Pošta slovenije je v zbirki slovenski filni izdala novo znamko, posvečeno (kultnemu) filmu Na svoji zemlji.

Na svoji zemlji - film


21. novembra leta 1948 je bila v Kinu Union v Ljubljani premiera prvega slovenskega povojnega zvočnega igranega celovečernega filma Na svoji zemlji, v celoti profesionalnega, in kot so zanosno pisali takrat, “umetniškega” filma.

Gre za simboličen datum zadnjega dejanja rojstva slovenske profesionalne kinematografije. Film je partizanski, tako po žanru kot po tem, da so ga posneli nekdanji partizani.


Pred desetletjem so takrat še vedno vitalni sodelavci na slovesnosti v kinoteki modro ugotavljali, da je propagande v filmu presenetljivo malo. Zato se film “čedalje lepše gleda” (Štefka Drolc). Lepo staranje je zanesljiv znak kakovosti.
Tistega, kar nam film sporoča, namreč ne določajo parole v slogu, da nam Trst odreka »združena reakcija« in črnobelo slikani domobranci. Iz njega veje predvsem trmasto ponosna vztrajnost, sporočilo, da smo kot Slovenci obstali
in da hočemo obstati. In to “v srcu Evrope”, kot pove
delovni naslov filma.

Vendar “slovenskost filma v tri leta stari Jugoslaviji ni bila samoumevna” (Aleksander Valič).


Še manj sta, sicer drugače, bili Slovenija in slovenskost samoumevni za pravkar osvobojene Primorce. Prizorišče Baška grapa je tako postala metafora za sicer malo, stisnjeno, revno in senčno, vendar kljub temu, ali celo prav
zato ljubezni vredno rodno grudo. In kaj je omogočilo ta čudež? Gotovo ne samo talentirani, a komaj 28 let star priučen režiser Štiglic. Pravih čudežev je zmožna samo ljubezen: povezanost, ki je združevala ustvarjalce filma,
tako tiste iz Ljubljane kot one iz Baške grape.
Dr. Igor Koršič

Poleg znake je bil izdan ovitek prvega dne ter žig.