Pred enim tednom je na svojem Facebook profilu poslanec SDS dr. Anže Logar, ki je tudi ljubljanski mestni svetnik, napovedal kandidaturo za ljubljanskega župana na letošnjih lokalnih volitvah. “Na lotu lahko zadeneš samo, če kupiš srečko. . Torej kandidiram…,” je še zapisal na Facebooku Anže LOgar. Danes pa je znova na svojem profilu objavil predvolilni programski manifest, namenjen Ljubljančanom. Anže Logar s tem dokazuje, da ni zgolj "kupil srečke," ampak se je kandidature lotil tako, kot je pri svojem delu navajen, skrbno, profesionalno in strokovno analitično. Njegov program z naslovom POZDRAVIMO LJUBLJANO objavljamo v celoti.

Ljubljana je lepo mesto. V zadnjem desetletju je nadoknadila infrastrukturni zaostanek, ki se je nakopičil zaradi nesposobnosti predzadnjih dveh mestnih uprav. Vsi ugotavljamo, da je mesto po izgledu in funkcionalnosti napredovalo.

 

Kaj pa kvaliteta življenja? Smo tudi na tem področju dosegli napredek?

- So kolone in prometni zamaški preteklost?

- Imamo javne storitve (voda, ogrevanje, odvoz smeti), ki nam jih mesto zaračuna po pošteni ceni?

- Je javni transport v razcvetu – hiter in učinkovit, tako da se zmanjšuje potreba po uporabi osebnega avtomobila?

- So nove tehnologije stalnica, ki nam lajšajo vsakdan? Je Ljubljana pametno mesto?

- Imamo mestno upravo z ničelno stopnjo tolerance do korupcije?

- Imajo meščani neposredni vpliv na sprejemanje odločitev, ki se dotikajo njihove neposredne bivanjske okolice?

Če je odgovor DA, živite na Dunaju, v Amsterdamu, v Gradcu,  Münchnu,  Frankfurtu, Potsdamu ...

Če pa živite v Ljubljani in uporabljate mestno infrastrukturo ter storitve, je odgovor NE. Nič ali zelo malo tega, kar si danes lahko predstavljamo pod pojmom moderno pametno mesto, je bilo storjenega v zadnjem desetletju. Tudi zato se Ljubljana na Mercerjevi lestvici kvalitete življenja, ki velja za eno najbolj verodostojnih tovrstnih lestvic, komaj kaj premakne. Še pomnite, Janković je pred volitvami 2010 napovedal, da bo po kvaliteti življenja Ljubljana do konca mandata prišla med deseterico. V resnici je obstala. Na 75. mestu.

Čas je, da od zagotavljanja kvantitete (več in lepše) začnemo našim meščanom zagotavljati tudi kvaliteto – torej predvsem – BOLJŠE.
Boljše življenje, boljše pogoje, boljšo oskrbo. To je možno samo s spremembo na čelu mestne oblasti. S programom za prihodnost, za ljudi in za lepši vsakdanji nasmeh.

Začeli bomo pri temelju. Pri zdravju.

Ko govorimo o kvaliteti bivanja, se je treba najprej vprašati, kaj je temelj. Kaj je tisto, brez česar je vse ostalo nepomembno? To je zdravje. Brez zdravja nič drugega ne šteje veliko. Zato smo skrb za zdravje postavili v osrčje programa za naslednje mandatno obdobje. Takojšnja zdravstvena oskrba, čistejši zrak, napredne tehnologije za manj onesnaženja in urejen promet za mirne živce – vse to je del zdrave Ljubljane, h kateri bomo stremeli v prihajajočem mandatu, če bomo dobili priložnost  za vodenje glavnega mesta.

Primarnemu javnemu zdravstvu aktualna oblast namenja zgolj odstotek mestnega proračuna. Subvencija za mestni javni prevoz je na primer trikrat višja. Ali pa takole: Obseg sredstev, ki jih Mestna občina Ljubljana namenja za zdravje meščanov, je enak višini denarja, ki je na voljo za javno mestno razsvetljavo. Dovolj? Po našem mnenju bistveno premalo.

To bomo spremenili. Ljubljano bomo pozdravili.

 

Pozdravimo Ljubljano (nosilni slogan)

Vsi skupaj ugotavljamo, da zdravstveni sistem na državni ravni ne funkcionira. Naj to sprejmemo kot dejstvo, se vdamo v usodo in čakamo, da stvari uredijo drugi? Ne. Mi smo Ljubljana. Mi smo glavno mesto. Mi to lahko spremenimo.

Ljudje v Ljubljani so na prvem mestu. Naša dolžnost je, da poskrbimo za njihovo zdravje, če Vlada RS ne. Funkcija občine je tudi zagotavljanje zdravstvene oskrbe na primarni ravni. Če mesto dopušča nerazumne čakalne vrste na primarni ravni, te naloge očitno ne izvaja.

Mestna uprava lahko dolge čakalne vrste zelo hitro odpravi tako, da zagotovi financiranje zdravstvenih storitev na primarni zdravstveni ravni (ki jih zagotavljajo izvajalci zdravstvenih storitev, tudi tisti izven mreže javne zdravstvene službe). In to dokler ne bo Vlada RS normalizirala nevzdržnega stanja v zdravstvu. Ne zato, ker tako veleva zakonodaja, ampak zato, ker takšno ukrepanje potrebujejo ljudje.

Vsak od nas si lahko prosto izbere zdravnika. Pa je v praksi res tako?

V obstoječem zdravstvenem sistemu velja pacientova pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti. Vendar v praksi to izgleda tako: ali se zaradi nedopustno dolge čakalne dobe pri izbranem zdravniku v domači okolici odpovemo zdravljenju, ali izberemo nadomestnega zdravnika izven Ljubljane, ali pa zdravljenje v celoti plačamo iz lastnega žepa.

Če imate otroke, potem lahko zelo dobro razumete naslednjo dilemo: ali naj zamudimo ortodontsko zdravljenje otroka za več kot dve leti, ali naj ga mesečno vozimo k ortodontu v

Zdravstveni dom na Ravnah na Koroškem, ali pa naj plačamo tisočaka in več za zdravljenje v zasebni ortodontski ambulanti? Slednjega si marsikdo ne more privoščiti. Niti v Ljubljani.

Naj slabe štiri mesece trpimo bolečine v križu ali naj se tedensko vozimo k prvemu prostemu fizioterapevtu v javni zdravstveni mreži v Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah? Naj plačamo nekaj sto evrov za zasebno fizioterapevtsko obravnavo?

Spet enaka dilema ...

Vsi se zavedamo, da pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti na primarni ravni ne bi smela biti odraz naših finančnih zmožnosti niti se ne bi smela izroditi do te mere, da smo prisiljeni iskati rešitve za lastno zdravje izven meja svoje občine. Bistvo dostopne osnovne zdravstvene oskrbe je v tem, da je dostopna tam, kjer sem. Torej v Ljubljani. Ponujamo rešitev. In to takoj.

Čakalnim vrstam bomo naredili konec.

Rešitev je preprosta in takoj izvedljiva. To bomo storili z občinskim financiranjem zdravstvenih storitev pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti iz primarnega zdravstva in samoplačniških ambulant na področjih, kjer v mreži javne zdravstvene službe nastajajo nedopustno dolge čakalne vrste (npr. ginekologija, fizioterapija, zobozdravstvo). Zato bo zdravje Ljubljančank in Ljubljančanov ena od ključnih tem mandata 2018–2022.

Kot mestni svetnik in poslanec vem, da morajo javne naloge izvajati tiste oblasti, ki so državljanom najbližje. Če državna raven in ZZZS ustrezno ne ukrepata, mora ukrepati Ljubljana. To možnost ima, imela jo je tudi že do sedaj, a je ni izkoristila.

Zavezujemo se, da bo Mestna občina Ljubljana prevzela financiranje zdravstvenih storitev primarne zdravstvene ravni z dolgimi čakalnimi vrstami in rešila težavo nedelujoče zdravstvene oskrbe. Zato, da boste vi pravočasno na vrsti. Da boste zdravi. Zato, da bo tako, kot bi moralo biti, saj za zdravje plačujemo prav vsi.

Že takoj na začetku mandata bomo pristopili tudi k vsem potrebnim korakom za ustanovitev Mestne bolnišnice Ljubljana, za kar je sicer odgovorna državna raven.

Kako bomo to naredili?

Sprejeli bomo naslednje konkretne ukrepe, ki bodo dali takojšnje in trajne rezultate:

- MOL bo poskrbela za financiranje posegov na primarni ravni, s tem pa za odpravo čakalnih vrst;

- MOL bo vztrajala pri ustanovitvi Mestne bolnišnice Ljubljana, za ustanovitev katere je sicer odgovorna država, a te pristojnosti vse do danes ni udejanjila;

- MOL bo nemudoma pristopila k ustanovitvi Mestne bolnišnice Ljubljana;

- vsaka sprejeta mestna politika se bo presojala na temelju vpliva na zdravje ljudi in okolja;

- modernizirali bomo prometno politiko mesta skupaj z akcijskim načrtom za čistejši zrak in sprejeli mejne koncentracije PM10, PM2.5 in NO2 za vsako ulico v Ljubljani;

- spremenili bomo Energetsko strategijo Ljubljane in uvedli konkretne spodbude za zelene energetske rešitve;

- imenovali bomo podžupana za področje zdravstva in zdravega mesta.

Pametna Ljubljana

Ljubljana poglablja razvojno vrzel za najrazvitejšimi evropskimi mesti. Je na 75. mestu  Mercerjeve lestvice po kvaliteti življenja (glede na: dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe, varnost, izobraževalni sistem, stanovanjsko in okoljsko  politiko, prometno politiko, gospodarstvo, javne storitve). Za razliko od nekaterih drugih mest, ki so vlagale v tehnološki razvoj, Ljubljana v zadnjih dvanajstih letih ni napredovala po lestvici navzgor. S tem je povečala razvojno vrzel do tistih mest, ki so se usmerile v razvoj pametnega mesta. Na primer Lizbona je zgolj v zadnjih dveh letih napredovala za štiri mesta, Oslo za pet mest, München pa se je prav zaradi investicij v razvoj pametnih rešitev in privabljanja visoko izobraženih kadrov s 7. mesta povzpel na tretje mesto. 

To, kar se nam danes morda zdi napredek, je po merilih sodobnih evropskih mest zgolj nujni ukrep, ki mestu omogoča, da obstane v isti 'ligi'. Za napredek potrebujemo več. Geografska lega, naravne danosti in velikost ter infrastrukturni potencial omogočajo Ljubljani, da postane vodilna v EU na področju razvoja sodobnega pametnega mesta. Ker so na ravni EU za to na voljo sredstva, je lahko pot k pametnemu mestu bistveno cenejša, kot si danes predstavljamo.

Kaj je pametno mesto? Mesto, ki svoje storitve razvija tako, da njegovim prebivalcem olajšajo, poenostavijo in polepšajo vsakdan.

- Posodobitev prometne signalizacije in vključitev le-te v okolju prijazen prometni upravljavski sistem omogoča mestnim načrtovalcem oblikovanje pretočnega prometa z bistveno nižjimi ravnmi onesnaževanja.

- Inteligentni semaforizirani režimi z upoštevanjem prometnih konic prilagajajo dolžino in obseg zelenih itervalov, dajejo prednost javnemu transportu, v primerih previsoke koncentracije vozil pa preusmerjajo promet.

- Nenehni razvoj pametnih rešitev, ki olajšajo naš vsakdan.

Pametno mesto je veliko več. Je nenehen razvoj novih storitev, opuščanje potratnih starih praks in sprejemanje odločitev po meri ljudi. Ljubljana ima 289.518 obrazov. Vas, Ljubljančanke in Ljubljančani. Vsak je najpomembnejši. Vsak od vas lahko prispeva k boljšemu, čistejšemu in naprednejšemu mestu. A le tedaj, če boste kot posameznik začutili, da ste slišani, ter da so dobri predlogi tudi uresničeni in nagrajeni.

Vi boste povedali, kaj bi izboljšali v Ljubljani

Mesto mora znati vračati nazaj. Zato bomo v Ljubljani dvakrat letno – v spomladanskem in jesenskem terminu – organizirali inovacijski live maraton najBoljša Ljubljana, kjer bodo na enem mestu mladi raziskovalci, programerji, strokovnjaki in start-up podjetja 48 ur na očeh javnosti nepretrgoma razvijali ideje za boljši ljubljanski jutri. Najbolj inovativnih pet idej bo mesto odkupilo in oživilo skozi proces dela skupine v inkubator LjuBljana. Končni cilj bo združena aplikacija eLjubljana, ki bo vključevala vse e-storitve na enem mestu.

Ljubljana bo postala vozlišče kreativnih idej in rešitev za pametno mestno ureditev jutrišnjega dne.

Konkretni ukrepi za Ljubljano, pametno mesto:

- izdelava celostne prometne politike s poudarkom na izgradnji pametnega prometnega omrežja;

- oblikovanje pametnih rešitev eLjubljane – vse na enem mestu/eni položnici/eni aplikaciji;

- 2x letno inovacijski live maraton najBoljša Ljubljana z odkupom najkreativnejših in najbolj uporabnih projektov. Ljubljana bo postala razvojni hub v regiji;

- brezplačni WI-FI na območju celotne Ljubljane;

- izgradnja sodobne soseske z izravnano energetsko bilanco (v partnerstvu z razvijalci iz zasebnega sektorja);

- imenovanje podžupana za področje sodobnih tehnologij.

Aplikacija za pametne telefone in tablične računalnike eLjubljana bo na primer vsebovala:                                        

· e-parking – prikaz vseh prostih parkirnih mest v realnem času z navigacijo do prostega parkirnega mesta;

· e-postaje s prikazom najbližje avtobusne postaje in urnikom prihodov in zasedenosti avtobusov;

· e-ogrevanje (nadzor porabe energije v realnem času);

· prikaz vseh storitev javnih podjetij Holdinga Ljubljana na enem mestu (prilagojeno lokaciji uporabnika);

· skupna e-položnica, pregled in arhiv s spodbujanjem uporabe e-računa za čim večjo ekološko osveščenost.

Ljubljana brez prometnih zastojev  
Promet je področje, kjer je Ljubljana v zadnjem desetletju najbolj zaostala. Stari koncepti, kjer se pri spremembi cestne ureditve ugotavljajo samo neposredni učinki sprememb (ne pa tudi vpliv na ostalo cestno omrežje oz. ti. induciran promet), preživete trase avtobusnih linij, neustrezni prometni režimi, semaforizacija križišč, ki ne upošteva dinamike prometa in nezadostna integracija železniškega prometa so samo nekatere izmed pomanjkljivosti trenutne prometne ureditve.

Neustrezna mestna prometna politika se kaže v nenehnem zmanjševanju števila potnikov v javnem potniškem prometu (tudi zaradi nespametne 50 % podražitve vozovnic v letu 2011), nesprejemljivo počasnem javnem prometu (v povprečju manj kot 18 km/h – po analizi OZN iz leta 2015 je prav v Ljubljani najnižja povprečna hitrost od vseh primerljivih mest v Evropi), zastareli razporeditvi tras, slabo domišljenih prometnih rešitvah pri nastajajočih novih soseskah in podobno.

Dokaz, da aktualna mestna oblast nima idej za razrešitev prometnih težav mesta, najdemo kar v njenih strateških dokumentih. Od prvotnega cilja 33 % JPP v strukturi celotnega prometa do leta 2020, je mestna oblast v zadnji veljavni strategiji znižala svoj cilj na skromnih 16 % do leta 2027.

Za primerjavo: v Münchnu delež javnega transporta znaša 25 %, na Dunaju 34 %, v Zürichu pa kar 41 %!

Ukrepi:

- pametno prometno upravljanje – posodobitev celotnega prometnega sistema;

- smart parking (obstoječa parkirna mesta bomo opremili s senzorji zasedenosti v aplikaciji eLjubljana);

-integracija LPP z železniškimi povezavami (sklenitev krovnega sporazuma o sodelovanju med SŽ in MOL oz. LPP);

- popolna revizija tras mestnega javnega transporta z upoštevanjem navezave na železniške povezave (bistveno večja pretočnost in krajši čas potovanja od odhoda do cilja);

- vgraditev mejne ravni onesnaženosti ob prometnih konicah v pametni sistem upravljanja s prometom;

- brezplačna mesečna vozovnica za upokojence;

- spodbujanje nakupa letnih vozovnic po ceni 350 evrov (namesto trenutnih 420 evrov);

- brezplačne vozovnice LPP za šole na organiziranih izletih;

- vzpostavitev sistema car sharing (aplikacija, olajšave, temu prilagojene cestne ureditve);

- takojšnji pristop k pogajanjem z Vlado RS za izgradnjo hitre železnice do letališča Jožeta Pučnika;

- prenehanje vseh postopkov za izgradnjo GH tržnica;

- podžupan, odgovoren za modernizacijo prometa.

Ljubljana brez korupcije
Korupcija najeda ugled in finančno stanje občine. Prevetrili bomo postopke javnega naročanja in prekinili s prakso t.i. 'hišnih izvajalcev' javnih naročil, ki preko neposrednih pogajanj in z obilico aneksov izvajajo obnovitvena in gradbena dela, medtem ko drugi  izvajalci nimajo dostopa do opravljanja del iz občinskih razpisov. To na koncu vedno plačajo meščani v obliki dražjih položnic.

V Ljubljani brez korupcije bo veljala ničelna stopnja tolerance do korupcije. Sodelovali bomo samo s tistimi ponudniki storitev, katerih lastniki niso na črnih seznamih nekorektnega oziroma koruptivnega poslovanja.

V izogib korupcijskim tveganjem bo Ljubljana vzpostavila delovno telo mestnega sveta – Komisijo za nadzor nad porabo sredstev, ki bo imela vpogled v vse investicije MOL. Večino v tem telesu bo imela opozicija.

Morebitne anekse k sklenjenim pogodbam bo moral potrditi Mestni svet.

Na spletni strani MOL bodo objavljeni vsi posli v vrednosti nad 500 evrov.

Ko bodo obravnavane spremembe prostorskih načrtov, bodo v gradivih za mestni svet v izogib špekulativnim nameram razkriti vsi pravni posli z zadevanimi zemljišči za obdobje zadnjih 10 let skupaj z morebitnimi spremembami lastništva v istem obdobju.

Mi vsi smo Ljubljana
Participativni proračun: mestnim četrtem bomo dali veljavo.

In denar.

 Zaradi samovolje mestne oblasti se številni meščani čutijo odrinjene od odločanja o projektih, ki bodo zaznamovali njihovo kakovost bivanja v lokalnem okolju. Danes veliko pametnih predlogov različnih deležnikov ne zaživi, ker ne prihajajo »iz prave strani«. Pogosto prihaja do nepotrebnih sporov in zamrznitve sicer potrebnih projektov. Posledice so: propadanje kulturne dediščine, nezadovoljstvo meščanov, pasivnost mestnih oblasti in vse večja apatija lokalnega prebivalstva. Te spore lahko preseka samo nova oseba na čelu mestne oblasti, neobremenjena s preteklimi spori.

Del problema je tudi koncentracija oblasti v osebi župana in nedelujoča lokalna samouprava. Tu bi morale svojo vlogo odigrati četrtne skupnosti, a nimajo sredstev za svoj razvoj. Kajti evro več za posamezno četrt pomeni evro manj za načrte župana. Ta zastareli in že davnaj preseženi koncept je treba nujno spremeniti.

V naslednjem mandatu bomo zato uvedli participativni proračun, ki bo namenjen posameznim četrtem za izvedbo projektov, ki se njihovim prebivalcem zdijo prednostni. S tem bodo četrti dobile svojo veljavo in hkrati odgovornost, ljudje pa neposreden vpliv na odločanje v svojem lokalnem okraju. Zdaj mestne četrti prejemajo vsega skupaj 600.000 evrov ali v povprečju 35.000 evrov na posamezno četrt. Lahko s tem denarjem zgradite otroško igrišče? Pa vrtec? Morda asfaltirate cesto?

Že v letu 2019 bomo mestnim četrtem namenili 1 % mestnega proračuna, naš cilj pa bo ta odstotek do leta 2022 zvišati na 5 %, kar znaša približno 1 milijon evrov na četrt. S tem pa je verjetno že mogoče marsikaj narediti.

Četrti bodo tako zaživele, njihovi prebivalci boste lahko prispevali ideje in tvorno soustvarjali svoje bivalno okolje, s tem pa se bo pospešil policentrični razvoj Ljubljane.

Poleg tega bomo spodbujali gradnjo stanovanj za mlade družine ter v takojšnjih in neposrednih pogajanjih z Vlado RS poskušali čim prej zagotoviti brezplačni vrtec za drugega in vse naslednje otroke. V kolikor Vlada RS ne bo izvajala s tem povezanih obljub iz lastne koalicijske pogodbe, bomo v letu 2020 s sredstvi MOL zagotovili brezplačni vrtec za drugega in vse naslednje otroke.

V mestu bomo poleg transformacije v pametno mesto izvajali tudi vse prevečkrat spregledane nujne ukrepe, ki se jih danes zanemarja, saj nimajo enake 'promocijske' vrednosti kot zbrušene ploščice ali novo tlakovana ulica sredi mesta. Na nujne ukrepe danes zaman čakajo mnogi predeli Ljubljane.

Spodbujali bomo šport in rekreacijo za prebivalce, še posebej za otroke in mladino. To je velikega pomena za zdravje, varnost in vključenost otrok. Nenazadnje pa pomembno povezuje ljudi in krepi identiteto mesta. Ljubljana si zopet zasluži vrhunske rezultate svoji ekip, na primer v nogometu, košarki in hokeju.

Ljubljana potrebuje sodobnejšo infrastrukturo za omogočanje športnih vadbenih centrov, ki bodo lahko v celotni sezoni služili tudi kot regionalni trening (kamp) centri.

Potrebna bo prenova in resnejša posodobitev infrastrukture, ki jo sedaj nekako za silo upravlja Zavod šport Ljubljana. To pa ne le v centru, temveč tudi na obrobju. V Zalogu na primer celo poletno obdobje ni ledu, lahko pa bi tam zasnovali sodoben mednarodni hokejski trening kampus. 

Ukrepi:

- participativni proračun – 1 % za četrti v letu 2019, 5 % do 2022;

- brezplačna oskrba s pitno vodo za gospodinjstva pod pragom revščine;

- brezplačen vrtec za drugega in vsakega naslednjega otroka (najkasneje do 2020);

- 100 evrov dobrodošlice za vsakega prvošolčka;

- odprtje novih oddelkov v vrtcih;

v sodelovanju z državnim stanovanjskim skladom bomo spodbujali gradnjo stanovanj za mlade družine (namensko povečevanje fonda novo zgrajenih stanovanj za mlade družine);

- prioritetno se bomo posvetili zagotavljanju poplavne varnosti na območju celotne Ljubljane;

- sistematično bomo pristopili k sanaciji ploščadi v strnjenih blokovskih naseljih;

- dokončna razrešitev vseh odprtih vprašanj v posvetovanju z zainteresiranimi okoliškimi prebivalci (okolica Stožic, okolica Bežigrajskega stadiona, ob džamiji, v Rogu, v Rožni dolini, pozidava zelenice pri Vodnikovi šoli, Šentviško pokopališče, pozidava zelenih površin na severni strani Črnuč proti Trzinu …);      

- poplavno varnost Rožne doline bomo reševali z razširitvijo kanalizacijskega omrežja in spremembo OPPN, ki bo prilagojen karakteristikam četrti;

- prostorsko politiko v okolici džamije bomo prilagodili prometni pretočnosti tega dela mesta ter prilagodili OPPN sedanjim gabaritom naselja;

- sistematično bomo pristopili k asfaltiranju cest ob strnjenih naseljih (npr. ulice Juša Kozaka in Kalinova);

- pospešili bomo energetsko obnovo šol in vrtcev;

- poskrbeli bomo za zaprtje kamnoloma Sostro in mu vdihnili novo vsebino;

- zagotovili bomo čisto pitno vodo na območju celotne Ljubljane in pospešeno vlagali v izgradnjo kanalizacijskega omrežja;

- v Stanežičah bomo na mestu, kjer je planiran center za ravnanje z odpadki, uredili sodoben park z igrali;

- stožiške škrbine bomo reševali v dogovoru z vsemi relevantnimi deležniki;

- poskrbeli bomo za izgradnjo varnih kolesarskih poti iz vseh perifernih delov Ljubljane do mestnega središča;

- oživili in posodobili bomo mestno smučišče in sankališče Poseka v Guncljah;

- poskrbeli bomo za ustrezno signalizacijo vseh železniških prehodov;

- zgradili bomo nov zadružni dom v Bizoviku in vanj vključili dodatne vsebine;

- vzpostavili bomo institut varuha starejših;

- programi za privabljanje start-upov in razvojnih podjetij v MOL (nižje nadomestilo za stavbna zemljišča, komunalni prispevek; nižji stroški pri javnih storitvah MOL za start-upe v začetnem obdobju);

- posebna služba za odnose z občani za sistematično reševanje problemov

- uvedba protokola za prijavni postopek (prijava – ogled – pogovor – realizacija);

- sodoben športno mladinski trening camp center z večnamensko dvorano/ledeno dvorano in potrebnimi spremljajočimi objekti, po možnosti v bližini šol in druge infrastrukture, namenjeno tako domačim kot gostom;

- imenovanje podžupana za odnose z občani;

- na ljubljanskem gradu bo 365 dni na leto ponosno plapolala slovenska zastava!

 Ljubljana  +

Predstavljeni ukrepi ne bodo šli na račun napredka mesta, ampak predvsem v smeri nadgradnje razvoja v smeri pametnega mesta.  To, kar danes občudujete in označujete za presežek, bo v naslednjem mandatu normalen standard. V samem bistvu to je normalni standard. Je razvojni minimum, ki ga mora mestna oblast glavnega mesta zagotavljati, če želi ohraniti svojo uvrstitev na lestvici kvalitete življenja. Treba se je zavedati, da so danes razvojne možnosti skorajda neomejene. Tehnološki napredek v družbi vizije pametnega mesta prinaša rešitve, ki lahko bistveno izboljšajo kakovost bivanja v mestu. Postanite ambicioznejši. Zahtevajte več. Postanite del pametnega mesta Ljubljane!

Za ambiciozno in v prihodnost usmerjeno mestno upravo obstanek na 75. mestu Mercerjeve lestvice kvalitete bivanja ne more biti cilj – obstati tam, kjer si, je greh. Za Ljubljano. Za mesto tisočerih možnosti, ki ima vse kapacitete, da progresivno napreduje in se razvija. Napredovanje pa ne bo mogoče po vzorcih, ki jih mestna oblast uporablja danes.

To bomo izboljšali. To bomo popravili. Imate mojo besedo.

Pozdravimo torej Ljubljano prihodnosti. Z nasmehom J

Anže Logar