SI
Dr. Anže Logar Ljubljančanom: To, kar danes občudujete in označujete za presežek, bo z mojim županovanjem normalen standard
Na ljubljanskem gradu bo 365 dni na leto ponosno plapolala slovenska zastava!
V Fokusu
Novice

Nedelja, 7. oktober 2018 ob 13:47

Odpri galerijo

Pred enim tednom je na svojem Facebook profilu poslanec SDS dr. Anže Logar, ki je tudi ljubljanski mestni svetnik, napovedal kandidaturo za ljubljanskega župana na letošnjih lokalnih volitvah. “Na lotu lahko zadeneš samo, če kupiš srečko. . Torej kandidiram…,” je še zapisal na Facebooku Anže LOgar. Danes pa je znova na svojem profilu objavil predvolilni programski manifest, namenjen Ljubljančanom. Anže Logar s tem dokazuje, da ni zgolj "kupil srečke," ampak se je kandidature lotil tako, kot je pri svojem delu navajen, skrbno, profesionalno in strokovno analitično. Njegov program z naslovom POZDRAVIMO LJUBLJANO objavljamo v celoti.

Ljubljana je lepo mesto. V zadnjem desetletju je nadoknadila infrastrukturni zaostanek, ki se je nakopičil zaradi nesposobnosti predzadnjih dveh mestnih uprav. Vsi ugotavljamo, da je mesto po izgledu in funkcionalnosti napredovalo.

 

Kaj pa kvaliteta življenja? Smo tudi na tem področju dosegli napredek?

- So kolone in prometni zamaški preteklost?

- Imamo javne storitve (voda, ogrevanje, odvoz smeti), ki nam jih mesto zaračuna po pošteni ceni?

- Je javni transport v razcvetu – hiter in učinkovit, tako da se zmanjšuje potreba po uporabi osebnega avtomobila?

- So nove tehnologije stalnica, ki nam lajšajo vsakdan? Je Ljubljana pametno mesto?

- Imamo mestno upravo z ničelno stopnjo tolerance do korupcije?

- Imajo meščani neposredni vpliv na sprejemanje odločitev, ki se dotikajo njihove neposredne bivanjske okolice?

Če je odgovor DA, živite na Dunaju, v Amsterdamu, v Gradcu,  Münchnu,  Frankfurtu, Potsdamu ...

Če pa živite v Ljubljani in uporabljate mestno infrastrukturo ter storitve, je odgovor NE. Nič ali zelo malo tega, kar si danes lahko predstavljamo pod pojmom moderno pametno mesto, je bilo storjenega v zadnjem desetletju. Tudi zato se Ljubljana na Mercerjevi lestvici kvalitete življenja, ki velja za eno najbolj verodostojnih tovrstnih lestvic, komaj kaj premakne. Še pomnite, Janković je pred volitvami 2010 napovedal, da bo po kvaliteti življenja Ljubljana do konca mandata prišla med deseterico. V resnici je obstala. Na 75. mestu.

Čas je, da od zagotavljanja kvantitete (več in lepše) začnemo našim meščanom zagotavljati tudi kvaliteto – torej predvsem – BOLJŠE.
Boljše življenje, boljše pogoje, boljšo oskrbo. To je možno samo s spremembo na čelu mestne oblasti. S programom za prihodnost, za ljudi in za lepši vsakdanji nasmeh.

Začeli bomo pri temelju. Pri zdravju.

Ko govorimo o kvaliteti bivanja, se je treba najprej vprašati, kaj je temelj. Kaj je tisto, brez česar je vse ostalo nepomembno? To je zdravje. Brez zdravja nič drugega ne šteje veliko. Zato smo skrb za zdravje postavili v osrčje programa za naslednje mandatno obdobje. Takojšnja zdravstvena oskrba, čistejši zrak, napredne tehnologije za manj onesnaženja in urejen promet za mirne živce – vse to je del zdrave Ljubljane, h kateri bomo stremeli v prihajajočem mandatu, če bomo dobili priložnost  za vodenje glavnega mesta.

Primarnemu javnemu zdravstvu aktualna oblast namenja zgolj odstotek mestnega proračuna. Subvencija za mestni javni prevoz je na primer trikrat višja. Ali pa takole: Obseg sredstev, ki jih Mestna občina Ljubljana namenja za zdravje meščanov, je enak višini denarja, ki je na voljo za javno mestno razsvetljavo. Dovolj? Po našem mnenju bistveno premalo.

To bomo spremenili. Ljubljano bomo pozdravili.

 

Pozdravimo Ljubljano (nosilni slogan)

Vsi skupaj ugotavljamo, da zdravstveni sistem na državni ravni ne funkcionira. Naj to sprejmemo kot dejstvo, se vdamo v usodo in čakamo, da stvari uredijo drugi? Ne. Mi smo Ljubljana. Mi smo glavno mesto. Mi to lahko spremenimo.

Ljudje v Ljubljani so na prvem mestu. Naša dolžnost je, da poskrbimo za njihovo zdravje, če Vlada RS ne. Funkcija občine je tudi zagotavljanje zdravstvene oskrbe na primarni ravni. Če mesto dopušča nerazumne čakalne vrste na primarni ravni, te naloge očitno ne izvaja.

Mestna uprava lahko dolge čakalne vrste zelo hitro odpravi tako, da zagotovi financiranje zdravstvenih storitev na primarni zdravstveni ravni (ki jih zagotavljajo izvajalci zdravstvenih storitev, tudi tisti izven mreže javne zdravstvene službe). In to dokler ne bo Vlada RS normalizirala nevzdržnega stanja v zdravstvu. Ne zato, ker tako veleva zakonodaja, ampak zato, ker takšno ukrepanje potrebujejo ljudje.

Vsak od nas si lahko prosto izbere zdravnika. Pa je v praksi res tako?

V obstoječem zdravstvenem sistemu velja pacientova pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti. Vendar v praksi to izgleda tako: ali se zaradi nedopustno dolge čakalne dobe pri izbranem zdravniku v domači okolici odpovemo zdravljenju, ali izberemo nadomestnega zdravnika izven Ljubljane, ali pa zdravljenje v celoti plačamo iz lastnega žepa.

Če imate otroke, potem lahko zelo dobro razumete naslednjo dilemo: ali naj zamudimo ortodontsko zdravljenje otroka za več kot dve leti, ali naj ga mesečno vozimo k ortodontu v

Zdravstveni dom na Ravnah na Koroškem, ali pa naj plačamo tisočaka in več za zdravljenje v zasebni ortodontski ambulanti? Slednjega si marsikdo ne more privoščiti. Niti v Ljubljani.

Naj slabe štiri mesece trpimo bolečine v križu ali naj se tedensko vozimo k prvemu prostemu fizioterapevtu v javni zdravstveni mreži v Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah? Naj plačamo nekaj sto evrov za zasebno fizioterapevtsko obravnavo?

Spet enaka dilema ...

Vsi se zavedamo, da pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti na primarni ravni ne bi smela biti odraz naših finančnih zmožnosti niti se ne bi smela izroditi do te mere, da smo prisiljeni iskati rešitve za lastno zdravje izven meja svoje občine. Bistvo dostopne osnovne zdravstvene oskrbe je v tem, da je dostopna tam, kjer sem. Torej v Ljubljani. Ponujamo rešitev. In to takoj.

Čakalnim vrstam bomo naredili konec.

Rešitev je preprosta in takoj izvedljiva. To bomo storili z občinskim financiranjem zdravstvenih storitev pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti iz primarnega zdravstva in samoplačniških ambulant na področjih, kjer v mreži javne zdravstvene službe nastajajo nedopustno dolge čakalne vrste (npr. ginekologija, fizioterapija, zobozdravstvo). Zato bo zdravje Ljubljančank in Ljubljančanov ena od ključnih tem mandata 2018–2022.

Kot mestni svetnik in poslanec vem, da morajo javne naloge izvajati tiste oblasti, ki so državljanom najbližje. Če državna raven in ZZZS ustrezno ne ukrepata, mora ukrepati Ljubljana. To možnost ima, imela jo je tudi že do sedaj, a je ni izkoristila.

Zavezujemo se, da bo Mestna občina Ljubljana prevzela financiranje zdravstvenih storitev primarne zdravstvene ravni z dolgimi čakalnimi vrstami in rešila težavo nedelujoče zdravstvene oskrbe. Zato, da boste vi pravočasno na vrsti. Da boste zdravi. Zato, da bo tako, kot bi moralo biti, saj za zdravje plačujemo prav vsi.

Že takoj na začetku mandata bomo pristopili tudi k vsem potrebnim korakom za ustanovitev Mestne bolnišnice Ljubljana, za kar je sicer odgovorna državna raven.

Kako bomo to naredili?

Sprejeli bomo naslednje konkretne ukrepe, ki bodo dali takojšnje in trajne rezultate:

- MOL bo poskrbela za financiranje posegov na primarni ravni, s tem pa za odpravo čakalnih vrst;

- MOL bo vztrajala pri ustanovitvi Mestne bolnišnice Ljubljana, za ustanovitev katere je sicer odgovorna država, a te pristojnosti vse do danes ni udejanjila;

- MOL bo nemudoma pristopila k ustanovitvi Mestne bolnišnice Ljubljana;

- vsaka sprejeta mestna politika se bo presojala na temelju vpliva na zdravje ljudi in okolja;

- modernizirali bomo prometno politiko mesta skupaj z akcijskim načrtom za čistejši zrak in sprejeli mejne koncentracije PM10, PM2.5 in NO2 za vsako ulico v Ljubljani;

- spremenili bomo Energetsko strategijo Ljubljane in uvedli konkretne spodbude za zelene energetske rešitve;

- imenovali bomo podžupana za področje zdravstva in zdravega mesta.

Pametna Ljubljana

Ljubljana poglablja razvojno vrzel za najrazvitejšimi evropskimi mesti. Je na 75. mestu  Mercerjeve lestvice po kvaliteti življenja (glede na: dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe, varnost, izobraževalni sistem, stanovanjsko in okoljsko  politiko, prometno politiko, gospodarstvo, javne storitve). Za razliko od nekaterih drugih mest, ki so vlagale v tehnološki razvoj, Ljubljana v zadnjih dvanajstih letih ni napredovala po lestvici navzgor. S tem je povečala razvojno vrzel do tistih mest, ki so se usmerile v razvoj pametnega mesta. Na primer Lizbona je zgolj v zadnjih dveh letih napredovala za štiri mesta, Oslo za pet mest, München pa se je prav zaradi investicij v razvoj pametnih rešitev in privabljanja visoko izobraženih kadrov s 7. mesta povzpel na tretje mesto. 

To, kar se nam danes morda zdi napredek, je po merilih sodobnih evropskih mest zgolj nujni ukrep, ki mestu omogoča, da obstane v isti 'ligi'. Za napredek potrebujemo več. Geografska lega, naravne danosti in velikost ter infrastrukturni potencial omogočajo Ljubljani, da postane vodilna v EU na področju razvoja sodobnega pametnega mesta. Ker so na ravni EU za to na voljo sredstva, je lahko pot k pametnemu mestu bistveno cenejša, kot si danes predstavljamo.

Kaj je pametno mesto? Mesto, ki svoje storitve razvija tako, da njegovim prebivalcem olajšajo, poenostavijo in polepšajo vsakdan.

- Posodobitev prometne signalizacije in vključitev le-te v okolju prijazen prometni upravljavski sistem omogoča mestnim načrtovalcem oblikovanje pretočnega prometa z bistveno nižjimi ravnmi onesnaževanja.

- Inteligentni semaforizirani režimi z upoštevanjem prometnih konic prilagajajo dolžino in obseg zelenih itervalov, dajejo prednost javnemu transportu, v primerih previsoke koncentracije vozil pa preusmerjajo promet.

- Nenehni razvoj pametnih rešitev, ki olajšajo naš vsakdan.

Pametno mesto je veliko več. Je nenehen razvoj novih storitev, opuščanje potratnih starih praks in sprejemanje odločitev po meri ljudi. Ljubljana ima 289.518 obrazov. Vas, Ljubljančanke in Ljubljančani. Vsak je najpomembnejši. Vsak od vas lahko prispeva k boljšemu, čistejšemu in naprednejšemu mestu. A le tedaj, če boste kot posameznik začutili, da ste slišani, ter da so dobri predlogi tudi uresničeni in nagrajeni.

Vi boste povedali, kaj bi izboljšali v Ljubljani

Mesto mora znati vračati nazaj. Zato bomo v Ljubljani dvakrat letno – v spomladanskem in jesenskem terminu – organizirali inovacijski live maraton najBoljša Ljubljana, kjer bodo na enem mestu mladi raziskovalci, programerji, strokovnjaki in start-up podjetja 48 ur na očeh javnosti nepretrgoma razvijali ideje za boljši ljubljanski jutri. Najbolj inovativnih pet idej bo mesto odkupilo in oživilo skozi proces dela skupine v inkubator LjuBljana. Končni cilj bo združena aplikacija eLjubljana, ki bo vključevala vse e-storitve na enem mestu.

Ljubljana bo postala vozlišče kreativnih idej in rešitev za pametno mestno ureditev jutrišnjega dne.

Konkretni ukrepi za Ljubljano, pametno mesto:

- izdelava celostne prometne politike s poudarkom na izgradnji pametnega prometnega omrežja;

- oblikovanje pametnih rešitev eLjubljane – vse na enem mestu/eni položnici/eni aplikaciji;

- 2x letno inovacijski live maraton najBoljša Ljubljana z odkupom najkreativnejših in najbolj uporabnih projektov. Ljubljana bo postala razvojni hub v regiji;

- brezplačni WI-FI na območju celotne Ljubljane;

- izgradnja sodobne soseske z izravnano energetsko bilanco (v partnerstvu z razvijalci iz zasebnega sektorja);

- imenovanje podžupana za področje sodobnih tehnologij.

Aplikacija za pametne telefone in tablične računalnike eLjubljana bo na primer vsebovala:                                        

· e-parking – prikaz vseh prostih parkirnih mest v realnem času z navigacijo do prostega parkirnega mesta;

· e-postaje s prikazom najbližje avtobusne postaje in urnikom prihodov in zasedenosti avtobusov;

· e-ogrevanje (nadzor porabe energije v realnem času);

· prikaz vseh storitev javnih podjetij Holdinga Ljubljana na enem mestu (prilagojeno lokaciji uporabnika);

· skupna e-položnica, pregled in arhiv s spodbujanjem uporabe e-računa za čim večjo ekološko osveščenost.

Ljubljana brez prometnih zastojev  
Promet je področje, kjer je Ljubljana v zadnjem desetletju najbolj zaostala. Stari koncepti, kjer se pri spremembi cestne ureditve ugotavljajo samo neposredni učinki sprememb (ne pa tudi vpliv na ostalo cestno omrežje oz. ti. induciran promet), preživete trase avtobusnih linij, neustrezni prometni režimi, semaforizacija križišč, ki ne upošteva dinamike prometa in nezadostna integracija železniškega prometa so samo nekatere izmed pomanjkljivosti trenutne prometne ureditve.

Neustrezna mestna prometna politika se kaže v nenehnem zmanjševanju števila potnikov v javnem potniškem prometu (tudi zaradi nespametne 50 % podražitve vozovnic v letu 2011), nesprejemljivo počasnem javnem prometu (v povprečju manj kot 18 km/h – po analizi OZN iz leta 2015 je prav v Ljubljani najnižja povprečna hitrost od vseh primerljivih mest v Evropi), zastareli razporeditvi tras, slabo domišljenih prometnih rešitvah pri nastajajočih novih soseskah in podobno.

Dokaz, da aktualna mestna oblast nima idej za razrešitev prometnih težav mesta, najdemo kar v njenih strateških dokumentih. Od prvotnega cilja 33 % JPP v strukturi celotnega prometa do leta 2020, je mestna oblast v zadnji veljavni strategiji znižala svoj cilj na skromnih 16 % do leta 2027.

Za primerjavo: v Münchnu delež javnega transporta znaša 25 %, na Dunaju 34 %, v Zürichu pa kar 41 %!

Ukrepi:

- pametno prometno upravljanje – posodobitev celotnega prometnega sistema;

- smart parking (obstoječa parkirna mesta bomo opremili s senzorji zasedenosti v aplikaciji eLjubljana);

-integracija LPP z železniškimi povezavami (sklenitev krovnega sporazuma o sodelovanju med SŽ in MOL oz. LPP);

- popolna revizija tras mestnega javnega transporta z upoštevanjem navezave na železniške povezave (bistveno večja pretočnost in krajši čas potovanja od odhoda do cilja);

- vgraditev mejne ravni onesnaženosti ob prometnih konicah v pametni sistem upravljanja s prometom;

- brezplačna mesečna vozovnica za upokojence;

- spodbujanje nakupa letnih vozovnic po ceni 350 evrov (namesto trenutnih 420 evrov);

- brezplačne vozovnice LPP za šole na organiziranih izletih;

- vzpostavitev sistema car sharing (aplikacija, olajšave, temu prilagojene cestne ureditve);

- takojšnji pristop k pogajanjem z Vlado RS za izgradnjo hitre železnice do letališča Jožeta Pučnika;

- prenehanje vseh postopkov za izgradnjo GH tržnica;

- podžupan, odgovoren za modernizacijo prometa.

Ljubljana brez korupcije
Korupcija najeda ugled in finančno stanje občine. Prevetrili bomo postopke javnega naročanja in prekinili s prakso t.i. 'hišnih izvajalcev' javnih naročil, ki preko neposrednih pogajanj in z obilico aneksov izvajajo obnovitvena in gradbena dela, medtem ko drugi  izvajalci nimajo dostopa do opravljanja del iz občinskih razpisov. To na koncu vedno plačajo meščani v obliki dražjih položnic.

V Ljubljani brez korupcije bo veljala ničelna stopnja tolerance do korupcije. Sodelovali bomo samo s tistimi ponudniki storitev, katerih lastniki niso na črnih seznamih nekorektnega oziroma koruptivnega poslovanja.

V izogib korupcijskim tveganjem bo Ljubljana vzpostavila delovno telo mestnega sveta – Komisijo za nadzor nad porabo sredstev, ki bo imela vpogled v vse investicije MOL. Večino v tem telesu bo imela opozicija.

Morebitne anekse k sklenjenim pogodbam bo moral potrditi Mestni svet.

Na spletni strani MOL bodo objavljeni vsi posli v vrednosti nad 500 evrov.

Ko bodo obravnavane spremembe prostorskih načrtov, bodo v gradivih za mestni svet v izogib špekulativnim nameram razkriti vsi pravni posli z zadevanimi zemljišči za obdobje zadnjih 10 let skupaj z morebitnimi spremembami lastništva v istem obdobju.

Mi vsi smo Ljubljana
Participativni proračun: mestnim četrtem bomo dali veljavo.

In denar.

 Zaradi samovolje mestne oblasti se številni meščani čutijo odrinjene od odločanja o projektih, ki bodo zaznamovali njihovo kakovost bivanja v lokalnem okolju. Danes veliko pametnih predlogov različnih deležnikov ne zaživi, ker ne prihajajo »iz prave strani«. Pogosto prihaja do nepotrebnih sporov in zamrznitve sicer potrebnih projektov. Posledice so: propadanje kulturne dediščine, nezadovoljstvo meščanov, pasivnost mestnih oblasti in vse večja apatija lokalnega prebivalstva. Te spore lahko preseka samo nova oseba na čelu mestne oblasti, neobremenjena s preteklimi spori.

Del problema je tudi koncentracija oblasti v osebi župana in nedelujoča lokalna samouprava. Tu bi morale svojo vlogo odigrati četrtne skupnosti, a nimajo sredstev za svoj razvoj. Kajti evro več za posamezno četrt pomeni evro manj za načrte župana. Ta zastareli in že davnaj preseženi koncept je treba nujno spremeniti.

V naslednjem mandatu bomo zato uvedli participativni proračun, ki bo namenjen posameznim četrtem za izvedbo projektov, ki se njihovim prebivalcem zdijo prednostni. S tem bodo četrti dobile svojo veljavo in hkrati odgovornost, ljudje pa neposreden vpliv na odločanje v svojem lokalnem okraju. Zdaj mestne četrti prejemajo vsega skupaj 600.000 evrov ali v povprečju 35.000 evrov na posamezno četrt. Lahko s tem denarjem zgradite otroško igrišče? Pa vrtec? Morda asfaltirate cesto?

Že v letu 2019 bomo mestnim četrtem namenili 1 % mestnega proračuna, naš cilj pa bo ta odstotek do leta 2022 zvišati na 5 %, kar znaša približno 1 milijon evrov na četrt. S tem pa je verjetno že mogoče marsikaj narediti.

Četrti bodo tako zaživele, njihovi prebivalci boste lahko prispevali ideje in tvorno soustvarjali svoje bivalno okolje, s tem pa se bo pospešil policentrični razvoj Ljubljane.

Poleg tega bomo spodbujali gradnjo stanovanj za mlade družine ter v takojšnjih in neposrednih pogajanjih z Vlado RS poskušali čim prej zagotoviti brezplačni vrtec za drugega in vse naslednje otroke. V kolikor Vlada RS ne bo izvajala s tem povezanih obljub iz lastne koalicijske pogodbe, bomo v letu 2020 s sredstvi MOL zagotovili brezplačni vrtec za drugega in vse naslednje otroke.

V mestu bomo poleg transformacije v pametno mesto izvajali tudi vse prevečkrat spregledane nujne ukrepe, ki se jih danes zanemarja, saj nimajo enake 'promocijske' vrednosti kot zbrušene ploščice ali novo tlakovana ulica sredi mesta. Na nujne ukrepe danes zaman čakajo mnogi predeli Ljubljane.

Spodbujali bomo šport in rekreacijo za prebivalce, še posebej za otroke in mladino. To je velikega pomena za zdravje, varnost in vključenost otrok. Nenazadnje pa pomembno povezuje ljudi in krepi identiteto mesta. Ljubljana si zopet zasluži vrhunske rezultate svoji ekip, na primer v nogometu, košarki in hokeju.

Ljubljana potrebuje sodobnejšo infrastrukturo za omogočanje športnih vadbenih centrov, ki bodo lahko v celotni sezoni služili tudi kot regionalni trening (kamp) centri.

Potrebna bo prenova in resnejša posodobitev infrastrukture, ki jo sedaj nekako za silo upravlja Zavod šport Ljubljana. To pa ne le v centru, temveč tudi na obrobju. V Zalogu na primer celo poletno obdobje ni ledu, lahko pa bi tam zasnovali sodoben mednarodni hokejski trening kampus. 

Ukrepi:

- participativni proračun – 1 % za četrti v letu 2019, 5 % do 2022;

- brezplačna oskrba s pitno vodo za gospodinjstva pod pragom revščine;

- brezplačen vrtec za drugega in vsakega naslednjega otroka (najkasneje do 2020);

- 100 evrov dobrodošlice za vsakega prvošolčka;

- odprtje novih oddelkov v vrtcih;

v sodelovanju z državnim stanovanjskim skladom bomo spodbujali gradnjo stanovanj za mlade družine (namensko povečevanje fonda novo zgrajenih stanovanj za mlade družine);

- prioritetno se bomo posvetili zagotavljanju poplavne varnosti na območju celotne Ljubljane;

- sistematično bomo pristopili k sanaciji ploščadi v strnjenih blokovskih naseljih;

- dokončna razrešitev vseh odprtih vprašanj v posvetovanju z zainteresiranimi okoliškimi prebivalci (okolica Stožic, okolica Bežigrajskega stadiona, ob džamiji, v Rogu, v Rožni dolini, pozidava zelenice pri Vodnikovi šoli, Šentviško pokopališče, pozidava zelenih površin na severni strani Črnuč proti Trzinu …);      

- poplavno varnost Rožne doline bomo reševali z razširitvijo kanalizacijskega omrežja in spremembo OPPN, ki bo prilagojen karakteristikam četrti;

- prostorsko politiko v okolici džamije bomo prilagodili prometni pretočnosti tega dela mesta ter prilagodili OPPN sedanjim gabaritom naselja;

- sistematično bomo pristopili k asfaltiranju cest ob strnjenih naseljih (npr. ulice Juša Kozaka in Kalinova);

- pospešili bomo energetsko obnovo šol in vrtcev;

- poskrbeli bomo za zaprtje kamnoloma Sostro in mu vdihnili novo vsebino;

- zagotovili bomo čisto pitno vodo na območju celotne Ljubljane in pospešeno vlagali v izgradnjo kanalizacijskega omrežja;

- v Stanežičah bomo na mestu, kjer je planiran center za ravnanje z odpadki, uredili sodoben park z igrali;

- stožiške škrbine bomo reševali v dogovoru z vsemi relevantnimi deležniki;

- poskrbeli bomo za izgradnjo varnih kolesarskih poti iz vseh perifernih delov Ljubljane do mestnega središča;

- oživili in posodobili bomo mestno smučišče in sankališče Poseka v Guncljah;

- poskrbeli bomo za ustrezno signalizacijo vseh železniških prehodov;

- zgradili bomo nov zadružni dom v Bizoviku in vanj vključili dodatne vsebine;

- vzpostavili bomo institut varuha starejših;

- programi za privabljanje start-upov in razvojnih podjetij v MOL (nižje nadomestilo za stavbna zemljišča, komunalni prispevek; nižji stroški pri javnih storitvah MOL za start-upe v začetnem obdobju);

- posebna služba za odnose z občani za sistematično reševanje problemov

- uvedba protokola za prijavni postopek (prijava – ogled – pogovor – realizacija);

- sodoben športno mladinski trening camp center z večnamensko dvorano/ledeno dvorano in potrebnimi spremljajočimi objekti, po možnosti v bližini šol in druge infrastrukture, namenjeno tako domačim kot gostom;

- imenovanje podžupana za odnose z občani;

- na ljubljanskem gradu bo 365 dni na leto ponosno plapolala slovenska zastava!

 Ljubljana  +

Predstavljeni ukrepi ne bodo šli na račun napredka mesta, ampak predvsem v smeri nadgradnje razvoja v smeri pametnega mesta.  To, kar danes občudujete in označujete za presežek, bo v naslednjem mandatu normalen standard. V samem bistvu to je normalni standard. Je razvojni minimum, ki ga mora mestna oblast glavnega mesta zagotavljati, če želi ohraniti svojo uvrstitev na lestvici kvalitete življenja. Treba se je zavedati, da so danes razvojne možnosti skorajda neomejene. Tehnološki napredek v družbi vizije pametnega mesta prinaša rešitve, ki lahko bistveno izboljšajo kakovost bivanja v mestu. Postanite ambicioznejši. Zahtevajte več. Postanite del pametnega mesta Ljubljane!

Za ambiciozno in v prihodnost usmerjeno mestno upravo obstanek na 75. mestu Mercerjeve lestvice kvalitete bivanja ne more biti cilj – obstati tam, kjer si, je greh. Za Ljubljano. Za mesto tisočerih možnosti, ki ima vse kapacitete, da progresivno napreduje in se razvija. Napredovanje pa ne bo mogoče po vzorcih, ki jih mestna oblast uporablja danes.

To bomo izboljšali. To bomo popravili. Imate mojo besedo.

Pozdravimo torej Ljubljano prihodnosti. Z nasmehom J

Anže Logar

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 18. Jun 2019 at 15:49

0 ogledov

Branko Grims: S Šarčevim umikom Turčije s seznama varnih izvornih držav, Slovenija postala eldorado za ilegalne migrante
Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci spregovoril o za Slovenijo zelo škodljivih posledicah vladne odločitve, da Turčijo umakne s seznama varnih izvornih držav, s čimer ruši sporazum EU - Turčija in ogroža lastno varnost ter članstvo v schengenskem območju.  »Ko je Vlada RS prejšnji četrtek sprejela nov odlok, s katerim je Turčijo umaknila s seznama varnih izvornih držav, je naredila solistično in z Evropo neusklajeno ter povsem neodgovorno potezo,« je povedal mag. Branko Grims in dodal, da je vlada s tem naredila napako, ki je blizu napaki podpisa Marakeške deklaracije in ki v marsičem odpira vprašanje našega mednarodnega položaja ter predstavlja tvegano potezo, ki je škodljiva z več vidikov.  »Koncept varne izvorne države pomeni, da lahko tja brez težav vrneš ilegalne migrante, ki od tam prihajajo. Če pa narediš to, kar je naredila slovenska vlada, pa moraš za vsakega, tudi za tistega, za katerega je očitno, da je prošnja za azil neutemeljena, izvesti celoten azilni postopek, kar ogromno stane,« je dejal mag. Grims in nadaljeval: »Še bolj problematično pa je, da uveden azilni postopek vpliva na celotno schengensko območje, kajti ko enkrat neka država postopek uvede, potem ima tisti, ki je tam v postopku vse pravice, ki iz tega izhajajo, in to velja za celotno schengensko območje,« je poudaril poslanec SDS.  »Zakaj je položaj Turčije tako pomemben? Leta 2016 je za zaustavitev najbolj masovnega migrantskega toka Evropska unija s Turčijo sklenila dogovor, ki ni bil idealen, a je učinkoval in v katerem je bilo temeljno izhodišče, da je Turčija varna izvorna država za ilegalne migrante, kar pomeni, da se v Turčijo ilegalne migrante vrača. S tem, ko je Slovenija Turčijo iz tega seznama umaknila, pa je dejansko enostransko začela rušiti dogovor med EU in Turčijo, kar bo imelo zagotovo dolgoročne posledice za položaj Slovenije v EU, saj to pomeni tudi odstop od neke usklajene evropske politike na izjemno občutljivem področju ilegalnih migracij,« je opozoril poslanec SDS.  »V praksi to sedaj pomeni, da bo ta enostranska odločitev Slovenije zanesljivo povzročila še dodatno izrivanje Slovenije iz schengenskega prostora, ki je že sicer zelo prisotno, saj imamo kontrole na avstrijski in italijanski meji, kjer smo še nekaj let nazaj prosto prehajali,« je poudaril poslanec in dodal: »Tisto, kar je za Slovenijo najbolj problematično, pa je to, da s tem daje Slovenija ne le svojim sosedom, ampak tudi sicer signal, da je nezanesljiv partner, ki enostransko odstopa od odgovorov, ki zadevajo varnost vseh in vsakogar in, mimogrede, ravna vedno drugače kot v besedah obljublja.«  »Ker je Šarčeva vlada Turčijo odstranila iz seznama izvornih varnih držav, se bo zagotovo večje število migrantov odločilo za pot proti Sloveniji, ker bodo tu lažje uveljavili svoje interese. Vse to bo veliko stalo slovenske davkoplačevalce, ostale države pa bodo svojo politiko do Slovenije še zaostrile,« je povedal mag. Branko Grims, ki je še dejal, da je »najbolj tragično, da so že leta 2016 s strani na LGBTPQ ideologiji utemeljenih nevladnih organizacijah opozarjali, da se Turčija ne sme uvrstiti na seznam varnih izvornih držav,  in da je takrat vlada pod vodstvom Mira Cerarja na to zelo argumentirano odgovorila, citiram: 'Če prosilec izkaže tehtne razloge, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da ta država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito zanj ni varna izvorna država, se pri vsebinski obravnavi njegove prošnje ne uporabi koncepta varne izvorne države. Prošnje za mednarodno zaščito se v vsakem primeru obravnavajo individualno, pri tem pa se upoštevajo in presojajo vse osebne okoliščine vsakega konkretnega prosilca.'« Danes pa, po besedah mag. Branka Grimsa, isti dr. Miro Cerar, ki je zunanji minister v vladi Marjana Šarca ravna popolnoma nasprotno. »Vlada Marjana Šarca je torej namesto, da bi ukinila financiranje in kazensko preganjala odgovorne v tistih nevladnih organizacijah, ki očitno sodelujejo ali pomagajo pri tihotapljenju ilegalnih migrantov na ozemlje Republike Slovenije, podaljšujejo azilne postopke in pomagajo pri zlorabi azilne pravice, sedaj očitno pokleknila pod pritiski teh nevladnih organizacij«, je ocenil mag. Grims, kar po njegovem mnenju dodatno dokazuje, da ta vlada ne obvladuje ničesar, ne stanja na južni meji, ne stanja znotraj Slovenije in da ni sposobna zagotoviti dejanskega delovanja pravne države, »kjer je kriminal kriminal, pa četudi se skriva za tako visoko donečimi besedami o humanitarni dejavnosti, pomoči in človekoljubju.«  Mag. Grims je ponovno poudaril, da  bo umik Turčije iz seznama varnih izvornih držav za Slovenijo imel zelo negativne dolgoročne učinke, ker jo bo ta odločitev »še dodatno osamila v mednarodnem političnem prostoru, povzročila bo še dodatne pritiske za izrinjanje Slovenije iz schengenskega prostora, poslabšala bo varnostne in socialne ter druge razmere na samem ozemlju Republike Slovenije v zvezi z ilegalnimi migranti, kar na koncu še kako drago plačujemo slovenski davkoplačevalci.«  »To je tudi dokaz, kako zelo na mestu je tudi naš predlog zakona o zaostritvi pravice do azila, ki ga bomo obravnavali jutri na seji DZ in s katerim želimo uskladiti že zaostreno azilno zakonodajo naših sosed s slovensko zakonodajo in prilagoditev na način, da smo približno enaki. V zaostrovanju azilne zakonodaje gre za signal, ki bo šel v nasprotni smeri od skrajno zgrešenih signalov vlade Marjana Šarca,« je povedal mag. Grims, ki je izrazil upanje, da bo jutri bolj stroga azilna zakonodaja sprejeta, »kajti Slovenija tak signal nujno potrebuje, sicer se bo naval migrantov, ki se že tako stalno povečuje, še bolj povečal.«  Mag. Branko Grims je ob tem spomnil tudi na izjave turškega premierja Erdogana, ki je nekoč že napovedal, da če mu bo šlo za nohte, bo dvema milijona migrantov, ki živijo na ozemlju Turčije podelil turški potni list in jih poslal v Evropo. »Prav zato potrebujemo ustrezno zaostritev azilne zakonodaje, da se postopke pospeši, da se takoj vrne tiste, ki so utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja in da se razbremeni slovenske davkoplačevalce množičnih zlorab azilnega postopka.  Vir:sds.si      

Tue, 18. Jun 2019 at 14:45

0 ogledov

Žan Mahnič: Minister Erjavec je zlorabil obveščevalno službo, lagal javnosti in jo zavajal
Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je na današnji seji pričakovala načelnico Generalštaba Slovenske vojske Alenko Ermenc, s katero je nameravala opraviti razgovor zaradi razjasnitve dejstev v zvezi z opravljenim nadzorom pooblaščene skupine Knovsa na sedežu OVS MORS 23. aprila 2019. Ermenčeva se je opravičila za svojo odsotnost zaradi bilateralnega srečanja z madžarskim načelnikom generalštaba. Pogovor z njo bo komisija skušala opraviti v prihodnjih dneh. Spomnimo. Knovs je ravnanje ministra za obrambo Karla Erjavca v primeru razrešitve poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske Mihe Škerbinca vzela pod drobnogled potem, ko je bila seznanjena, da so pripadniki OVS ministrstva za obrambo zaslišali pripadnike Slovenske vojske oziroma preverjali informacije, da naj bi poveljnik poveljstva pred postrojem neprimerno govoril o zdravstvenem stanju načelnice Generalštaba Slovenske vojske Alenke Ermenc. Kot je podpredsednik Knovsa Žan Mahničpojasnil na novinarski konferenci konec aprila, je Knovs ugotovil, da je minister za obrambo Karl Erjavec  zlorabil položaj in vojaško obveščevalno službo za razrešitev poveljnika v poveljstvu sil Slovenske vojske (SV) Mihe Škerbinca.Knovs je pretekli teden opravil tudi pogovor z Miho Škerbincem in ugotovil, da brigadir ni odgovoren za nočno streljanje na Počku niti ni govoril neprimerno o zdravstvenem stanju načelnice GŠ SV Alenke Ermenc, zato se zastavlja vprašanje, zakaj je bil sploh razrešen. Namreč, minister za obrambo Karl Erjavec je med razlogi za razrešitev Mihe Škerbinca navajal njegovo neprimerno govorjenje o načelnici GŠ SV in odgovornost za nočno streljanje s težkimi kalibri na vojaškem vadišču na Počku. Načelnico GŠ SV Alenko Ermenc je Knovs danes povabil na pogovor, da bi pomagala razjasniti okoliščine dela obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo pri pogovorih s pripadniki Slovenske vojske na poveljstvu sil. Ker se je načelnica s pogovora opravičila, je Knovs sklenil, da ji ponudi dva alternativna datuma, ko bi lahko opravili razgovor, in sicer ali v sredo ali v četrtek, ko komisija sicer načrtuje tudi pogovore z operativci OVS, ki so na poveljstvu sil zasliševali Škerbinca in v zvezi z njim tudi druge pripadnike Slovenske vojske, ter z direktorjem OVS Dejanom Matijevičem.Poslanec SDS Žan Mahnič je današnji neprihod Alenke Ermenc na sejo Knovsa komentiral kot vidno izogibanje zaslišanju na komisiji. »Vsi argumenti, ki jih je našteval minister Erjavec za razrešitev brigadirja Škerbinca, sedaj padajo, načelnica pa se očitno izogiba pogovoru, kar pomeni, da trenutno vlada huda panika,« je še komentiral Mahnič. Vsi argumenti, ki jih je našteval minister Karl Erjavec za razrešitev brigadirja Mihe Škerbinca, zdaj padajo, načelnica GŠ SV Alenka Ermenc pa se očitno izogiba pogovoru na Knovsu, kar pomeni, da trenutno vlada huda panika.   Kot je v nadaljevanju kratke izjave za nekatere medije pojasnil Mahnič, je tudi sicer vzdušje pred petkovo interpelacijo precej napeto. »Če bi imeli v petek  tajno glasovanje, bi minister zagotovo padel,«je prepričan Mahnič, napetost pa pripisal temu, da je minister očitno zlorabil obveščevalno-varnostno službo, predvsem pa lagal v zvezi s streljanjem na Počku. »Trenutno na Knovsu čakamo na pridobitev dokumenta, kjer jasno piše, da bodo na vaji Sokol Američani streljali z minometi kalibra 120 mm, kar je po pooblastilu ministra za obrambo z Američani podpisal polkovnik Rode,« je povedal Mahnič in dodal, da torej obstaja še en dokument, ki je na laž postavil ministra. »Knovs je posredoval prošnjo za ta dokument na GŠ SV in MORS in ker gre za dokument, ki ni zaupne narave, menim, da bi ga morali dobiti v prihodnjih dveh dneh oziroma upam, da ta dokument dobimo pred samo interpelacijo,« je povedal Mahnič in dodal, da »če je bil sklep vlade takšen, kot naj bi bil, potem to pomeni samo eno, in sicer, da je minister kršil sklep vlade«. Nato je poslanec SDS še dejal, da bo tudi zanimivo spremljati rezultat interpelacije, saj se sliši, da se v ozadju dogajajo nekakšna kupčkanja, tudi izsiljevanje Levice glede prodaje Abanke. »Glede na vse, kar se je zgodilo, bi interpelacija morala biti izglasovana,« je menil Mahnič, ki rezultata vnaprej ni želel predvideti, izrazil pa je mnenje, da bo zagotovo kar precej glasov za razrešitev ministra. »Če pa bi bili normalna država, do interpelacije sploh ne bi prišlo, saj bi minister prej že sam odstopil ali pa bi ga po vseh teh dokazih, ko je minister lagal, zavajal javnost, zlorabil OVS, premier že razrešil,« je še dejal Mahnič. »Ko minister pride do te faze, da začne govoriti, kar je govoril medijem v petek, torej da v koalicijski pogodbi jasno piše, da se interpelacij ne podpira, in da je tudi z Levico podpisana pogodba, da se interpelacij ne podpira, to pomeni, da nima nobenih argumentov več in se sklicuje samo še na to, kar piše v koalicijski pogodbi,« je še povedal Mahnič, ki je še namignil, da ima informacijo, za katero upa, da jo bo do petka načelnica GŠ SV Alenka Ermenc potrdila, in sicer, da načelnica niti toliko ne zaupa OVS in MORS, da je še sama naročila obveščevalnemu sektorju znotraj GŠ SV, da opravi analizo in preiskavo tega, kar se je dogajalo, in tudi v tem poročilu naj bi pisalo, da brigadir Miha Škerbinc ni govoril grdo o njenem zdravstvenem stanju. »Torej o celotnem dogajanju glede govoric o zdravstvenem stanju GŠ SV Alenke Ermenc obstajajo tri poročila OVS, prvo iz 12. aprila, drugo iz 10. maja in sedaj še tretje, torej ni nobenega zaupanja več med direktorjem OVS, ministrom za obrambo in načelnico GŠ SV,« je zaključil Mahnič. vir:sds.si 

Tue, 18. Jun 2019 at 11:36

0 ogledov

Ilegalni migranti pa kar prihajajo in prihajajo!
Praktično vsako dnevno poročilo policijskih uprav, ki mejijo na sosednjo Hrvaško, ne mine brez rubrike, povezane s prijetjem migrantov, ki so ilegalno prestopili hrvaško/slovensko mejo. Mariborska PU poroča, da so policisti  Policijske postaje Ormož v ponedeljek, 18. 6. 2019, okoli 5. ure v Središču ob  Dravi  prijeli  šest  državljanov  Iraka,  ki  so  na  nedovoljen način prestopili državno mejo iz Hrvaške v Slovenijo. V primeru, če so zaprosili za mednarodno zaščito, jih čaka pot v prehodni dom v Ljubljani, sicer pa vrnitev hrvaškim organom.O tem sicer PU Maribor ni poročala. Iz PU Murska Sobota pa so sporočili, da so policisti  PP  Ljutomer  včeraj,  malo  pred 15. uro v naselju Šafarsko prijeli  dva tujca državljana Alžirije, ki sta na nedovoljen način vstopila v našo državo. Tujca sta zaprosila za azil in bila odpeljana v Azilni dom.

Tue, 18. Jun 2019 at 11:18

0 ogledov

Kar si Arsenovič zaželi, to dobi, četrtega podžupana namreč!
Spletni portal e-maribor.si poroča, da je mariborskemu županu Saši Arsenoviču v tretje uspelo, spremenil je statut občine Maribor in Alenki Iskra iz Židanove SD zagotovil službico. Z 31 glasovi, enim glasom več, kot je potrebno za dvotretjinsko večino, so mestni svetniki v tretjem poskusu vendarle izglasovali spremembo statuta občine in s tem županu Saši Arsenoviču omogočili imenovanje četrte podžupanje Alenke Iskre. Glavne vloge pri podpori Arsenovičevi zahtevi za spremembo statuta so si razdelili mariborski Pucko Zvone Zinrajh, Stojan Auer, ki je kljub temu, da je v mesecu maju na NET TV govoril, da spremembe statuta ne bo podprl, glasoval ZA, in zanimivo, tudi svetniki Liste Andreja Fištravca. Le kaj je tej listi za glasove obljubil Arsenovič, se sprašujemo? "ZA je bil tudi “odpadli člen” SDS Zvone Zihrajh, ki bo naših informacijah kmalu pristopil k Arsenovičevi listi. In ravno to je bilo zagotovilo za 31. glas. In kaj bo Zinrajh dobil v zameno? Snaga baje že čaka?!" Tako e-maribor.si.  Po pričakovanjih so spremembi statuta nasprotovali  v Listi Franca Kanglerja – NLS in SDS-u. “To je že otroški vrtec. O tem smo glasovali že dvakrat, imamo pa kup bolj pomembnih zadev. Poleg tega je tudi v statutu več stvari, ki bi jih bilo treba spremeniti, zdaj pa bomo spet glasovali samo o eni zadevi, podžupanu,” je Milan Mikl, vodja svetniške skupine Liste Franca Kanglerja-NLS, ugovarjal že pri uvrstitvi te točke na dnevni red seje. Med razpravo o spremembi statuta pa dodal še: “Ne piše se Mariboru dobro, če je to edini način, da zagotovimo sredstva za knjižnico!"  Ko poraženci postanejo zmagovalci Čaka nas torej pravljica za najmlajše, po kateri bo mariborska mestna občina zaradi tega, ker je Arsenovič "uredil" službico Alenki Iskra iz Židanove SD, pri "rdečih" ministrih ŠArčeve vlade prej izposlovala denar za knjižnico!  Dejstvo je, da ima Maribor podžupanjo, ki so ji volivci na volitvah rekli odločen NE,! Pri Alenki Iskra pa se je znova ponovila levičarska praksa, enako kot pri državnozborskih volitvah, da poraženci postanejo zmagovalci! 

Tue, 18. Jun 2019 at 09:06

0 ogledov

Ceste na območju PU Celje vzele 13 človeško življenje
Včeraj, nekaj minut pred 14. uro, so policisti  v Rogaški Slatini obravnavali prometno nesrečo, v kateri sta bili udeleženi dve osebni vozili. Prometno nesrečo je povzročila 72-letna voznica osebnega vozila, ki je vozila iz smeri Tekačevega proti centru Rogaške Slatine. 72-letna voznica je iz neznanega razloga zapeljala na nasprotno smerno vozišče ter trčila v osebno vozilo s katerim je z nasprotne smeri pripeljal 82-letni voznik. V vozilu 72-letne voznice je bila  hudo poškodovala njena 93-letna sopotnica, ki so jo z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v popoldanskih urah poškodbam podlegla. Voznik in voznica sta se v trčenju lažje poškodovala. To je letošnja trinajsta smrtna žrtev prometnih nesreč na našem območju. Lani v enakem obdobju so v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Celje umrle tri osebe. Kaj botruje tako drastično povečanemu številu smrtnih žrtev na območju PU Celje, pa za enkrat ni jasnega in razločnega odgovora. Tako nam preostane, verjeti in pričakovati, da bodo udeleženci v prometu v bodoče odpravljali na ceste v dobri kondiciji, zdravi in prepričani da bodo zares kos  vožnji in razmeram  na cestah ter okoliščinam ki spremljajo udeležence v prometu. V.K.T.

Mon, 17. Jun 2019 at 16:52

390 ogledov

Dr. Anže Logar: Ko je Harij Furlan za nedelo pri pregonu bančne kriminalitete nagrajen z napredovanjem
Prvi dan junijske seje državnega zbora je poslanec SDS dr. Anže Logar predsedniku vlade Marjanu Šarcu zastavil ustno poslansko vprašanje glede pregona bančnega kriminala. DR. ANŽE LOGAR: Spoštovani predsednik vlade, po neki oddaji na RTV Slovenija, ki je bila čisto slučajno obelodanjena dva tedna pred odločanjem o prodaji A banke, ste se oglasili s svojim edinim, bančno-gospodarskim sporočilom na svojem Twitter profilu. Zapisali ste, citiram: »Glede na včeraj videno v oddaji o sanaciji bank bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje A banke, zlasti ne vprašljivim skladom«. Sosledje je res prozorno. Zanima me: Ali je bilo poleg tega javnega pritiska na nadzorni svet SDH izveden tudi kakšen ne javen, tajni? Berem, da so v vaši vladi modni pritiski raznih mož v črnem, kakšne Sove pa kakšne obveščevalno-varnostne službe. In želim zelo konkreten odgovor. Posebej poudarjate, da A Banke zlasti ne bi smeli prodajati vprašljivim skladom. Za A Banko se potegujeta dva, madžarska OTP in sklad Apollo. To je tisti sklad, ki mu je Cerarjeva vlada prodala NKBM, torej le en sklad. Ali trdite, spoštovani predsednik vlade, da je sklad Apollo vprašljiv sklad? In ali, torej, nadzornikom SDH s tem posredno nalagate, da enega od ponudnikov izloči iz prodajnega postopka? In tudi tu želim zelo konkreten odgovor. Zdaj, zakaj to sprašujem. Svoj javni pritisk ste na SDH napovedali pod pretvezo nekih domnevno novih dejstev iz oddaje Brezno, ki pa v svojem bistvu izkrivlja resnico o bančni luknji. V mandatu te vlade pa niste niti s prstom mignili, da bi pospešili pregon bančne kriminalitete ali da bi izboljšali pogoje za odkrivanje bančne kriminalitete. Poglejte, na strani 25 vaše koalicijske pogodbe pod naslovom »Boj proti gospodarstvenem kriminalu in korupciji« piše, citiram: »Za večjo učinkovitost pri pregonu gospodarskega in bančnega kriminala ter korupcije bomo analizirali dosedanje delo specializiranih oddelkov sodišč in tožilstev ter sprejeli ustrezne prilagoditve.« Bum. Potem pa na mesto vrhovnega državnega tožilca imenujete Harija Furlana. Osebo, ki je praktično najbolj odgovorna, da se v tej državi pri pregonu bančne kriminalitete ni zgodilo praktično nič. Zdaj pa moje vprašanje: Je bilo imenovanja Furlana na vladi mišljeno kot nagrada za delo oziroma ne delo v sklopu teh vaših skupnih naporov za revizijo resnice o bančni luknji, češ bančne luknje sploh ni bilo, to so nam vsilili iz Bruslja za napačnimi izračuni, ali pa ste dosledno izpolnili zavezo iz prej omenjene koalicijske pogodbe, analizirali dosedanje delo SDT in ugotovili, da je Harij Furlan največja ovira za učinkovitejši pregon bančne kriminalitete in ste ga umaknili tako, da ste ga povišali navzgor? MARJAN ŠAREC: Hvala, gospod Logar, za to vprašanje. Zdaj, če začneva pri tajnosti. Jaz na nikogar ne pritiskam, če sem dal tvit, je to vse prej kot tajno, ne uporabljam praks, kot je bilo to za časa vaše vlade, ko vam je direktor Kovačič NKBM oziroma vašemu predsedniku na strankarski mail točno poročal, kako to poteka, pa razne kravje kupčije z Mercatorjem in take zadeve, mislim, da je bilo tam mnogo bolj tajno vse skupaj, kar se tiče razno raznih skladov imam tukaj v mislih predvsem splošno prasko, ko se je prodajalo skladom, recimo, Adria Airways se je prodala skladu pa vidimo kje smo. Potem, tudi kar se tiče pritiskov z moje strani jih zagotovo ni, SDH je avtonomen organ, nenazadnje imajo v SDH vsi ne vem kolikokrat večjo plačo od mene. Če imam jaz 3300 neto, dobim ven, zagotovo dobijo oni, ne vem, 11 bruto, mislim da je, pa preračunajte. Tako da verjamem, da so za to plačo sposobni sami sprejeti kakšno odločitev v tej državi, ne da je za vse na koncu odgovoren kdo drug. Tako da kar se pa tiče raznoraznih - ne vem, pričakujete, da bom osebno preganjal kriminalce in ne vem kaj, ali tako imenovane banksterje, kot ste pisali tudi na vašem profilu? Tudi v vaših mandatih oziroma vašem mandatu plus enoletno vodenje te vlade se je marsikaj dogajalo, ko ste hoteli na hitro nadoknaditi tisto, kar vam prej ni uspelo toliko let. Naša stranka je zdaj eno leto skoraj v tej državni politiki, tako da mene ni treba spraševati po tem. Lahko se pa vprašate sami, saj tudi če bi bili v vladi z vami ne bi bilo nič drugače, tudi vi ste stara stranka in tako naprej, nenazadnje pa imate edini predsednika stranke, ki je bil neposredno v zvezi komunistov. Nobena druga stranka, celo SD tega nima več, tako da veste, mene obtoževati nekih starih praks - ni treba. Ste imeli tudi preiskovalno komisijo v bankah. Rekli ste, da ste tam vse, ne vem kaj, ugotovili pa je bilo tisto bolj politično zaslišanje kot kaj drugega. Ja, tudi jaz bi rad, da se to razčisti. Pri tem bančnem slovenskem sistemu je bilo mnogo, mnogo babic, ki so potem na svet spravile to kilavo dete in te probleme, ki jih imamo danes. Začelo se je že zdavnaj prej, začelo se je tudi pod dvanajstletno vladavino stranke LDS, zagotovo, tudi takrat so se začeli že dogajati prevzemi, res da bolj uspešni kot leta 2008, ko so z dragimi krediti kupovali delnice, potem pa čez noč niso bile nič vredne, tudi nekateri prijatelji vašega predsednika, soborci in tako naprej. Skratka, ne uperjate prave osti v pravo smer. Sam bom najbolj vesel, če se bo vse razčistilo, kaj se je dogajalo v preteklosti. Imamo tudi eno preiskovalno komisijo o DUTB. Z veseljem čakam te izsledke. Kar se pa Abanke tiče, imam pa vso pravico izraziti kakšen pomislek, verjetno nenazadnje gre za neko veliko zgodbo in tudi ovadba je zame novo dejstvo, saj je prej nisem videl. In o ovadbi pač določene stvari pišejo in čisto vse ni moglo biti čisto v redu. Jaz ne pravim, da ni bilo nobene bančne luknje, je pa vprašanje, če je bila pravilno ocenjena. To je pa veliko vprašanje. Seveda pa je danes situacija, kakršna je, in danes jaz težko za nazaj govorim, ker me ni bilo niti pri eni stvari. Ustanovljena je pa bila slaba banka, saj v dokumentarcu je bila tudi vaša stranka omenjena in vaši ljudje. Skratka, vsi ste bili zraven na tak ali pa drugačen način. Mene edinega tam ni bilo zraven. In veste, da bom pa jaz osebno zdaj lovil tako imenovane banksterje, jaz pričakujem, da bodo ustrezni organi opravili svoje. Imam pričakovanje od tega in upam, da bo res tako. DR. ANŽE LOGAR: Jaz ne vem, ali je gospod predsednik vlade poslušal mene ali koga drugega, ampak na moje vprašanje sploh ni odgovoril. Nekako, kot sem ga razumel v celotnem delu, je, da on ne pritiska tajno, on pritiska samo javno. Verjetno je tudi zato SDH današnjo sejo nadzornega sveta prestavil iz 14. ure na dva naprej, ker se te javni pritiski nadaljujejo. Zdaj, o bančni luknji, gospod predsednik vlade, imate zelo decidirano stališče, zelo decidirano. Na novinarski konferenci pred desetimi dnevni ste dejali natanko takole, citiram: »Saj za to bančno luknjo že nekaj časa vemo, da je bila ocenjena za previsok znesek.« To ni izjava v pogojniku. To je zelo decidirana izjava, ki ne pušča dvomov. Glede na to, da jo je izdal predsednik vlade, ki ima dostop do raznih virov, tudi tajnih virov podatkov, je torej nujna obrazložitev. Zato sprašujem, na podlagi česa trdite, da je bila bančna luknja ocenjena previsoko? Hočem zelo konkreten odgovor. Tudi to, od kdaj vi to že veste, ne sumite, od kdaj vi to že veste? Pa ne iščite izgovorov v neki famozni Boletovi študiji. Saj veste, dokler ima nekdo dobro plačano pogodbo z Banko Slovenije, tuli v isti rog z guvernerjem Kranjcem pa potem, ko naslednji guverner prekine to pogodbo, je vse narobe pri Banki Slovenije. Zdaj, kateri dokazan ali pravnomočni dokument vam daje to moč za tako eksplicitno decidirano izjavo in temeljni izračun bančne luknje? Kot vemo, je izjavila oziroma pripravila vlada Alenke Bratušek, Memorandum za državno pomoč je podpisala bodisi Alenka Bratušek bodisi Karl Erjavec kot zunanji minister, to je zame še vedno skrivnost, nihče tega ne želi povedati, ne vem zakaj. Kolegica Alenka Bratušek je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo rekla, da pač ne spomni, zimzelen odgovor. Pa vas bom takole vprašal: Kako imate lahko v vladi dva ministra, ki sta po vašem decidirano jasno sprejela take pogoje, da je bila bančna luknja previsoko ocenjena? Ste z njima vsaj opravili pogovor? MARJAN ŠAREC: Hvala. Kako imate vi lahko predsednika stranke, ki ne zna pojasniti 200.000 evrov premoženja? Celo vlada je padla zaradi tega, ne, a veste. Tako vas jaz tudi lahko nazaj vprašam, če želite. Vemo, kaj se je dogajalo. Kar se tiče dela Policije, prioritetno izvaja ukrepe glede bančnega kriminala in v tem času je Policija na državna tožilstva podala 172 kazenskih ovadb in v tem trenutku še vedno obravnava 16 zadev s področja bančne kriminalitete, tako da Policija dela. Kar se pa tiče tega, da je luknja bila ocenjena za preveliko vsoto, vidimo tudi iz same ovadbe, da je bila metodologija napačna. Res pa je, da je to metodologijo pokrila tedanja vlada. To je pa res. Ampak zagotovo pa so takšni in drugačni indici, da ni bilo vse čisto tako, kot bi moralo biti. In to, da vi mene sprašujete, od kje vem, to je danes jasno že vsakemu državljanu po mojem, da ni bilo čisto vse, zlasti po vsem, kar smo videli. Tako da, ta vaša vprašanja zdaj niso čisto na mestu. Kar se pa tiče Harija Furlana, jaz ga osebno ne poznam, nisem nikoli niti govoril z njim, tako da preko njega jaz sigurno ne mislim na nikogar pritiskati ali pa kaj drugega početi. Kar se pa tiče tega, da spreobračate besede, to ste pa že zelo dobro zverzirani in to je vaša politika že dolga leta, začenši s tistimi likvidacijami, diskreditacijami in ne vem čem. Saj tudi pri meri doma je vaš medij vztrajno trdil, da je ograja višja pa niti ni gledal na pravo stran, ampak je vztrajno, ko so ljudje še cegle prešteli, koliko jih je, pa so še kar trdili svoje. Tako, da to je približno podobna zadeva tukaj. Vaše spreobračanje besed je že dolgo znano. Verjamem, da je vaša komisija veliko odkrila, da bo vaša komisija, da je prispevala k reševanju teh problemov, je pa tudi vaša vlada marsikaj prispevala k stanju v državi, čeprav res ni bila toliko časa, kot je bila LDS in še kakšna druga Vlada, to se pa strinjam. DR. ANŽE LOGAR: Jaz se ne počutim izzvanega, počutim se pa užaloščenega. Namreč, predsednik vlade je ravno v tem svojem odgovoru 5 milijardno bančno luknjo primerjal z zidaki v svojem zidu. Poglejte, kako žalostno je to. To, kar smo mi vsi plačali iz svojega računa zbanalizira na višino svoje ograje. Oprostite, to ne spada k diskurzu v razpravi v državnem zboru, sploh pa ne v času razprave poslanska vprašanja predsedniku vlade. Ne predsednik vlade, vi ne morete mene nazaj vprašati. Lahko bi, če bi bila v obrnjeni vlogi, pa nisva. Poslanska vprašanja so namenjena temu, da poslanec vpraša predsednika vlade in predsednik vlade odgovori. Ne pa da se gre po znani tezi moj oče je močnejši kot tvoj, kot so se šli v vrtcu. To je nivo razprave, ki ste ga imeli vi sedajle v tem odgovoru. Jaz sem citiral izključno vaše izjave. Izjave predsednika vlade imajo svojo moč. Lahko zamajejo trge, lahko vplivajo na rejting države, lahko vplivajo na prodajo ali neprodajo državnega podjetja. Vi ste s svojimi izjavami to naredili. Vi ste s svojimi izjavami tudi rekli, da je bila bančna luknja previsoko ocenjena. Spoštovani predsednik vlade, svetujem vam, da še enkrat preberete ustavno odločbo Ustavnega sodišča v zvezi s kvalificiranimi vrednostnimi papirji. V točki 24, 124, da vam bo lažje, točno piše, da bo v upravnem sporu sodišče odločalo o tem, ali je bila bančna luknja pravilno ocenjena ali ne. In to bo edini pravnomočni dokaz. Vi pa že danes, 5 let preden se bo to šele zgodilo ali 10 let preden se bo to zgodilo, že javno zavajate slovenske davkoplačevalce, da je tako bilo, zato da potem izpeljete drug sklop, ne bomo prodali Abanke. Na koncu jo bomo, ker bo Evropska komisija to zahtevala, ampak škoda se bo menila še v dodatne pol milijarde, to vam pa sedajle zagotavljam, tako kot je krivda Cerarjeve vlade, ki je zaustavila prodajo Nove kreditne banke Maribor. Spoštovani predsednik državnega zbora, ker nisem prejel odgovora, želim, da glasujemo o tem poslanskem vprašanju in opravimo razpravo v državnem zboru. Vir: sds.si

Zadnji komentarji

Viktor hajsinger

2019-06-02 17:46:33


Dragi Vane K. Tegov, da, da. Groza. Tudi ti nisi več rosno mlad, poznaš našo zgodovino, poznaš aktualno politično razpoloženje, odnose v državi, družbi. Poznaš Celje. Poznaš Celjane. Toda, a si pozabil kako so nas vsa leta po vojni nadlegovali politiki, nas poniževali, podcenjevali? V začetku stari, tipa Franc Leskošek - Luka, pozneje malo mlajši potomci predvojnih komunistov, revolucionarjev. Veš, malo sem prestar, da bi pozabil kaj vse so počenjali ti fakini, in to so počenjali desetletja, vse bolj samozavestno, dokler se ni zbudila Evropa in rekla dost vas imamo svinje, komunistične. Celje, delavsko mesto, Gaberje, kvart revežev, izkoriščanih delavcev, je postalo eno najbolj trdih partijskih središč Slovenije. Celje, mesto priseljenih partijskih, udbovskih podtaknjencev iz cele Jugoslavije. Po vojni so nas ustrahovali. Med vojno so ga "za vsak primer" klicali Hanzi, po vojni pa so nas maltretirali. Iz kmečke družine, pošten obrtnik, po vojni potomci ... Upravnik Carine Celje mi je zaupal. Po razpisu so morali vse vloge oddati celjski udbi, ki je po nekaj dneh sporočila koga lahko zaposlijo. Kadrovska komisija je dajala soglasje o tem kdo je primeren za.,.. Pokojni prijatelj Marko, sin polkovnika, zet revolucionarja, mi ni verjel kako me je nadlegovala partija, šele več let po osamosvojitvi je ugotovil, da je ostal brez službe zaradi politike. Kakšno razpoloženje je vladalo konec 80 - tih, postali smo nasmejani, verjeli, da je bog tudi nam namenil dostojno življenje. Krambergerja so nam umorili, Pučnika "uničili", Janšo zapirali in zapirali. Ustanavljali so nove in nove politične stranke, delali zmedo, vmes pa kradli in ropali najino državo, jo spravili na kant Volilno telo je postalo apatično - prav to so hoteli - in nam ZAVLADALI. Pri tem pa so jim, tudi to dobro veš, pomagali najini politični liderjii in naju - nas spravili v položaj današnjega dne

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Anže Logar Ljubljančanom: To, kar danes občudujete in označujete za presežek, bo z mojim županovanjem normalen standard