnje štiriletno mandatno obdobje kako županov tako tudi občinskih/mestnih svetnikov, da se ugotovi ali upravičili mandat, ki ga ravno končujejo ter ali  bodo vredni zaupanja tudi v naslednjem obdobju. Mnogo tega s vsi resni akterji tega preizkusa že opravili, glavni del pa bo sledil čez dober mesec, natančneje  18. novembra. Do takrat boj, nagovor,  pridobivanje zaupanja za glasove volivcev  in odločanje kdo bo skrbel za njihovo boljše počutje na vseh ravneh njihovega bivanja   bo postajalo iz dneva v dan bolj intenzivno.

Izhajajoč iz tega da je Celje, kot tretje največje mesto v državi, potrebno vsekakor in neizogibno primernega vodenja, smo opravili pogovor z  Matjažem Železnikom,  kandidatom za župana iz vrst  Slovenske demokratske stranke, ki je izrazil pripravljenost  se spustiti v boj za to odgovorno delo in dolžnost v prid svojih someščanov in sodržavljanov, k jemljejo Celje kot mesto v katerem živijo in mislijo živeti 

V predhodnih  dveh štiriletnih  obdobjih  je bila SDS glede županskih volitev prisotna s svojimi kandidati, ki so žal odigrali vlogo po olimpijskem načelu in bili pač sestavni del te folklore. Bo letos drugače? 

Svoje poglede in način kako uspešno priti do zmage na županskih volitvah nam je skozi ta naš pogovor nam je predstavil gospod Matjaž Železnik, znan celjski glasbeni pedagog, ki več kot trideset izobražuje generacije glasbeno nadarjene ki se želijo kasneje vključiti v svet odraslih na področju glasbe.

Kdo ste gospod Matjaž Železnik? Iz kakšne sredine izhajate, tukaj mislim predvsem na politična poslovna?

Rodil sem se v Slovenskih Konjicah leta 1957. Pri dveh letih  smo se preselili na Hudinjo v Celju, kjer smo živeli pri starih starših. Sledi obdobje bivanja v Žalcu, kraju začetka moje glasbene poti,  ki je bil izpolnjen z osnovnim glasbenim izobraževanjem v glasbeni šoli Žalec. To je bila dobra osnova za moje nadaljnje delo in sodelovanje v različnih glasbenih sestavih. Pridobil sem osnovno znanje igranja harmonike in klavirja. Sodeloval sem pri harmonikarskem orkestru in tudi nastopal sem z obema instrumentoma. Tudi igranje v zabavnem ansamblu se je pojavilo že ob zaključku tega obdobja. Gimnazijo sem obiskoval v Celju, kjer sem  leta 1976 maturiral. V Ljubljani sem najprej študiral na višji tekstilni šoli, srednjo glasbeno šolo sem obiskoval sočasno. Študij na pedagoški akademiji v Ljubljani mi je prinesel možnost izpopolnjevanja pri odličnih pedagogih in glasbeniki.  Leta 1979 sem se poročil in dobil prvo službo v glasbeni šoli Celje kot učitelj klavirja, harmonike in nauka o glasbi. Delo v glasbeni šoli mi je bilo vedno v veselje. Sem družinski človek. Z mojo  soprogo sva ponosna starša štirih odraslih otrok,  ki so hvala bogu vsi  pri kruhu, čeprav ne ravno blizu domu in svojim staršem.

Leta 1988 sem odprl zasebno glasbeno   trgovino in sem se pretežno ukvarjal  z delom povezanim z glasbili ter z uglaševanjem le teh za potrebe glasbene šole.  V trgovini sem se zaposlil leta 1989. Trgovina ves čas deluje na isti lokaciji.

Kako to, da ste postal kandidat za župana  Mestne občine Celje, tretjega največjega mesta v Sloveniji,  kot kandidat  Slovenske demokratske stranke? Na nagovor, iz prepričanja ali ste morda dobil namig od zgoraj, da je pravi čas za vaš tuzemski prispevek?

V politiko sem vključen od samega začetka vseh početij glede osamosvajanja, tvorjenja in začetnega zagona pomladne politike.  V stranki SDS sem vključen od leta 1995.  Eno obdobje sem bil zelo aktiven , kasneje sem se malo umaknil, nisem  pa prenehal spremljati dogajanja in trende, odklone, na koncu koncev tudi pozitivne spremembe v njej. Bil sem večkrat nagovorjen v različnih časovnih presledkih, da prevzamem to in ono vlogo v lokalni politiki. Tako kot v pravite, sem na nek način piskal potrditev od »zgoraj »oziroma da sem razčistil z svojim nadjazom, kot se temu moderno reče danes. Sledilo je intenzivno pogovarjanje  z gospodom Leonom Podlinškom( o.p. Predsednik LO SDS), na kar smo seveda tudi doma sešteli pluse in minuse, ki jih prinaša medijska in siceršnja izpostavljenost ter se odločil za sprejem kandidature, ki je bila 28. septembra bila potrjena s strani članstva  SDS na lokalnem nivoju. Glede na moja »rosna« šestdeseta leta pa volje in energije se spoprijeti z tem izzivom je več kot dovolj.

Imate nabor idej ali kakšnih konkretnih načrtov za izboljšanje življenja  občank in občanov MO Celje, vseh Celjank i n Celjanov. Imate ekipo, predvolilno in strokovno pripravljeno in podkovano, ki bi vam ob morebitni  izvolitvi za župana Mestne občine Celje tudi konkretno pomagala?

V primeru izvolitve za župana Mestne občine  Celje imam pripravljena programska izhodišča, ki bodo Celje in okolico naredilo prijazno ljudem, ki pričakujejo spremembe. Delo za dobro ljudi je glavno merilo, ki ga hočem slediti.

-Najprej bo potrebno poskrbeti za sprejem ustreznega prostorskega plana občine, ki bo omogočil legalno in intenzivno delo na privabljanju novih investitorjev z novimi idejami.

-Poskrbeti želim za enakomeren razvoj mestnega jedra in okolice kjer je veliko nedorečenega. V tem primeru se zdi dobro sodelovanje s krajevnimi in mestnimi skupnostmi odločilnega pomena.

-V Celju je sorazmerno malo višje in visokošolskih zavodov. To je eden od razlogov zakaj mladi ne ostajajo doma v Celju. Drugi vzrok je pomanjkanje služb, stanovanj in drugih kapacitet, ki jih mlade družine potrebujejo za kar se da hitro vključitev v življenje. Na tem področju moramo napraviti bolj odločne korake.

-Četrta točka mojega programa je dodatni dom za ostarele. Še posebno skrb za posameznike z demenco. Znano je, da se bo v naslednjih letih povečevalo število starejših s to težavo. Želimo poiskati lokacijo kjer bi bil ustrezen prostor za takšen dom ali celo manjše naselje kot je to praksa v nekaterih drugih državah. To bo prispevalo k lajšanju težav, ki se pojavljajo s premalo prostora v dosedanjih domovih in z obravnavo starostnikov. Občinska uprava naj služi občanom pri reševanju težav pri urejanju njihovih zadev. Sem proti zavlačevanju v postopkih in proti postavljanju birokratskih ovir.

Pri vsem tem računam tudi na ekipo iz MO SDS Celje ter ekipo, ki me je nagovorila in pridobila kot kandidata za župana, predvsem na podlagi vedenja o tem, da pri predlagatelju obstoja kar dobršno število strokovnjakov na posameznih področjih za realizacijo zastavljenih ciljev.

Ste bili do sedaj zadosti vključeni v aktualna dogajanja in ali menite, da bi z lahkoto ali da bi vsaj vladali, koalicijsko, morda projektno?

Moram priznati, da sem v določenem času, cca 10 let  nisem bil v ospredju, kljub temu pa sem spremljal dogajanja. V aktualnem času spremljam dogajanja in vidim  kje so problemi ter da ugotavljam kaj bi naredil danes.  Sodelovanje kot morebitni župan vidim predvsem v koaliciji. O tem pa bi prepustil odločitev lokalnemu odboru da odloči o sodelovanju znotraj Mestnega sveta.  Glede na prej omenjena štiri  področja  delovanja na katerih bi temeljilo moje delovanje pričakujem koalicijsko usklajeno delovanje vsaj pri teh glavnih poudarkih. Pri tem bom vsekakor vztrajal.  Prva projekta v primeru  moje izvolitve prva in četrta  točka mojega programa; se pravi,  prostorski plan in iskanje lokacije za dom ostarelih. To bi bilo zavezujoče za vse partnerje pri tem  mojem delu in pri delu partnerjev pri omenjenih projektih.

Občina kot takšna, kolikor vem,  bi vam naj bila znana kar se  ustroja tiče, sicer iz nekih drugih časov. Bi bili kos temu, vodenju namreč, v sedanjih okoliščinah, z vsemi plusi in minusi?
Gotovo bi bil kos temu. V preteklih letih , časih sem se vključeval v raznovrstne poslovne dejavnosti od zavarovalništva pa celo do mrežnega marketinga, spremljal in preštudiral kopico poslovne literature. Sicer pa moje vodenje, uspešno  je očitno tudi  pri lastnem podjetju, ki obstoja skoraj trideset let in je ves čas aktivno, pa tudi poslovno kot se temu reče »nad vodo«.

V čem se razlikujete od ostalih kandidatov in kandidatk, poleg dosedanjega župana tudi vseh preostalih? Jih boste premagali?

Seznanjen sem z vsemi protikandidati, ki so sicer več ali manj znane osebnosti. Ocenjujem da imam veliko možnosti glede na svojo prepoznavnost preko udejstvovanja na glasbenem področju. To je na nek način managersko delo  Dejstvo pa je tudi  to, da  celjsko občinsko politiko že skoraj  dobri dve desetletji krojijo isti ljudje. Eden je župan, ki bo kandidiral že šesti mandat, drugi je njegov uslužbenec zadolžen za županov proračun, tretji je direktor javnega podjetja in četrti je član mestnega sveta že vsaj dva mandata. Torej v tem krogu se vrti življenje v Celju. Jaz z svojo ekipo želim to spremeniti. Za to je potreben intelekt, vztrajnost, zmožnost vodenja, potrpežljivost. Vse našteto imam. 

V primeru vaše izvolitve za župana Mestne občine Celje  bili pripravljeni prirediti koncert z enim od vaših zborov ali vseh njih, ki so mimogrede vaši večkrat realizirani projekti?

Zelo dobra ideja, k i je tudi izvedljiva. Tudi zaradi samega odziva ob sporočilu da se bom potegoval za mesto župana Mestne občine Celje. Nekateri so celo izrazili bojazen, da jih bom zapustil ob morebitni izvolitvi. Pričakujem odziv vseh pevcev.

Vso srečo!

Yann V. Tegov

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 23. Oct 2019 at 13:31

0 ogledov

Romana Tomc: Jean Cloude Juncker ostal velik dolžnik pri iskanju rešitev za migrantsko krizo
Z izzivi in nedokončanimi projekti na področju migrantske krize se bo morala soočiti nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen.Predsednik Evropske komisije v odhajanju, Jean Claude Juncker, je imel včeraj poslovilni govor na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. To je bil hkrati pregled dela v njegovem mandatu. Evropskim poslancem se je zahvalil za sodelovanje in za vse razprave, ki jih je bil deležen v Evropskem parlamentu. Zahvalil se je tudi komisarjem, ki so njegov načrt izvajali. Ob nastopu mandata je bila Evropa v gospodarski krizi, po njegovih besedah je bila ta Komisija zadnja priložnost za Evropo. Evropska poslanka Romana Tomc je povedala: »Strinjam se z oceno Jean Clauda Junckerja, da je bila Evropska unija pred petimi leti gospodarsko šibka. Pestila nas je visoka brezposelnost, veliko nezaupanje državljanov v institucije. Juncker je glede tega opravil dobro delo, ne on sam, celotna ekipa. V času njegove komisije je prišla v ospredje socialna agenda, imamo najnižjo brezposelnost po letu 2000, zaupanje v Evropsko unijo je na zgodovinsko visoki ravni. Njegov strateški naložbeni načrt za krepitev gospodarske rasti in zaposlenosti je bil dobra poteza. V tem smislu smo lahko zadovoljni.« Juncker je spomnil tudi na številne zakone, ki so jih sprejeli ali posodobili. Bilo pa je tudi nekaj neuresničenih. Romana Tomc opozarja: »Na področju zaščite vrednot, enakih meril, krepitve EU v svetu, varnosti, bi lahko naredili več. Bančna unija ostaja nedokončan projekt, prav tako tudi nekaj drugih projektov na področju mobilnosti.« Evropska komisija pod vodstvom Jeana Clauda Junckerja ni bila sposobna odgovoriti na migrantsko krizo. »Evropska unija je zelo raznolika, pri iskanju rešitev migrantske krize bi se morali te raznolikosti bolj zavedati. Kakršnokoli vsiljevanje idej, ki so po godu le enemu delu držav, drugemu pa ne, kot na primer obvezne kvote, ne pride v poštev. Migrantsko krizo je treba reševati pri izvoru in dosledno ločevati med problematiko beguncev in migrantov. Še posebej pa preprečiti delovanje kriminalnih združb in ilegalne migracije. S temi izzivi in nedokončanimi projekti se bo morala soočiti nova Komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen,« je zaključila Romana Tomc.

Wed, 23. Oct 2019 at 12:42

0 ogledov

Žan Mahnič po pričanju Franca Kangerja "šokiran": "Če je vse to res, razumem, zakaj želi pravosodje blokirati naše delo
Včeraj se je na 3. nujni seji sestala preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Seja je bila zaprta za javnost, v izjavi za medije po seji pa je predsednik komisije Žan Mahnič pojasnil, da so sprejeli seznam prič in določili dodatno dokumentacijo, ki jo bo komisija zahtevala od pristojnih orngaov. »Kar se tiče pripravljalnih preiskovalnih dejanj, bomo v komisiji od Policijske uprave Maribor zahtevali dokumentacijo v zvezi z operativno obdelavo v zadevi 'Kras', vključno s spisovnim seznamom in od informacijskega pooblaščenca vso dokumentacijo v zvezi z zaključki in ugotovitvami inšpekcijskih nadzorov od leta 2013. Prav tako bomo od Komisije za preprečevanje korupcije zahtevali dokumentacijo, ki se nanaša na Franca Kanglerja in njegove ožje družinske člane, od Urada za preprečevanje pranja denarja pa vso dokumentacijo, ki se nanaša na Franca Kanglerja,« je povedal Mahnič in dodal, da bo komisija tudi na podlagi vseh prejetih dokumentov nadaljevala svoje delo. Po besedah Mahniča bo preiskovalna komisija vpogledala tudi v gradivo, ki ga je na ponedeljkovi seji dostavil Franc Kangler. Predsednik preiskovalne komisije je pojasnil, da so člani in članice komisije določili tudi širši seznam prič, med njimi so: Zoran Šarič, avtor knjige Županov boj, ter pravniki: dr. Marko Bošnjak, Ciril Gerlovič, dr. Ciril Ribičič, Andrej Verlič in Peter Žnidaršič. Priča bo tudi nekdanji podžupan mariborske občine Željko Vogrin, komisija pa namerava zaslišati tudi nekatere nekdanje poslance, ki so bili članki KNOVS, in sicer Rudolfa Mogeta, Jožeta Jerovška in Franca Pukšiča. Na preiskovalno komisijo bodo vabljeni tudi nekateri ožji sodelavci Franca Kanglerja, »ki so bili s strani kriminalistov deležni pritiskov, da morajo povedati kaj obremenilnega proti Francu Kanglerju.«  Predsednik preiskovalne komisije Žan Mahnič je še povedal, da bo komisija zaslišala tudi nekdanjo ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, nekdanjega premierja, danes ministra za zunanje zadeve Mira Cerarja, nekdanjega predsednika KPK in njegovega namestnika mag. Gorana Klemenčiča in Darka Stareta ter Aleksandra Geršovnika, Marjana Fanka in Zlatka Krajnca s policije. Kot je povedal Mahnič bo komisija z novimi zaslišanji nadaljevala v  ponedeljek, seznam prič pa nameravajo še dopolniti. Prav tako je Mahnič izpostavil včerajšnje zaslišanje Franca Kanglerja, po katerem je ostal »šokiran«. »Če je vse to res, kar je bilo povedano včeraj, mi je jasno, zakaj želi pravosodje ustaviti delo te preiskovalne komisije, kajti tisti, ki si želijo naše delo ustaviti, vključno s koalicijskimi poslanci, to želijo storiti, ker so v zadevo vpleteni, ali pa jim takšno stanje ustreza,« je bil jasen Mahnič, ki je napovedal intenzivno delo komisije tudi v tem tednu. Ustavno sodišče bo sicer ravno v četrtek na seji obravnavalo zahtevo Sodnega sveta za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika o parlamentarni preiskavi. Prav tako bodo ustavni sodniki preučili pobudo vrhovnega državnega tožilstva za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi ter pobudo in ustavno pritožbo zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave v zadevi Kangler. Vir: sds.si

Wed, 23. Oct 2019 at 11:24

0 ogledov

Vane K. Tegov: Strasbourg: »Hrvaški pozitivna ocena Evropske komisije za Schengen, ne pa za takojšen vstop vanj «
Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, je v danes sprejeti oceni o izpolnjevanju schengenskih pravil in standardov sporočila Evropska komisija. S poudarkom na, sporočili so. Od tod naprej  je pot, ki traja in je predvsem dolga. Dikcija, da izpolnjuje tehnične pogoje  za vstop v schengensko območje pomeni, da lahko nekaj izvaja ampak, da ni še politično zrela in stabilna ter da ni sto odstotno zanesljiva. Za to rabi mentalno zrelost  ali po domače evropsko kilometrino na področju zanesljivosti. Politična in kilometrska zrelost njihovega  premierja Andreja Plenkovića glede Evrope  je premalo.  Lobistični del posla, ki se mu reče vključitev v schengensko območje,  so opravili dokaj dobro. Plenković posebej vedoč, da je služboval v  Bruslju in da pozna dobršen del bruseljskih struktur. Zato je obenem Hrvaška pozvana  k nadaljnim prizadevanjem za izvajanje vseh ukrepov, zlasti na področju upravljanju zunanje meje.  To pa je najtežji del te poti oziroma dela k približevanju nečemu, kar lahko rečemo vstop v Schengen. Mnogo  je tega praktičnega, sprotnega, dnevno podvrženega preizkusu dejanske zmožnosti izvajanja, polnovrednega  izpolnjevanja nalog s področja nadzora zunanje meje. Tu se bo Hrvaška še dolgo, dolgo srečevala  s težavo, problemom, večkrat  hudim problemom. Poleg prisotnosti organov, ki so zadolženi  za izvajanje nadzora, morali bodo imeti enake vatle do vseh, s katerimi se bodo srečevali, tako problemi in ljudmi. Tukaj pa imajo vse razen Madžarske, nerešeno, nedorečeno, neurejeno, slabo ali nezadostno stanje urejenosti. Z državo BIH imajo dolgo mejo, različno propustno. Propustno glede migracij na eni strani, na drugi strani pa glede Hrvatov iz BIH, ki so obenem vsi dvojni državljani. Ti bi iz neshengenske BIH imeli tako rekoč  status stalnih prehajanj in sprehajanj iz ene v drugo državo, ki pa zna sproducirati mehek, mnogokrat tudi nezakonit način ali vsaj možnost pogoste  potencialne zlorabe tega statusa. Od potencialnega do stvarnega je včasih  pot zelo kratka in se zgodi v hipu. Takšni hipi in hipne razlage in morebitne zlorabe pa so ena resnih cokel sami Hrvaški. Druga  resnična cokla je meja z Srbijo. Tam je več nerešenega kot rešenega. Večji del njene težave  izhaja iz odnosa do Slovenije in njenega, vsaj do sedaj, odnosa  do odprtih vprašanj, ki se mu reče z figo v žepu ali politična neiskrenost. Vsaj takšnega videza  pušča za seboj ali ga daje mnogokrat. S praktičnega vidika pomik Schengenske meje bi olajšalo življenje Slovenije glede migracijskih pritiskov.  Sicer pa prav Hrvaška mora  definirati in fizično določiti svoje meje. To je še čaka. Še do konca izpolniti t.i. tehnične pogoje.   Izpolnjevanje tehničnih pogojev za članstvo v Schengnu sicer še ne pomeni dejanske uvedbe schengenske meje. Dokončna odločitev o vstopu Hrvaške v Schengen je v rokah Sveta EU, za kar je potrebna soglasna podpora vseh članic. V podobni situaciji sta se znašli tudi Bolgarija in Romunija, ki sta sicer vse tehnične pogoje izpolnila že pred devetimi leti, a še vedno nista znotraj meja območja. Hrvaška sama pa v naslednjih, vsaj nekaj let ne bo zadevo premaknila nikamor predvsem  tudi zaradi sosledja dogodkov, ki prihajajo kot je recimo njeno predsedovanje Evropski uniji  kjer same predsedujoče države ne smejo favorizirati svoj položaj, kar  predsedovanje  EU zagotovo je.  Pa tudi v kasnejši fazi so možne situacije zadržanosti pri akceptiranju Hrvaške  kot bodoče članice schengenskega območja. Glede Hrvaške pripravljenosti naj bi bilo poleg Slovenije skeptičnih več članic, med njimi Nizozemska, Nemčija in Francija. Zato bi temu rekli,  da  bo postopek vključitve najprej stal, zajel sapo, in stekel zelo počasi. Upajmo na počasno  in resnično zorenje Hrvaške, za katero pa sedaj to z neko močno gotovostjo ne moremo trditi. Obenem pa tudi na naši strani kakšna oblastna in diplomatska sprememba, ki bo znala odločneje, bolj vsebinsko, suvereno  in  bolj samozavestno opravičevala slovenske interese tudi  v primeru vstopa Hrvaške v schengenski prostor. Hrvaški, ne prelahka, ne preveč trnova pot, ampak pot,  ki je realna in ob upoštevanju sosede Slovenije. Vane K. Tegov

Tue, 22. Oct 2019 at 22:37

79 ogledov

Bogovič: Brexit kot naravna nesreča. EU pripravljena pomagati najbolj prizadetim državam
Strasbourg, 22. oktober 2019 - Člani odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI), član katerega je tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), so na včerajšnji izredni seji sprejeli poročilo o predlogu Uredbe o uporabi evropskega solidarnostnega sklada tudi za primer brexita brez dogovora. Pri oblikovanju poročila je kot pogajalec politične skupine EPP aktivno sodeloval tudi Bogovič, ki je bil z izidom glasovanja zadovoljen. »Nejasnostim glede brexita, kljub nedavno sprejetemu dogovoru med vlado Združenega kraljestva in Evropskim Svetom, še ni videti konca. Ker torej še vedno ne vemo, ali bo prišlo do brexita z dogovorom ali do brexita brez dogovora, moramo biti v EU pripravljeni na vse scenarije. Zato je Evropska komisija že v septembru predlagala spremembo Uredbe o evropskem solidarnostnem skladu, ki predvideva aktivacijo tega sklada in črpanje sredstev v primeru t.i. trdega brexita (brexit brez dogovora), in sicer za pomoč tistim državam članicam EU, ki bi bile v primeru tega scenarija najbolj prizadete,« uvodoma pojasnjuje Bogovič, ki poudarja, da je brexit v vseh pogledih katastrofa, ki bo za sabo pustila veliko gospodarsko in politično škodo. »Stroški za nacionalno administracijo držav članic se bodo v nekaterih državah namreč znatno povišali, še višja bo neposredna škoda za gospodarstvo, predvsem transport, turizem, zaposlovanje, prost pretok storitev in blaga, itd. Zato mora biti EU  ustrezno pripravljena in zmožna najbolj prizadetim državam članicam pomagati takoj, ko bodo te države potrebne nujne pomoči. Sam menim, da je prav, da Evropa pokaže ustrezno mero solidarnosti in najbolj prizadetim državam članicam, pod sicer jasno določenimi pogoji, omogoči črpanje sredstev iz solidarnostnega sklada tudi v primeru takšnih katastrof kot je brexit. Kot pogajalec politične skupine EPP sem v okviru pogajalskega procesa slednje izpostavil in aktivno sodeloval pri oblikovanju kompromisnih amandmajev oziroma predlogov za izboljšave predloga Komisije, in sicer tako v določbah glede opredelitve kritičnega obdobja v okviru katerega se bo ugotavljala celotna nastala škoda; spodnje meje nastale in ugotovljene škode na državni ravni, ki bo posamezne države opravičevala do finančne pomoči; višine deleža povrnite sredstev, do katerega bodo posamezne države upravičene, itd.,« zaključuje Bogovič, ki na četrtkovem glasovanju o omenjenem predlogu na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta ne pričakuje težav.

Tue, 22. Oct 2019 at 12:47

316 ogledov

Kriza Ustavnega sodišča in poziv trem ustavnim sodnikom k odstopu!
Ko moralno in intelektualno identiteto in avtoriteto izgubi najvišja sodna oblast v državi, to je Ustavno sodišče, je znak za alarm najvišje stopnje. Predsednik države, kot najvišji varuh demokratične ureditve je dolžan intervenirati. Zato ga pozivam, da se opredeli in zavzame svoje stališče. Gre za odnos sodnikov do problema nepristranskosti, ki je temeljni pogoj za pošteno sojenje in odločanje. Na Ustavno sodišče zato vlagam poziv k odstopu 3 sodnikov, ki so okrnili ugled Ustavnega sodišča. Edini način, da se ohrani avtoriteta najvišje sodne ustanove v državi je odstop 3 dokazano kontaminiranih ustavnih sodnikov. To so sodniki iz kvote nekdanje poslanke SMC Jasne Murgel, ko je ta leta 2017 pred vso slovensko javnostjo v Državnem zboru grozila z napovedjo takšne zasedbe Ustavnega sodišča, ki bo po meri oblastne večine. Ker se zdaj dogaja prav to, zahtevamo odstop kontaminiranih in nezakonito postavljenih sodnikov: 1. Dr. Mateja Acceta 2. dr. Špelce Mežnar 3. dr. Rajka Kneza, katerih moralna in poklicna avtoriteta je tako okrnjena, da ruši ugled Ustavnega sodišča. Uvedba tako imenovanega REZULTATSKEGA ODLOČANJA pri zakonu o migrantih pa pomeni konec razumsko kompetentnega in moralno poštenega odločanja, ki je bilo izpostavljeno nedopustnim pritiskom. V zvezi z Referendumom 2017 in 2018 pa bom proti trem navedenim ustavnim sodnikom vložil tudi odškodninsko tožbo zaradi zlorabe ustavno sodne oblasti ter njihovemu nevestnemu delu v službi, kar je privedlo do namernega materialnega oškodovanja davkoplačevalcev in deformiranja demokratične volje državljanov in volivcev in sicer zaradi: 1. Povsem nepotrebne 2 x po 3 milijone izgubljenega davkoplačevalskega denarja, ko sem dvakrat predlagal samo izločitev dr. Acceta zaradi sodelovanja s stranko SMC in zahteval združitev datuma referenduma z dnem predsedniških in parlamentarnih volitev in je tako 2 krat prišlo do oškodovanja državnega proračuna ter do načrtne - s strani večine ustavnih sodnikov namerno povzročene, nizke referendumske udeležbe. To je v pogojih zavrnitvenega kvoruma in gostoti 5 glasovanj (predsedniških, evropskih, lokalnih in 2 referendumskih, v razdobju 1 leta) imelo za posledico navedeno škodo, zraven pa je povzročilo mojo javno stigmatizacijo kot povzročitelja izgube 6 milijonov eur (dokaz: večkratna javna TV diskreditacija s strani Alenka Bratušek – infrastrukturne ministrice) 2. V zvezi z lokalnimi volitvami mi isti trije sodniki odrekajo pravni interes pritožnika na izid lokalnih volitev za mesto ljubljanskega župana Zorana Jankovića, kar je tudi predmet moje aktualne pritožbe na EU institucije in predmet sodnega spora na UPRAVNEM SODIŠČU RS. Moj namen je en sam: prispevati da se na Ustavno sodišče spet povrne pogum za uporabo razuma in da zdrava pamet ne poklekne pred uslužnostjo politični oblasti ter da se razum ne ukloni neumnosti, nepristranskost pa spet dobi domovinsko pravico na Ustavnem sodišču. Vili Kovačič, državljan K.   Prilagam dokumentacijo o zakonskih kršitvah opravljanja sodniške funkcije dr. Špelce Mežnar, ki nedvoumno terja takojšnje prenehanje izvrševanja njene sodniške funkcije ! Kopijo poziva k odstopu pošiljam tudi predsedniku države, z namenom da se opredeli in reagira v dobro spoštovanja ustavnega reda in zakonitosti v RS ! 

Tue, 22. Oct 2019 at 08:00

304 ogledov

Še vemo zakaj smo se osamosvojili?
Slovenija na vseh področjih tone. Svojim državljanom, zlasti starim in nemočnim, je vse bolj tuja. Njeni politiki radi vpijejo, da morajo omogočiti naglo bogatenje mladim, da ne bodo odhajali v tujino. Da stari ne morejo biti doma, da odhajajo v domove za starejše na Hrvaško in celo v Srbijo, jih ne briga. Oni za njih očitno niso ljudje. Ali ni to tudi kršenje ustave? Ob dogajanju v Španiji g. Kučan razglaša, da predsednik slovenske države o Kataloniji molči, da predsednik vlade molči… pozabil je povedati, da tudi on molči o Jankovićevih lumparijah. Pa ga nikoli ne bi bilo v politiki, če ga ne bi on tja postavil. Moralno in politično je odgovoren za njegova dejanja, se tega zaveda? Tat ni samo tisti, ki krade, ampak tudi oni, ki drži vrečo. Kučan mu ne samo moralno in politično pomaga pri njegovih nečednih dejanjih, ampak ga tudi ščiti pred kazensko odgovornostjo. Očitno nismo pred zakoni vsi enaki? Ali ni to kršenje ustave? »Predsednik vlade Marjan Šarec je v Puconcih na slovesnosti v spomin na padle borce NOB in druge zgodovinske dogodke v Prekmurju poudarjal, da moramo biti ponosni na narodnoosvobodilni boj, saj brez njega Slovenci ne bi obstali, ker nas okupator ni cenil. Pozval je tudi k ohranjanju zgodovinskega spomina in k enotnosti naroda.« Sedanji predsednik vlade se bo nedvomno zapisal kot človek, ki je izjemno ljubil nastopanje na partizanskih proslavah. Pri tem ni samo pokazal popolno nesposobnost videti zgodovinske resnice, ampak je tudi njen največji ponarejevalec. Ljudje, ki se borijo za svobodo naroda so resnično vredni iskrenega in globokega spomina. Samo ta boj ne sme biti boj za to, da eno okupacijo zamenjamo z drugo. Boj proti okupatorju ima smisel, če je povezan z demokracijo! Okupator, zaveznik in občudovalec Stalina, ne samo, da nas ni cenil, ampak nas je nameraval zbrisati s sveta. Zakaj je to predsednik zamolčal? Zato, da bi prikril dejstvo, da okupator ni zgubil vojne zaradi Titovih partizanov? Zakaj slovenski politiki tako radi zmanjšujejo zasluge SZ in zahodnih zaveznikov? Kje ima vsaj minimalni dokaz, da smo zaradi partizanov obstali? So z prikritimi poboji Slovence zamenjali za krompir, da bi se tako pomnožili. Menda ja ne misli kot nekdanji polkovnik JLA, ki rad razglaša, da bi bili še vedno pod italijanskimi in nemškimi okupatorji, če ne bi bilo partizanov? Postaja Slovenija zgodovinska norišnica? Predsednik vlade je tudi nekaj delil nauke Madžarom. Jim je očital, da so bili med okupatorji? Nisem slišal te besede. Nisem slišal, da bi se posebej zavzel za porabske Slovence, ki jim grozi izumrtje. Nisem slišal, da bi načel vprašanje madžarskih reparacij! Nisem slišal, da bi obsodil sovjete, ki so grozili s tanki, če bomo uresničili njihovo združitev z ostalimi rojaki. Združena Slovenija za g. Šarca ni vrednota. Zanj se začne in konča vsa zgodovina z partizanščino in OF, ki je bila vse kaj drugega kot tisto, za kar se je razglašala. N podlagi laži in zgodovinskih potvorb zahteva enotnost Slovencev! Smo mafija, ki jih druži kraja in vsesplošno nasilje? Čeprav slovenska osamosvojitev ni bila nikoli osebna opcija Milana Kučana, zahteva za Katalonce pravico do osamosvojitve. Ima popolnoma prav! Četudi je Kučan! Trditev, da sedanja Španija ni primerljiva z takratno Jugoslavijo je točna. Dokazuje pa prav to, da slovenska osamosvojitev ni zrasla iz nezadovoljstva z jugoslovansko demokracijo, ampak iz naravne, prvinske pravice naroda do lastne države. Ali mislijo gospodje, da bi bili še vedno bili pod Beogradom, če bi bila tamkajšnja oblast demokratična?? Če bi imeli oblast slavilci 60 let TO gotovo, toda k sreči so naši sosedje Hrvatje, ki take zgodovinske sreče ne bi nikoli pustili neizrabljene! Jugoslavija ni bila nobena naravna, ne zgodovinska tvorba, bila je tragična posledica razmer v Avstro-Ogrski in dejstva, da je bila Kraljevina Srbija na zmagoviti strani. Slovenija je glede demokracije in perspektiv napredka prišla v Jugoslaviji izpod dežja pod kap! Zakaj se je Slovaška osamosvojila? Narodi se očitno lahko osamosvajajo v izjemnih svetovnih razmerah, kot sta bila zlom komunizma in sovjetskega bloka in v demokraciji. Če ni demokracije, mora biti vojna. Zato smo imeli Vojno za Slovenijo. Kmalu bo trideset let slovenske osamosvojitve. Njeni voditelji, vsa čast predsedniku države, ki si je glede tega na jasnem, več ne vedo, zakaj smo se osamosvojili! Partizanstvo in 60 let TO sta jim omračila um. Zgodovinskega spomina, občutka za zgodovinsko resnico nikoli niso imeli. Oni imajo druge skrbi in načrte. Zato so obsodili Šiška. Ideal jim je država, kjer je tajna policija vse. Zato se hoče otresti parlamentarnega nadzora. Šiško je najmanj dokazal da ve, da je država zaradi njenih državljanov, ki imajo pravico do osebne in državljanske sreče. Ali ni čaščenje totalitarizma v nasprotju s slovensko ustavo? Dr. Stane Granda
Teme
Matjaž Železnik MO Celje lokalne volitve 2018 Kandidat SDS za župana

Zadnji komentarji

Miha Skumarc

2019-08-11 23:34:36


Da, groza.
APMMB2

2019-07-28 06:13:29


Milan Kučan je poosebljeno zlo. Kjerkoli se pojavi in karkoli naredi, naredi škodo. Če se spomnimo samo začetka njegove politične kariere, ko je odnesel Staneta Kavčiča. Kavčič je bil sicer komunist, a vseeno je njegova partijska odstavitev pomenila zastoj v Sloveniji. Potem se je povzpel do generalnega sekretarja CK ZK in pod njegovim vodstvom je Slovenija bankrotirala. Bankrot Jugolavije in tudi Slovenije je povzročilo komunistično vodstvo. Se pravi je za Slovenijo pri bankrotu bil prav Kučan eden glavnih. Nasprotoval je osamosvojitvi, pa je k sreči bil poražen. Potem je nasprotoval demokratizaciji in vladavini DEMOSa. Zmagal je, saj je DEMOS razpadel in začelo se je obdobje kučanizma oziroma Murgljevanje. To vlada še danes. Kar ukaže mali mož, se nemudoma uresniči. Vmes, med padcem Demosa in današnjega dne je dolgo obdobje Murgljvanja, kjer so vidne sledi Milana Kučana. Skoraj vsa kadrovska politika je obremenjena s Kučanom. Skorajda nobenega visokega položaja v Sloveniji ne zasedejo, brez pritrditve Kučana. Kam pa je to Slovenijo pripelajlo vidimo po tem, da smo začeli zaostajati za državami vzhodnega bloka, ki so bile daleč za nami. Ugled Slovenije je v svetvni areni znatno upadel. Nihče se več ne zanima za Slovenijo. Tujih investicij je vse manj. BDP stagnira. Vlada nezadovoljstvo, ki se odraža pred vsem z zapuščanjem države. Slovenci se izseljujejo,prihajajo pa tujci in Kučan dobiva nove in nove volivce. Kučan je ustanovitelj Foruma 21. To je organizacije, ki uničuje slovensko gospodarstvo. Med člani Foruma je največ kriminalcev in največ direktorjev, ki so zavozili svoja podarjena podjetja. Na čelu teh je MIlan Kučan. Pa tega Slovenci ne smejo videti. Šopiril se bo pred Prekmurci s proslavo. Ali bodo Prekmurci požrili to žalitev? Prav Kučan jim je uničil Muro, Pomurko in druga podjetja. Mnoge je nagnal v tujino za golo preživetje. Podaril jim je Polaniča, ki je edini, ki je v Prekmurju profitiral V času največje prekmurske krize, si ni upal obskati Prekmurja. Sedaj pa si misli, da so Prekmurci pozabili njegovo kvarno delovanje. Žal, ni uničil le Prekmurja, uničil je Slovenijo.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Matjaž Železnik, kandidat SDS za župana Celja: Delo za dobro ljudi bo glavno merilo