SI
Dr. Anže Logar Ljubljančanom: To, kar danes občudujete in označujete za presežek, bo z mojim županovanjem normalen standard
Na ljubljanskem gradu bo 365 dni na leto ponosno plapolala slovenska zastava!
V Fokusu
Novice

Nedelja, 7. oktober 2018 ob 13:47

Odpri galerijo

Pred enim tednom je na svojem Facebook profilu poslanec SDS dr. Anže Logar, ki je tudi ljubljanski mestni svetnik, napovedal kandidaturo za ljubljanskega župana na letošnjih lokalnih volitvah. “Na lotu lahko zadeneš samo, če kupiš srečko. . Torej kandidiram…,” je še zapisal na Facebooku Anže LOgar. Danes pa je znova na svojem profilu objavil predvolilni programski manifest, namenjen Ljubljančanom. Anže Logar s tem dokazuje, da ni zgolj "kupil srečke," ampak se je kandidature lotil tako, kot je pri svojem delu navajen, skrbno, profesionalno in strokovno analitično. Njegov program z naslovom POZDRAVIMO LJUBLJANO objavljamo v celoti.

Ljubljana je lepo mesto. V zadnjem desetletju je nadoknadila infrastrukturni zaostanek, ki se je nakopičil zaradi nesposobnosti predzadnjih dveh mestnih uprav. Vsi ugotavljamo, da je mesto po izgledu in funkcionalnosti napredovalo.

 

Kaj pa kvaliteta življenja? Smo tudi na tem področju dosegli napredek?

- So kolone in prometni zamaški preteklost?

- Imamo javne storitve (voda, ogrevanje, odvoz smeti), ki nam jih mesto zaračuna po pošteni ceni?

- Je javni transport v razcvetu – hiter in učinkovit, tako da se zmanjšuje potreba po uporabi osebnega avtomobila?

- So nove tehnologije stalnica, ki nam lajšajo vsakdan? Je Ljubljana pametno mesto?

- Imamo mestno upravo z ničelno stopnjo tolerance do korupcije?

- Imajo meščani neposredni vpliv na sprejemanje odločitev, ki se dotikajo njihove neposredne bivanjske okolice?

Če je odgovor DA, živite na Dunaju, v Amsterdamu, v Gradcu,  Münchnu,  Frankfurtu, Potsdamu ...

Če pa živite v Ljubljani in uporabljate mestno infrastrukturo ter storitve, je odgovor NE. Nič ali zelo malo tega, kar si danes lahko predstavljamo pod pojmom moderno pametno mesto, je bilo storjenega v zadnjem desetletju. Tudi zato se Ljubljana na Mercerjevi lestvici kvalitete življenja, ki velja za eno najbolj verodostojnih tovrstnih lestvic, komaj kaj premakne. Še pomnite, Janković je pred volitvami 2010 napovedal, da bo po kvaliteti življenja Ljubljana do konca mandata prišla med deseterico. V resnici je obstala. Na 75. mestu.

Čas je, da od zagotavljanja kvantitete (več in lepše) začnemo našim meščanom zagotavljati tudi kvaliteto – torej predvsem – BOLJŠE.
Boljše življenje, boljše pogoje, boljšo oskrbo. To je možno samo s spremembo na čelu mestne oblasti. S programom za prihodnost, za ljudi in za lepši vsakdanji nasmeh.

Začeli bomo pri temelju. Pri zdravju.

Ko govorimo o kvaliteti bivanja, se je treba najprej vprašati, kaj je temelj. Kaj je tisto, brez česar je vse ostalo nepomembno? To je zdravje. Brez zdravja nič drugega ne šteje veliko. Zato smo skrb za zdravje postavili v osrčje programa za naslednje mandatno obdobje. Takojšnja zdravstvena oskrba, čistejši zrak, napredne tehnologije za manj onesnaženja in urejen promet za mirne živce – vse to je del zdrave Ljubljane, h kateri bomo stremeli v prihajajočem mandatu, če bomo dobili priložnost  za vodenje glavnega mesta.

Primarnemu javnemu zdravstvu aktualna oblast namenja zgolj odstotek mestnega proračuna. Subvencija za mestni javni prevoz je na primer trikrat višja. Ali pa takole: Obseg sredstev, ki jih Mestna občina Ljubljana namenja za zdravje meščanov, je enak višini denarja, ki je na voljo za javno mestno razsvetljavo. Dovolj? Po našem mnenju bistveno premalo.

To bomo spremenili. Ljubljano bomo pozdravili.

 

Pozdravimo Ljubljano (nosilni slogan)

Vsi skupaj ugotavljamo, da zdravstveni sistem na državni ravni ne funkcionira. Naj to sprejmemo kot dejstvo, se vdamo v usodo in čakamo, da stvari uredijo drugi? Ne. Mi smo Ljubljana. Mi smo glavno mesto. Mi to lahko spremenimo.

Ljudje v Ljubljani so na prvem mestu. Naša dolžnost je, da poskrbimo za njihovo zdravje, če Vlada RS ne. Funkcija občine je tudi zagotavljanje zdravstvene oskrbe na primarni ravni. Če mesto dopušča nerazumne čakalne vrste na primarni ravni, te naloge očitno ne izvaja.

Mestna uprava lahko dolge čakalne vrste zelo hitro odpravi tako, da zagotovi financiranje zdravstvenih storitev na primarni zdravstveni ravni (ki jih zagotavljajo izvajalci zdravstvenih storitev, tudi tisti izven mreže javne zdravstvene službe). In to dokler ne bo Vlada RS normalizirala nevzdržnega stanja v zdravstvu. Ne zato, ker tako veleva zakonodaja, ampak zato, ker takšno ukrepanje potrebujejo ljudje.

Vsak od nas si lahko prosto izbere zdravnika. Pa je v praksi res tako?

V obstoječem zdravstvenem sistemu velja pacientova pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti. Vendar v praksi to izgleda tako: ali se zaradi nedopustno dolge čakalne dobe pri izbranem zdravniku v domači okolici odpovemo zdravljenju, ali izberemo nadomestnega zdravnika izven Ljubljane, ali pa zdravljenje v celoti plačamo iz lastnega žepa.

Če imate otroke, potem lahko zelo dobro razumete naslednjo dilemo: ali naj zamudimo ortodontsko zdravljenje otroka za več kot dve leti, ali naj ga mesečno vozimo k ortodontu v

Zdravstveni dom na Ravnah na Koroškem, ali pa naj plačamo tisočaka in več za zdravljenje v zasebni ortodontski ambulanti? Slednjega si marsikdo ne more privoščiti. Niti v Ljubljani.

Naj slabe štiri mesece trpimo bolečine v križu ali naj se tedensko vozimo k prvemu prostemu fizioterapevtu v javni zdravstveni mreži v Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah? Naj plačamo nekaj sto evrov za zasebno fizioterapevtsko obravnavo?

Spet enaka dilema ...

Vsi se zavedamo, da pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti na primarni ravni ne bi smela biti odraz naših finančnih zmožnosti niti se ne bi smela izroditi do te mere, da smo prisiljeni iskati rešitve za lastno zdravje izven meja svoje občine. Bistvo dostopne osnovne zdravstvene oskrbe je v tem, da je dostopna tam, kjer sem. Torej v Ljubljani. Ponujamo rešitev. In to takoj.

Čakalnim vrstam bomo naredili konec.

Rešitev je preprosta in takoj izvedljiva. To bomo storili z občinskim financiranjem zdravstvenih storitev pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti iz primarnega zdravstva in samoplačniških ambulant na področjih, kjer v mreži javne zdravstvene službe nastajajo nedopustno dolge čakalne vrste (npr. ginekologija, fizioterapija, zobozdravstvo). Zato bo zdravje Ljubljančank in Ljubljančanov ena od ključnih tem mandata 2018–2022.

Kot mestni svetnik in poslanec vem, da morajo javne naloge izvajati tiste oblasti, ki so državljanom najbližje. Če državna raven in ZZZS ustrezno ne ukrepata, mora ukrepati Ljubljana. To možnost ima, imela jo je tudi že do sedaj, a je ni izkoristila.

Zavezujemo se, da bo Mestna občina Ljubljana prevzela financiranje zdravstvenih storitev primarne zdravstvene ravni z dolgimi čakalnimi vrstami in rešila težavo nedelujoče zdravstvene oskrbe. Zato, da boste vi pravočasno na vrsti. Da boste zdravi. Zato, da bo tako, kot bi moralo biti, saj za zdravje plačujemo prav vsi.

Že takoj na začetku mandata bomo pristopili tudi k vsem potrebnim korakom za ustanovitev Mestne bolnišnice Ljubljana, za kar je sicer odgovorna državna raven.

Kako bomo to naredili?

Sprejeli bomo naslednje konkretne ukrepe, ki bodo dali takojšnje in trajne rezultate:

- MOL bo poskrbela za financiranje posegov na primarni ravni, s tem pa za odpravo čakalnih vrst;

- MOL bo vztrajala pri ustanovitvi Mestne bolnišnice Ljubljana, za ustanovitev katere je sicer odgovorna država, a te pristojnosti vse do danes ni udejanjila;

- MOL bo nemudoma pristopila k ustanovitvi Mestne bolnišnice Ljubljana;

- vsaka sprejeta mestna politika se bo presojala na temelju vpliva na zdravje ljudi in okolja;

- modernizirali bomo prometno politiko mesta skupaj z akcijskim načrtom za čistejši zrak in sprejeli mejne koncentracije PM10, PM2.5 in NO2 za vsako ulico v Ljubljani;

- spremenili bomo Energetsko strategijo Ljubljane in uvedli konkretne spodbude za zelene energetske rešitve;

- imenovali bomo podžupana za področje zdravstva in zdravega mesta.

Pametna Ljubljana

Ljubljana poglablja razvojno vrzel za najrazvitejšimi evropskimi mesti. Je na 75. mestu  Mercerjeve lestvice po kvaliteti življenja (glede na: dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe, varnost, izobraževalni sistem, stanovanjsko in okoljsko  politiko, prometno politiko, gospodarstvo, javne storitve). Za razliko od nekaterih drugih mest, ki so vlagale v tehnološki razvoj, Ljubljana v zadnjih dvanajstih letih ni napredovala po lestvici navzgor. S tem je povečala razvojno vrzel do tistih mest, ki so se usmerile v razvoj pametnega mesta. Na primer Lizbona je zgolj v zadnjih dveh letih napredovala za štiri mesta, Oslo za pet mest, München pa se je prav zaradi investicij v razvoj pametnih rešitev in privabljanja visoko izobraženih kadrov s 7. mesta povzpel na tretje mesto. 

To, kar se nam danes morda zdi napredek, je po merilih sodobnih evropskih mest zgolj nujni ukrep, ki mestu omogoča, da obstane v isti 'ligi'. Za napredek potrebujemo več. Geografska lega, naravne danosti in velikost ter infrastrukturni potencial omogočajo Ljubljani, da postane vodilna v EU na področju razvoja sodobnega pametnega mesta. Ker so na ravni EU za to na voljo sredstva, je lahko pot k pametnemu mestu bistveno cenejša, kot si danes predstavljamo.

Kaj je pametno mesto? Mesto, ki svoje storitve razvija tako, da njegovim prebivalcem olajšajo, poenostavijo in polepšajo vsakdan.

- Posodobitev prometne signalizacije in vključitev le-te v okolju prijazen prometni upravljavski sistem omogoča mestnim načrtovalcem oblikovanje pretočnega prometa z bistveno nižjimi ravnmi onesnaževanja.

- Inteligentni semaforizirani režimi z upoštevanjem prometnih konic prilagajajo dolžino in obseg zelenih itervalov, dajejo prednost javnemu transportu, v primerih previsoke koncentracije vozil pa preusmerjajo promet.

- Nenehni razvoj pametnih rešitev, ki olajšajo naš vsakdan.

Pametno mesto je veliko več. Je nenehen razvoj novih storitev, opuščanje potratnih starih praks in sprejemanje odločitev po meri ljudi. Ljubljana ima 289.518 obrazov. Vas, Ljubljančanke in Ljubljančani. Vsak je najpomembnejši. Vsak od vas lahko prispeva k boljšemu, čistejšemu in naprednejšemu mestu. A le tedaj, če boste kot posameznik začutili, da ste slišani, ter da so dobri predlogi tudi uresničeni in nagrajeni.

Vi boste povedali, kaj bi izboljšali v Ljubljani

Mesto mora znati vračati nazaj. Zato bomo v Ljubljani dvakrat letno – v spomladanskem in jesenskem terminu – organizirali inovacijski live maraton najBoljša Ljubljana, kjer bodo na enem mestu mladi raziskovalci, programerji, strokovnjaki in start-up podjetja 48 ur na očeh javnosti nepretrgoma razvijali ideje za boljši ljubljanski jutri. Najbolj inovativnih pet idej bo mesto odkupilo in oživilo skozi proces dela skupine v inkubator LjuBljana. Končni cilj bo združena aplikacija eLjubljana, ki bo vključevala vse e-storitve na enem mestu.

Ljubljana bo postala vozlišče kreativnih idej in rešitev za pametno mestno ureditev jutrišnjega dne.

Konkretni ukrepi za Ljubljano, pametno mesto:

- izdelava celostne prometne politike s poudarkom na izgradnji pametnega prometnega omrežja;

- oblikovanje pametnih rešitev eLjubljane – vse na enem mestu/eni položnici/eni aplikaciji;

- 2x letno inovacijski live maraton najBoljša Ljubljana z odkupom najkreativnejših in najbolj uporabnih projektov. Ljubljana bo postala razvojni hub v regiji;

- brezplačni WI-FI na območju celotne Ljubljane;

- izgradnja sodobne soseske z izravnano energetsko bilanco (v partnerstvu z razvijalci iz zasebnega sektorja);

- imenovanje podžupana za področje sodobnih tehnologij.

Aplikacija za pametne telefone in tablične računalnike eLjubljana bo na primer vsebovala:                                        

· e-parking – prikaz vseh prostih parkirnih mest v realnem času z navigacijo do prostega parkirnega mesta;

· e-postaje s prikazom najbližje avtobusne postaje in urnikom prihodov in zasedenosti avtobusov;

· e-ogrevanje (nadzor porabe energije v realnem času);

· prikaz vseh storitev javnih podjetij Holdinga Ljubljana na enem mestu (prilagojeno lokaciji uporabnika);

· skupna e-položnica, pregled in arhiv s spodbujanjem uporabe e-računa za čim večjo ekološko osveščenost.

Ljubljana brez prometnih zastojev  
Promet je področje, kjer je Ljubljana v zadnjem desetletju najbolj zaostala. Stari koncepti, kjer se pri spremembi cestne ureditve ugotavljajo samo neposredni učinki sprememb (ne pa tudi vpliv na ostalo cestno omrežje oz. ti. induciran promet), preživete trase avtobusnih linij, neustrezni prometni režimi, semaforizacija križišč, ki ne upošteva dinamike prometa in nezadostna integracija železniškega prometa so samo nekatere izmed pomanjkljivosti trenutne prometne ureditve.

Neustrezna mestna prometna politika se kaže v nenehnem zmanjševanju števila potnikov v javnem potniškem prometu (tudi zaradi nespametne 50 % podražitve vozovnic v letu 2011), nesprejemljivo počasnem javnem prometu (v povprečju manj kot 18 km/h – po analizi OZN iz leta 2015 je prav v Ljubljani najnižja povprečna hitrost od vseh primerljivih mest v Evropi), zastareli razporeditvi tras, slabo domišljenih prometnih rešitvah pri nastajajočih novih soseskah in podobno.

Dokaz, da aktualna mestna oblast nima idej za razrešitev prometnih težav mesta, najdemo kar v njenih strateških dokumentih. Od prvotnega cilja 33 % JPP v strukturi celotnega prometa do leta 2020, je mestna oblast v zadnji veljavni strategiji znižala svoj cilj na skromnih 16 % do leta 2027.

Za primerjavo: v Münchnu delež javnega transporta znaša 25 %, na Dunaju 34 %, v Zürichu pa kar 41 %!

Ukrepi:

- pametno prometno upravljanje – posodobitev celotnega prometnega sistema;

- smart parking (obstoječa parkirna mesta bomo opremili s senzorji zasedenosti v aplikaciji eLjubljana);

-integracija LPP z železniškimi povezavami (sklenitev krovnega sporazuma o sodelovanju med SŽ in MOL oz. LPP);

- popolna revizija tras mestnega javnega transporta z upoštevanjem navezave na železniške povezave (bistveno večja pretočnost in krajši čas potovanja od odhoda do cilja);

- vgraditev mejne ravni onesnaženosti ob prometnih konicah v pametni sistem upravljanja s prometom;

- brezplačna mesečna vozovnica za upokojence;

- spodbujanje nakupa letnih vozovnic po ceni 350 evrov (namesto trenutnih 420 evrov);

- brezplačne vozovnice LPP za šole na organiziranih izletih;

- vzpostavitev sistema car sharing (aplikacija, olajšave, temu prilagojene cestne ureditve);

- takojšnji pristop k pogajanjem z Vlado RS za izgradnjo hitre železnice do letališča Jožeta Pučnika;

- prenehanje vseh postopkov za izgradnjo GH tržnica;

- podžupan, odgovoren za modernizacijo prometa.

Ljubljana brez korupcije
Korupcija najeda ugled in finančno stanje občine. Prevetrili bomo postopke javnega naročanja in prekinili s prakso t.i. 'hišnih izvajalcev' javnih naročil, ki preko neposrednih pogajanj in z obilico aneksov izvajajo obnovitvena in gradbena dela, medtem ko drugi  izvajalci nimajo dostopa do opravljanja del iz občinskih razpisov. To na koncu vedno plačajo meščani v obliki dražjih položnic.

V Ljubljani brez korupcije bo veljala ničelna stopnja tolerance do korupcije. Sodelovali bomo samo s tistimi ponudniki storitev, katerih lastniki niso na črnih seznamih nekorektnega oziroma koruptivnega poslovanja.

V izogib korupcijskim tveganjem bo Ljubljana vzpostavila delovno telo mestnega sveta – Komisijo za nadzor nad porabo sredstev, ki bo imela vpogled v vse investicije MOL. Večino v tem telesu bo imela opozicija.

Morebitne anekse k sklenjenim pogodbam bo moral potrditi Mestni svet.

Na spletni strani MOL bodo objavljeni vsi posli v vrednosti nad 500 evrov.

Ko bodo obravnavane spremembe prostorskih načrtov, bodo v gradivih za mestni svet v izogib špekulativnim nameram razkriti vsi pravni posli z zadevanimi zemljišči za obdobje zadnjih 10 let skupaj z morebitnimi spremembami lastništva v istem obdobju.

Mi vsi smo Ljubljana
Participativni proračun: mestnim četrtem bomo dali veljavo.

In denar.

 Zaradi samovolje mestne oblasti se številni meščani čutijo odrinjene od odločanja o projektih, ki bodo zaznamovali njihovo kakovost bivanja v lokalnem okolju. Danes veliko pametnih predlogov različnih deležnikov ne zaživi, ker ne prihajajo »iz prave strani«. Pogosto prihaja do nepotrebnih sporov in zamrznitve sicer potrebnih projektov. Posledice so: propadanje kulturne dediščine, nezadovoljstvo meščanov, pasivnost mestnih oblasti in vse večja apatija lokalnega prebivalstva. Te spore lahko preseka samo nova oseba na čelu mestne oblasti, neobremenjena s preteklimi spori.

Del problema je tudi koncentracija oblasti v osebi župana in nedelujoča lokalna samouprava. Tu bi morale svojo vlogo odigrati četrtne skupnosti, a nimajo sredstev za svoj razvoj. Kajti evro več za posamezno četrt pomeni evro manj za načrte župana. Ta zastareli in že davnaj preseženi koncept je treba nujno spremeniti.

V naslednjem mandatu bomo zato uvedli participativni proračun, ki bo namenjen posameznim četrtem za izvedbo projektov, ki se njihovim prebivalcem zdijo prednostni. S tem bodo četrti dobile svojo veljavo in hkrati odgovornost, ljudje pa neposreden vpliv na odločanje v svojem lokalnem okraju. Zdaj mestne četrti prejemajo vsega skupaj 600.000 evrov ali v povprečju 35.000 evrov na posamezno četrt. Lahko s tem denarjem zgradite otroško igrišče? Pa vrtec? Morda asfaltirate cesto?

Že v letu 2019 bomo mestnim četrtem namenili 1 % mestnega proračuna, naš cilj pa bo ta odstotek do leta 2022 zvišati na 5 %, kar znaša približno 1 milijon evrov na četrt. S tem pa je verjetno že mogoče marsikaj narediti.

Četrti bodo tako zaživele, njihovi prebivalci boste lahko prispevali ideje in tvorno soustvarjali svoje bivalno okolje, s tem pa se bo pospešil policentrični razvoj Ljubljane.

Poleg tega bomo spodbujali gradnjo stanovanj za mlade družine ter v takojšnjih in neposrednih pogajanjih z Vlado RS poskušali čim prej zagotoviti brezplačni vrtec za drugega in vse naslednje otroke. V kolikor Vlada RS ne bo izvajala s tem povezanih obljub iz lastne koalicijske pogodbe, bomo v letu 2020 s sredstvi MOL zagotovili brezplačni vrtec za drugega in vse naslednje otroke.

V mestu bomo poleg transformacije v pametno mesto izvajali tudi vse prevečkrat spregledane nujne ukrepe, ki se jih danes zanemarja, saj nimajo enake 'promocijske' vrednosti kot zbrušene ploščice ali novo tlakovana ulica sredi mesta. Na nujne ukrepe danes zaman čakajo mnogi predeli Ljubljane.

Spodbujali bomo šport in rekreacijo za prebivalce, še posebej za otroke in mladino. To je velikega pomena za zdravje, varnost in vključenost otrok. Nenazadnje pa pomembno povezuje ljudi in krepi identiteto mesta. Ljubljana si zopet zasluži vrhunske rezultate svoji ekip, na primer v nogometu, košarki in hokeju.

Ljubljana potrebuje sodobnejšo infrastrukturo za omogočanje športnih vadbenih centrov, ki bodo lahko v celotni sezoni služili tudi kot regionalni trening (kamp) centri.

Potrebna bo prenova in resnejša posodobitev infrastrukture, ki jo sedaj nekako za silo upravlja Zavod šport Ljubljana. To pa ne le v centru, temveč tudi na obrobju. V Zalogu na primer celo poletno obdobje ni ledu, lahko pa bi tam zasnovali sodoben mednarodni hokejski trening kampus. 

Ukrepi:

- participativni proračun – 1 % za četrti v letu 2019, 5 % do 2022;

- brezplačna oskrba s pitno vodo za gospodinjstva pod pragom revščine;

- brezplačen vrtec za drugega in vsakega naslednjega otroka (najkasneje do 2020);

- 100 evrov dobrodošlice za vsakega prvošolčka;

- odprtje novih oddelkov v vrtcih;

v sodelovanju z državnim stanovanjskim skladom bomo spodbujali gradnjo stanovanj za mlade družine (namensko povečevanje fonda novo zgrajenih stanovanj za mlade družine);

- prioritetno se bomo posvetili zagotavljanju poplavne varnosti na območju celotne Ljubljane;

- sistematično bomo pristopili k sanaciji ploščadi v strnjenih blokovskih naseljih;

- dokončna razrešitev vseh odprtih vprašanj v posvetovanju z zainteresiranimi okoliškimi prebivalci (okolica Stožic, okolica Bežigrajskega stadiona, ob džamiji, v Rogu, v Rožni dolini, pozidava zelenice pri Vodnikovi šoli, Šentviško pokopališče, pozidava zelenih površin na severni strani Črnuč proti Trzinu …);      

- poplavno varnost Rožne doline bomo reševali z razširitvijo kanalizacijskega omrežja in spremembo OPPN, ki bo prilagojen karakteristikam četrti;

- prostorsko politiko v okolici džamije bomo prilagodili prometni pretočnosti tega dela mesta ter prilagodili OPPN sedanjim gabaritom naselja;

- sistematično bomo pristopili k asfaltiranju cest ob strnjenih naseljih (npr. ulice Juša Kozaka in Kalinova);

- pospešili bomo energetsko obnovo šol in vrtcev;

- poskrbeli bomo za zaprtje kamnoloma Sostro in mu vdihnili novo vsebino;

- zagotovili bomo čisto pitno vodo na območju celotne Ljubljane in pospešeno vlagali v izgradnjo kanalizacijskega omrežja;

- v Stanežičah bomo na mestu, kjer je planiran center za ravnanje z odpadki, uredili sodoben park z igrali;

- stožiške škrbine bomo reševali v dogovoru z vsemi relevantnimi deležniki;

- poskrbeli bomo za izgradnjo varnih kolesarskih poti iz vseh perifernih delov Ljubljane do mestnega središča;

- oživili in posodobili bomo mestno smučišče in sankališče Poseka v Guncljah;

- poskrbeli bomo za ustrezno signalizacijo vseh železniških prehodov;

- zgradili bomo nov zadružni dom v Bizoviku in vanj vključili dodatne vsebine;

- vzpostavili bomo institut varuha starejših;

- programi za privabljanje start-upov in razvojnih podjetij v MOL (nižje nadomestilo za stavbna zemljišča, komunalni prispevek; nižji stroški pri javnih storitvah MOL za start-upe v začetnem obdobju);

- posebna služba za odnose z občani za sistematično reševanje problemov

- uvedba protokola za prijavni postopek (prijava – ogled – pogovor – realizacija);

- sodoben športno mladinski trening camp center z večnamensko dvorano/ledeno dvorano in potrebnimi spremljajočimi objekti, po možnosti v bližini šol in druge infrastrukture, namenjeno tako domačim kot gostom;

- imenovanje podžupana za odnose z občani;

- na ljubljanskem gradu bo 365 dni na leto ponosno plapolala slovenska zastava!

 Ljubljana  +

Predstavljeni ukrepi ne bodo šli na račun napredka mesta, ampak predvsem v smeri nadgradnje razvoja v smeri pametnega mesta.  To, kar danes občudujete in označujete za presežek, bo v naslednjem mandatu normalen standard. V samem bistvu to je normalni standard. Je razvojni minimum, ki ga mora mestna oblast glavnega mesta zagotavljati, če želi ohraniti svojo uvrstitev na lestvici kvalitete življenja. Treba se je zavedati, da so danes razvojne možnosti skorajda neomejene. Tehnološki napredek v družbi vizije pametnega mesta prinaša rešitve, ki lahko bistveno izboljšajo kakovost bivanja v mestu. Postanite ambicioznejši. Zahtevajte več. Postanite del pametnega mesta Ljubljane!

Za ambiciozno in v prihodnost usmerjeno mestno upravo obstanek na 75. mestu Mercerjeve lestvice kvalitete bivanja ne more biti cilj – obstati tam, kjer si, je greh. Za Ljubljano. Za mesto tisočerih možnosti, ki ima vse kapacitete, da progresivno napreduje in se razvija. Napredovanje pa ne bo mogoče po vzorcih, ki jih mestna oblast uporablja danes.

To bomo izboljšali. To bomo popravili. Imate mojo besedo.

Pozdravimo torej Ljubljano prihodnosti. Z nasmehom J

Anže Logar

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Feb 2019 at 13:35

0 ogledov

Dr. Milan Zver: Sredstva za mlade, izobraževanje in šport bomo povečali na 45 milijard evrov
Danes je odbor za kulturo in izobraževanje sprejel poročilo o novem programu Erasmus+, ki ga je pripravil glavni poročevalec Evropskega parlamenta, dr. Milan Zver.  Erasmus+ je eden izmed najbolj priljubljenih programov EU, saj krepi evropsko identiteto, povečuje možnosti za zaposlitev ter daje udeležencem znanja in spretnosti za boljše zasebno in poklicno življenje. Odbor je poročilo, s katerim se poveča tudi proračun programa na okoli 45 milijard evrov, soglasno in prepričljivo podprl. »Evropski programi morajo biti enako dostopni vsem evropskim državljankam in državljanom, ne glede na ekonomsko in socialno okolje, iz katerega prihajajo,« je ob tem povedal dr. Milan Zver. Novi Erasmus+ na eni strani združuje tri velike nove pobude, Mrežo evropskih univerz, pobudo OdkrijEU in Centre poklicne odličnosti, na drugi strani pa bo izboljšal in nadgradil že obstoječe, tradicionalne aktivnosti.  Tako bo z novim programom več možnosti za učenje tujih jezikov, za mobilnost šolarjev in profesorjev v osnovnih in srednjih šolah, pa za mobilnost vzgojiteljev v predšolski vzgoji ter za projekte za odrasle. Novost bo mobilnost za športne trenerje in za posamezne športnike. Novi program prinaša tudi več možnosti za izvedbo manjših projektov v manjših organizacijah, ki so do sedaj imele težave pri dostopanju do programa.  »Evropski programi morajo biti enako dostopni vsem evropskim državljankam in državljanom, ne glede na ekonomsko in socialno okolje, iz katerega prihajajo,« je ob tem povedal dr. Milan Zver. »Ponosen sem na zakonodajno delo, ki smo ga opravili za to, da bo prihodnji Erasmus+ program v prenovljeni, posodobljeni obliki polno zaživel. V dolgotrajnem delu smo našli mnogo rešitev, med drugim tudi za administrativno poenostavitev programa« je povedal dr. Zver in ob tem dodal, da tudi na podlagi tega opravljenega dela »program postaja bolj pravičen in bolj vključujoč.«  »Še posebej vesel sem široke podpore političnih skupin za končno besedilo. Ko bomo vstopili v trialog z Evropsko komisijo in s Svetom, bomo tako imeli močen mandat Parlamenta, ki ga bomo potrebovali, če bomo želeli v programu okrepiti tradicionalne aktivnosti na področju izobraževanja, mobilnosti, mladine in športa ter dodati še tri velike nove, že prej omenjene iniciative,« je poudaril evropski poslanec.  Dr. Milan Zver je tudi zaradi široke politične podpore optimističen glede povečanja evropskega proračuna za ta program.  Evropski poslanec je na seji spomnil tudi na prizadevanja Evropske ljudske stranke v pogajanjih z ostalimi političnimi skupinami: “Branili in ohranili smo sredstva za višješolske in univerzitetne programe mobilnosti, pa tudi finančna sredstva za podprogram Jean Monet. Povečali smo sredstva za poklicno izobraževanje, za odrasle, šole in šport, obenem pa smo zavrnili možnost, da bi se vnaprej omejevalo sredstva za pobudo OdkrijEU in Mrežo evropskih univerz, saj morata ti dve pobudi najprej polno zaživeti, šele nato pa bomo lahko ocenjevali njihovo uspešnost,« je še povedal dr. Milan Zver in dodal, da "smo v naši politični skupini  močno podprli tudi koncept evropske dodane vrednosti, ki pa seveda ne pomeni, da morajo  biti vse aktivnosti nad-nacionalne,« je zaključil dr. Zver. Erasmus+ je program EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport in je eden najbolj prepoznanih programov že od svoje uveljavitve v letu 1987. Stotisoče mladih je preko omenjenega programa prebivalo v drugi državi članici, spoznavalo raznolikost in različnost Evropske unije, širilo svoje kompetence in znanja in si povečalo možnosti za zaposljivost. Ne gre se čuditi, da je Erasmus+ med najbolj popularnimi evropskimi programi, ki predstavlja pravo zgodbo o uspehu v delovanju Evropske unije. Kratek povzetek današnjega dogajanja si lahko ogledate v videu. Video prispevek je pripravljen v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. (https://multimedia.europarl.europa.eu/en/vote-on-erasmus-the-union-programme-for-education-training-youth-and-sport--extracts-from-the-vote-and-statement-by-milan-zver-eppsi-rapporteur-ep-committee-on-culture-and-education-_I168019-V_v)

Tue, 19. Feb 2019 at 20:14

85 ogledov

Z medijsko kampanjo Madžarska proti Sorosu in Junckerju, ker podpirata nezakonite migracije
Spletni portal politikis.si danes poroča, da je Madžarska začela izvajati novo medijsko kampanjo proti priseljevanju, uperjena pa je proti ameriškemu milijarderju Georgeu Sorosu in tudi predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, ki da podpirata nezakonite migracije. V Bruslju so tovrstne obtožbe Budimpešte že ostro zavrnili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbana je medijsko kampanjo, ki bo plačana iz davkoplačevalskega denarja, napovedala tudi na svoji strani na Facebooku. Med drugim bodo objavili tudi plakate s slikama Sorosa in smehljajočega se Junckerja, na plakatih pa je napis: “Tudi vi imate pravico vedeti, kaj pripravlja Bruselj”. “Hočejo uvesti obvezno kvoto za sprejem priseljencev, oslabiti pravice držav članic glede obrambe meja, želijo pospešiti priseljevanje z migrantskimi vizumi,” še navajajo. V Bruslju so se na omenjene plakate že odzvali z ogorčenjem. “Ta kampanja madžarske vlade je v nasprotju z zdravim razumom. Šokantno je, da je taka nora teorija zarote prišla v taki meri v normalni diskurz. Ni res, da EU spodkopava varovanje nacionalnih meja, nasprotno,” je poudaril govorec Evropske komisije Margaritis Schinas. “Ne obstajajo nobeni načrti za humanitarne vizume. Države članice se same odločajo glede legalnega priseljevanja,” je še dejal in dodal, da si “Madžari zaslužijo dejstva, ne izmišljotin”. Orbanova vlada se je že nekajkrat sporekla z Evropsko komisijo glede migracijskih pravil. Večkrat je tudi že objavila plakate in oglase proti Evropski komisiji in predvsem Sorosu, ki ga imajo v Budimpešti za glavno zlo, ki da želi pospeševati nezakonite migracije in iz Evrope narediti “Eurabijo”. V preteklih mesecih je Orbanova vlada napadla tudi nizozemsko evropsko poslanko Judith Sargentini, avtorico kritičnega poročila, ki je osnova za pravno ukrepanje EU proti Madžarski. Napadli so tudi prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. Ministri EU za evropske zadeve prav ravno danes v Bruslju znova preverjajo stanje v procesih proti Poljski in Madžarski zaradi očitanih kršitev evropskih vrednot, zlasti načela vladavine prava. Bistvenih premikov sicer ni pričakovati.  Vir:politikis.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:38

138 ogledov

Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef kriminalistov Munda, policist, ki ga je ustavil, škodi ugledu PU Maribor
Spletni portal skandal24.si je opozoril na nesprejemljivo pisanje mariborskega Večera, ki bralcem postregel z informacijo, da naj bi "po oceni mariborske policijske uprave v preteklosti ugledu policije škodil tudi policist, ki je bil 8. februarja v patrulji, ki je ustavila Mundo. Govorimo o danes 33-letnem Danijelu B., ki je moral pred približno dvema letoma in pol sleči policijsko uniformo, ker so mu očitali, da je kot policist v službenem času zlorabil uradni položaj z namenom, da bi se okoristil za 20 evrov." Da gre za tesno prepletenost mariborske kriminalistične policije in politike, ugotavljajo v skandal24.si, kar se po svoje razkriva tudi v primeru šefa mariborske kriminalistične policije Roberta Munde. Močno vinjenega ga je policija ustavila v noči na 8. februar, pred tem pa ji je poskusil tudi pobegniti. Namesto da bi ga ustrezno sankcionirali in degradirali, ker je močno okrnil ugled policije, se Policijska uprava Maribor skriva za disciplinskim postopkom, po katerem še vedno niso znane posledice. Končno odločitev bo tako sprejela generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Diskreditacija policistaČasnik Večer v lasti tajkunske družine Hakl pa je šel še dlje. Pričeli so z medijsko diskreditacijo policista, ki je ustavil Mundo tiste noči, in odprli primer, ker naj bi se na delovnem mestu okoristil z dvajsetimi evri, zaradi česar so ga tudi suspendirali. Toda 33-letni mariborski policist je na delovnem sodišču dobil tožbo, saj mu očitkov očitno niso mogli dokazati, Policija pa ga je morala vzeti nazaj v službo. To se je zgodilo nedavno, prav v tednu, ko je bil dodeljen v patruljo, ki je na praznični petek v prometu ustavila Mundo. Še vedno pa naj bi proti njemu tekel kazenski postopek. Glavna tarča bi moral biti kriminalist Munda, ki ima na glavi veliko maslaNi potrebno posebej poudarjati, da bi morali mediji, kot je Večer, gledati pod prste šefom, za katere je znano, da so podrejeni vladajoči politiki. Toda tega, ker je Večer ravno tako na isti strani, ne bomo doživeli. Okoli kriminalista Munde smo že pisali, da afera z vožnjo v alkoholiziranem stanju ni njegova prva. Kot nam je povedal nekdanji župan Maribora Franc Kangler, je mariborska kriminalistična policija postala politična ravno pod njegovim vodstvom, komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pa je ugotovila kup nezakonitosti, so še zapisali pri skandal24.si. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Na družbenem omrežju Facebook smo zasledili tudi komentar enega izmed policistov, ki je potrdil, da so vsa namigovanja glede domnevnih okoliščin incidenta resnična, prav tako pa naj bi policistom pametoval na sestankih in vsem “solil pamet”. V omenjenem komentarju je policist izrazil tudi presenečenje, da so postopek glede na Mundov vpliv sploh izpeljali do konca. No, skoraj do konca. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Pri tem naj bi nekdanji župan Andrej Fištravec naročil direktorju Danilu Brunaču, naj ga zaposlijo, zaposlene pri vodovodu pa je takrat presenetil kar Robert Munda, ki se je v prostorih podjetja oglasil osebno, in sicer naj bi se to zgodilo v vlogi očeta in ne kriminalista. Munda je takrat te navedbe sicer zanikal. Vir: skandal24.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:08

133 ogledov

Dva obraza Slovenije v ameriških medijih
Dva obraza Slovenije v ameriških medijih: mnogi so predvajali govor Melanije Trump v Miamiju, nekateri pa že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča." Prva dama Melanija Trump je v nagovoru pripadnikom latinsko ameriške skupnosti v Miamiju izrazila podporo ljudem Venezuele ter poudarila, da sta s Predsednikom Trumpom počaščena, da sta lahko z njimi. Ponosna je, da je z njimi v ZDA kot njihova Prva dama. Mnogi od prisotnih poznajo občutek, kako je živeti v svobodi, potem ko so prestali zatiranje v socializmu in komunizmu. Ljudje v Venezueli pa so blizu tega, da si ponovno pridobijo svojo svobodo.  Prisotne in vse druga je pozvala, da skupaj molijo za skorajšnjo svobodo venezuelskega ljudstva. Njen soprog Donald Trump je bil prisoten, ker mu je veliko do venezuelskih ljudi in sam napovedal pomembno sporočilo o venezuelski krizi. Prisotni so nastop Melanije nagradili z več aplavzi, njen govor je predvajalo več TV postaj. Melania Trump: We support great people of Venezuela) https://edition.cnn.com/videos/politics/2019/02/18/donald-melania-trump-miami-venezuela-praise-sot-vpx.cnn Obenem pa nekateri mediji že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča”, med njimi so o tem poročali tudi na najbolj gledani ameriški kabelski TV kanal Fox News. (Slovenian politician steps down after shoplifting sandwich https://www.foxnews.com/world/ slovenian-politician-steps- down-after-shoplifting- sandwich).

Tue, 19. Feb 2019 at 09:05

124 ogledov

Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden disciplinski postopek?
Spletni portal e-maribor.si poroča, da je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek prejel poročilo o notranje varnostnem nadzoru in zoper vodjo mariborskih kriminalistov Roberta Mundo predlagal disciplinski postopek. Policija bo izpeljala organizacijske in kadrovske spremembe. Po tem, ko so šefa mariborskih kriminalistov Roberta Munde, policisti v noči na 8. februar zasačili pijanega v prometu, so bile oči javnosti uprte v notranjevarnostni postopek, ki ga je v zvezi z dogodkom odredil direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek ne glede na to, da se Munda ni spozabil v službi, ampak v svojem prostem času. Kakšne posledice bo imel predlog za uvedbo disciplinskega postopka za Mundo, pa še ni jasno, saj na mariborski policijski upravi niso razkrili, kakšno sankcijo je imel Lorbek v mislih. O disciplinskem postopku zoper šefa mariborskih kriminalistov bo odločila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki ji je Lorbek predlagal tudi nekatere organizacijske ukrepe za zagotovitev učinkovitejšega dela v PU Maribor, piše današnji Večer. Miran Šadl: Policisti moramo v skladu s kodeksom policijske etike tudi v zasebnem  življenju skrbeti za varovanje ter utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije ter v tej povezavi skrbeti za krepitev integritete v policijski organizaciji, kar pa v obravnavanem primeru uslužbenca policije ne moremo potrditi. M-G. e-maribor

Tue, 19. Feb 2019 at 06:27

204 ogledov

Celje: »Porozna meja kot ementalski sir ali kako najlažje prestopiti Slovensko mejo
Že znan izraz lepa, in mirna nedelja, tudi v primeru dela policistov in obmejnih organov, je včasih imel nekakšen   pomen, ki bi naj  pomenil sproščeno ustaljeno delo. Pa zgleda da to nič  več ne velja. Že v petek so v Štorah( predmestje Celja) dopoldne  pri razlaganju  določenega tovora s tovornega vozila   našli  šest  Afganistancev, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo.  In spet oguljena fraza, da so v tovorno  vozilo najverjetneje vstopili na območju Srbije. Po opravljenih  postopkih, češ  da so jih predali hrvaškim varnostnim organom. Kaj drugega kot izraz nemoči ter birokratska formulacija. O tem da so  zares šli in ali se je predaja hrvaškim varnostnim organom zares zgodila pa vemo pravzaprav nič. Sobotni dan  je bil, vsaj brez tovrstnih obvestil, dan ki ga naj ne bi zaznamoval dogodek iz segmenta ilegalnih migracij in njih učinka v številu prijetih že na meji ali nekje blizu. Nekje na meji,  so v soboto popoldne, bolj proti večeru  okoli zaselka blizu Rogaške Slatine, so domačini opazili nenavadna gibanja in seveda z vsemi vozili in iskalne tehnike prisotnosti policije, pa še vedno  nihče ni dobil informacijo kaj se dogaja. Tudi nedelja je minila brez da bi javnosti bilo posredovano obvestilo o dogajanjih v sobot zgodaj zvečer in kasneje v noči na nedeljo. Glede na to da se je to dogajalo, vožnja policijskih avtomobilov in helikopterja z prižganimi modrimi lučmi, skozi strnjena naselja, so nekateri pisali na družbena omrežja in se spraševali o tem. Odgovor je sledil šele danes dopoldne in sicer o tem da so v  soboto, okoli 22. ure, v  naselju  Rjavica, na območju Rogaške Slatine odkrili pet   ilegalnih  prebežnikov.  Trije  so  bili  državljani  Alžirije,  eden  državljan Maroka in eden državljan Tunizije. In, da vsi so zaprosili za azil. Konec zgodbe? Ne! Iz tega bi moglo ali bi vsaj moralo biti  nekaj kaj bi predstavljalo nekakšen izvleček, nauk, da se pojav ilegalnih prehodov čez mejo »oplemeniten« z  določenim številom oseb iz nam znanih ali manj znanih obstoječih ali neobstoječih žarišč(vojnih, humanitarno ogroženih) ki imajo namen iti v lepše življenje pa četudi na tuje stroške in breme. »Proizvajalci« in podporniki teh gibanj pa naročujejo nove »študije« o poroznosti, pardon prehodnosti  slovenske meje  brez da bi jih srečali predstavniki obmejnih organov. Čas je že, ampak res čas da si nehamo zatiskati oči pred pojavom in priznamo da potrebujemo pomoč pri varovanju naše in obenem schengenske meje. Letni čas, ki se bliža bo prinesel še večji pritisk na mejo državo in Evropo. Otresimo se »Cerarjeve« maksime: «Jamram, iščem rešitve pa jo ne najdem«,  drugače se bodo ponavljali  razpisi za opremo za azilne domove, kar bo stopnjevalo jezo lastnih državljanov. To ni naš cilj mar ne? V.K.T.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Anže Logar Ljubljančanom: To, kar danes občudujete in označujete za presežek, bo z mojim županovanjem normalen standard