SI
Matevž Krivic: "Pred, upajmo, končno sodbo v zadevi Novič"
V Fokusu
Novice

Nedelja, 7. oktober 2018 ob 10:10

Odpri galerijo

Ko sem bil povabljen, naj napišem uvodnik o zadevi Novič, sem imel sicer pomislek, ali ima smisel pisati o tem sicer (po mojem prepričanju) paradigmatičnem primeru za najslabše in najbolj zaskrbljujoče strani našega sodstva že v trenutku, ko še čakamo na odločitev vrhovnega sodišča - a sem te pomisleke premagal in se odločil povabilo sprejeti. In sem sprejel tudi povabilo na četrtkovo Tarčo na TVS, glede česar sem imel najprej enake pomisleke. Tam sem potem - brez komentarja, namesto katerega sem raje zamahnil z roko in ga kot nepotrebnega odklonil - poslušal zame skrajno bledo izmikanje treh v pravosodju visoko pozicioniranih pravnikov, ki je najbrž še dodatno znižalo že tako nizko zaupanje javnosti v naše pravosodje.
Če se pred izrekom sodbe vrhovnega sodišča niso hoteli vsebinsko opredeliti do ničesar, kar je bilo v tej zadevi tako očitno in tako hudo narobe, tudi prav - toda potem naj bi udeležbo raje odklonili, namesto da so ta kričeče izjemni primer skušali skriti v statistične podatke o potrjenih in razveljavljenih sodbah in na druge načine minimizirati njegov pomen za nadaljnje padanje ugleda sodstva v javnosti. Moja bojazen, da bi vsako (tudi moje) izmikanje javnim opredelitvam v čakanju na sodbo vrhovnega sodišča lahko tudi tam okrepilo tiste poglede, ki bi morda ponovno (podobno kot je bilo to na ustavnem sodišču ob končevanju zadeve Patria) želeli zadevo razvodeniti, namesto da bi jo dokončno razsodili, se je po slišanem in videnem v oddaji Tarča samo še okrepila.

Se vnaprej opravičujem sodnikom v senatu vrhovnega sodišča, na katerega sodbo čakamo, če v tem kričeče izjemnem primeru med njimi takih pogledov morda sploh ni bilo in imajo že sami namen o zadevi dokončno razsoditi (kakorkoli, oprostilno ali obsodilno, tudi če ne soglasno) - ali pa so to medtem morda celo že naredili. Kaj pa če takega namena morda nimajo, vsaj ne v zadostni večini v senatu?

Primer je povsem izjemen - poleg vsebine - tudi zato, ker je bil v tako javno odmevni in po kazni tako hudi zadevi po pravnomočni obsodbi na 25 let zapora obsojenec izpuščen, še preden je bila sodba o tem izdana in se zato vsa javnost, vključno z javno televizijo, sprašuje, kakšna zdaj ta sodba bo: z dokončno oprostitvijo - ali z vrnitvijo postopka na drugo ali celo na prvo instanco. Je v takem primeru javnosti (in tudi pravnim komentatorjem) dovoljeno v času čakanja na sodbo izraziti argumente v prid taki ali drugačni razrešitvi te dileme - ali bo to spet razglašeno za nedopusten pritisk na sodišče?

Sam sem že večkrat napisal, da nedopusten pritisk na sodišče lahko izvajajo samo drugi organi oblasti oziroma politiki na oblasti, morda kdaj tudi kakšna organizirana medijska ali druga kampanja (še zlasti v času, ko se na prvostopnem sodišču dokazi šele izvajajo) in da vsa višja sodišča, še zlasti pa najvišja, ki bi bila dovzetna za take pritiske, niti ne zaslužijo svojega imena in položaja - da je pa vsako izražanje argumentiranih in na spoštljiv način izraženih stališč o tem, kakšno razsodbo laična ali strokovna javnost od sodišča pričakuje, nekaj, kar lahko kvaliteti sojenja samo koristi, pa če so ti argumenti strokovno in drugače dobri ali slabi, pravilni ali napačni. Tudi najvišja sodišča seveda niso nezmotljiva - in če nekdo v času, ko se čaka na njihovo odločitev, tudi javno (ne le z vlogo sodišču kot amicus curiae, kar je pri nas žal skoraj nepoznana in doslej še pred ustavnim sodiščem skrajno redko uporabljena praksa) navede argumente v prid take ali drugačne možne odločitve, ni to prav nič nedopustnega. Nasprotno, sodišču omogoči, da ima pri svoji presoji pred seboj čimveč argumentacije, kar dobremu sodišču odločitev olajšuje, ne otežuje. In stališča, s katerimi se ne strinja, lahko zavrne že v sodbi - ko je sodba enkrat izrečena in napisana, naj bi sodniki o njej namreč molčali.

In prav to je bil tudi moj glavni motiv, da sem sprejel povabilo za pisanje uvodnika na to temo. Že v tisti televizijski oddaji sem rekel, da si ne znam predstavljati, kako bi bilo po vsem tem dr. Noviča sploh še možno poslati na še enkratno večletno psihično "mrcvarjenje". Za tam navzoče tri pomembne pravnike ta možnost očitno nikakor ni bila izključena, prej nasprotno. Pa za sodnike v sodečem senatu vrhovnega sodišča?

Če si jaz ne znam predstavljati, kako bi bilo v tej zadevi sploh možno razumno utemeljiti vračanje zadeve v ponovno sojenje, to seveda še ne pomeni, da imam nujno prav. Če bo sodeči senat izbral to možnost in jo tudi zame prepričljivo utemeljil, bom priznal svojo zmoto in se opravičil - če ne, utegne biti moja kritika morebitne take odločitve seveda še precej hujša kot danes. Zato povem že danes, zakaj se mi zdi danes povsem nesprejemljiva. Obsodilna sodba tu vendar ne bo padla zaradi tega, ker bi bili kakšni od obremenilnih dokazov spregledani ali tako slabo presojeni, da bi njihova boljša presoja v ponovnem sojenju lahko pripeljala do dokazane krivde obtoženca. Nasprotno, slabo presojeni ali povsem spregledani so bili razbremenilni dokazi. Ali, pravno precizneje povedano - grobo kršene so bile pravice obrambe, ne tožilstva. Tožilstvo je v triletnem procesu že "dokazalo", kar je moglo in znalo - in če je pri tem odpovedalo, mora biti psihičnega mučenja obtoženca s tem nepreklicno konec. Razen če bi bilo od še potekajočega procesa proti dr. Stephanu - ali od česarkoli drugega - možno realno pričakovati, da bi se lahko pojavili kakšni novi obremenilni, ne razbremenilni dokazi. Pa je, kot vemo, ravno nasprotno. Torej?

In za konec še ključni (in ne "iz konteksta iztrgani"!) stavek v sodbi višjega sodišča, na katerega sem opozoril že v Tarči: da vsi izvedeni dokazi "omogočajo zanesljiv zaključek, da je vrsta, obseg in kvaliteta zbranih dokazov takšna, da kaže, da je prav obtoženec umoril oškodovanca." Komaj verjetno: zanesljiv zaključek, da zbrani dokazi kažejo (pazite: kažejo!) na obtoženčevo krivdo. Tudi sodišče sámo se je torej zavedalo, da krivda zunaj razumnega dvoma dokazana sploh ni. Pa je obsodbo vseeno potrdilo. Torej??

Mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2018

Foto: Petra Janša

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 20. May 2019 at 10:11

0 ogledov

Patricija Šulin o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU
Pred dnevi je v Goriških Brdih potekal zanimiv pogovor z evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS na nedeljskih volitvah v Evropski parlament o kmetijski politiki EU po letu 2020, torej v novi finančni perspektivi. Iz prve roke, je namreč članica odbora za proračun dosedanjega sklica EU parlamenta, je povedala tudi, kaj čaka slovensko kmetijstvo, če slovenska vlada na Svetu Evrope ne bo vztrajala na enaki ravni financiranja kot doslej. Objavljamo prvi del intervjuja, jutri sledi nadaljevanje. Ali bo za kmetijstvo namenjenih več ali manj sredstev po 2020? Kakšen predlog je ponudila Evropska komisija? Kakšna so stališča Evropskega parlamenta? "Komisija hoče sredstva znižati, Evropski parlament jih hoče obdržati na enaki ravni kot v sedanjem obdobju. Končen izid je pomemben tudi od Sveta. Vloga slovenske vlade v Svetu, saj države članice sprejmejo odločitev o večletnem proračunu soglasno.Komisija predlaga zmanjšanje sredstev v primerjavi s sedanjim obdobjem, še posebej na področju sredstev za razvoj podeželja. Odbor za proračun, katerega članica sem bila in je pristojen za razpravo o dolgoročnem proračunu v Evropskem parlamentu, je proti znižanju. To stališče je bilo potrjeno tudi na plenarnem zasedanju (Resolucija o dolgoročnem proračunu sprejeta 14. novembra 2018). Ohranitev financiranja skupne kmetijske politike za EU-27 na ravni proračuna za obdobje 2014–2020 v realnem smislu, hkrati pa se načrtuje začetni znesek kmetijske rezerve in sicer podvojitev financiranje programa Life+ vključno z namenskimi sredstvi za biotsko raznovrstnost in upravljanjem mreže Natura 2000 ter uvedba nove postavke - posebna sredstva za trajnostni turizem." O kakšnih zneskih za skupno kmetijsko politiko na ravni EU je govora? "Skupaj predstavljajo sredstva 365 milijard (v tekočih cenah) ali ca. 28,5 % vseh proračunskih sredstev EU za skupno kmetijsko politiko. Neposredna plačila znašajo 265,2 milijard, ukrepi za podporo trgu (EKJS - Evropski kmetijski jamstveni sklad) 20 milijard in za razvoj podeželja 78,8 milijard Dodatna sredstva za kmetijstvo iz raziskovalnega programa Obzorje Evropa znašajo 10 milijard za podporo posebnim raziskavam in inovacijam na področju prehrane, kmetijstva, razvoja podeželja in bio-gospodarstva." Kakšna je nacionalna ovojnica za Slovenijo? Koliko sredstev bi naj dobila Slovenija glede na predlog EU komisije? "Skupaj 1,657 milijard evrov v tekočih cenah. Neposredna plačila predstavljajo 903 milijonov kar je za 3,9% manj v primerjavi z 2014-2020, ukrepi za podporo trgu 38 milijonov za razvoj podeželja: 715 milijonov kar je za 15 % manj v primerjavi z 2014-2020 ter programi v čebelarstvu in vinogradništvu: 38,5 milijonov." Kateri so najpomembnejši poudarki skupne kmetijske politike po 2020? "Večja vloga držav članic zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Ukrepi bolj prilagojeni nacionalnim potrebam preko novega sistema izvajanja, ki vključuje nacionalne strateške načrte. Velik pomen se daje okolju in klimatskim spremembam. Letne omejitve neposrednih plačil. Konvergenca višine neposrednih plačil med državami članicami v EU. Nadaljnja podpora malim, mladim, novim kmetom in ženskam. Ohranja se sedanja dvostebrna struktura ter vsi ključni ukrepi obstoječe SKP." Kaj se bo dogajalo z neposrednimi plačili po 2020? "Ostajajo kot bistveni del kmetijske politike. Omejitev letne višine neposrednih plačil, da se zagotovi bolj pravična delitev sredstev. Evropska komisija hoče zmanjšati neposredna plačila kmetom že od vrednosti 60.000 evrov naprej. Odbor za kmetijstvo v EP je postavil mejo 100.000 evrov in zahteva, da se del stroškov za plače na kmetiji ne bi štelo v omejen znesek (tega ni bilo v Komisijenem predlogu). Neposredna plačila so pogojena z boljšimi okoljskimi in podnebnimi zahtevami. Konvergence ravni neposrednih plačil med državami članicami za enakopravno obravnavo kmetov povsod v EU. Komisija predlaga samo zmanjšanje razlik, Odbor za kmetijstvo pa hoče, da se razlike v višini plačil do 2027 povsem odpravijo." Kaj prinaša skupna kmetijska politika za male in srednje velike kmetije? "Vsaka država članica bo sama opredelila pojem malega kmeta, saj je kmetijski sektor v vsaki državi drugačen. Prejele bodo več podpore na hektar. Odbor za kmetijstvo hoče, da se za to nameni najmanj 5% nacionalnih neposrednih plačil za majhne in srednje velike kmetije. Možne so poenostavitve pri upravnih postopkih, da jim ni treba izpolnjevati letnih zahtevkov, da bi prejeli svoja plačila." Kaj prinaša skupna kmetijska politika mladim kmetom? "Več podpore za mlade kmete, ker je cilj pritegniti mlade, da prevzamejo in ostanejo na kmetiji. Države naj bi namenile vsaj 2% sredstev za neposredna plačila za pomoč mladim kmetom, ki na novo ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo. Dodatna sredstva se obetajo tudi iz naslova razvoja podeželja. Kdo je mladi kmet: Komisija do 40 let, Odbor za kmetijstvo v EP vztraja na starosti do 45 let." Kakšna bo vloga držav članic in kmetov v novi skupni kmetijski politiki? "Vloga držav članic in kmetov bo večja zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Države članice bodo imele več svobode in fleksibilnosti pri izbiri ukrepov in bodo tako lahko bolje upoštevale specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. Orodja oz. ukrepe bodo prilagodile svojim specifičnim potrebam. Države članice lahko sodelujejo s kmeti, da bi ugotovile, kaj je treba storiti na nacionalni ali regionalni ravni za izpolnitev dogovorjenih ciljev EU."

Sun, 19. May 2019 at 16:03

1078 ogledov

Neverjetno! Za prevrnjen kotel in razlito vsebino po tleh na rdeči bogračijadi Levica obtožuje fašistične sile
Včeraj smo poročali o 23. Bogračiadi, tekmovanju v kuhanju bograča, ki pa se je sprevrgla v levičarsko kulinarično fešto. Kako drugače poimenovati dogodek, če so med 15 udeleženimi ekipami zastopane praktično vse članice oblastne levičarske koalicije, umanjkal je le Desus, pa še nadvladna Levica se je lotila kuhanja bograča. Pozor! Zgodila se je nerodnost, v glavnem  eden izmed članov sodelujočih ekip je zaradi nepazljivosti podrl kotel z bogračem Levice. Najverjetneje kar njihov član, lahko pa tudi član sosednje politično sorodne ekipe. Na Bogračiadi namreč letos ni bilo NOBENE ekipe iz politične desnice. To se lahko zgodi tudi vsem in vsakomur, le Levici ne, kajti v naslednjem hipu je ena od članic ekipe Levice na svojem Faceboku objavila "šokantno in škandalozno" novico, da gre za diverzijo in da za njo stojijo desničarske sile. Še dobro, da ni obtožila kar Orbana in sosednjo Madžarsko! "Ko pride mimo izdajalec in uniči gulaš, a LEVICA se ne da!" Brez dodatnega pojasnila.Kot vemo, so levičarji kot oni sami pravijo, po naravi "strpni in razmevajoči". Izdajalca so takoj prekvalificirali v desničarja. In se je začelo: https://www.facebook.com/rok. grosTo je vandalizem in kazniv. Pokliči policijo pa naj dobi kazen https://www.facebook.com/ivi. spelko.31Banda valdalska desnosučna https://www.facebook.com/ violeta.tomic2Ne morem verjet?? https://www.facebook.com/ franc.plutDanes golaž, jutri človek. potrebno bo odgovoriti. Rušijo resnico zgodovine, rušijo spomenike, postavljajo spomenike izdajalcem, ščuvajo ljudi, ustrahujejo, vodijo sovražno propagando po svoji TV, zaničujejo, žalijo vse kar ni po njihovem receptu. Fašisti! In vse skrivajo za lažno DEMOKRACIJO!!!! https://www.facebook.com/ damijan.ruzicše hrana jim je odveč.. lica monstrumov, častihlepnežev, koristoljubcev in izdajalcev so pregrda da bi jih Na koncu se je izkazalo de je "izdajalec" bil sarkastičen izraz za člana lastne ekipe, ki je po nerodnosti podrl kotel. Merima Sarajlija (https://www.facebook.com/ meri.sarajlija) je popravila izraz "izdajalec v "nerodnež".   Nauk zgodbe: Še dobro da nismo v letu 1945. Maja takega časa bi KNOJ takoj poiskal vse izdajalce in jih umestil v eno izmed jam. Glede na napisano tega ne dvomimo.  To je obraz strpne Levice in levičarjev sploh. Tudi Jevšku gre zadnje čase izraz FAŠIST za političnega nasprotnika vse pogosteje iz ust!

Sat, 18. May 2019 at 17:08

1079 ogledov

Murska Sobota: Uboga Bogračijada, kaj so iz tebe naredili komunisti
Danes je bila na dvorišču soboškega hotela Diana 23. Bogračijada, tekmovanje v kuhanju bograča. Vsega skupaj 15 kuharskuh ekip se je nabralo, trikrat manj kot v najboljših časih. Ob pogledu, kdo vse je kuhal, bi dejal, da je tekmovanje pripravila nekdanja socialistična zveza, frontna organizacija pod kontrolo komunistov. Smo pač teden dni pred evropskimi volitvami in zato ne čudi, da so kuhalnico vihtele ekipe vseh oblastnih koalicijskih strank Šarčeve vlade in nadvladne Levice. Židanovi reformirani komunisti so imeli najbolj nališpano stojnico. Vse v rdečem, soboškemu županu Jevšku, ki bi se tako rad znašel v Bruslju, je prišel v podporo tudi Matjaž Nemec, sicer brez Osypenkove. Nekaj bolj skromni so bili pri SAB, kjer je "kraljevala" donedavna direktorica propadle družbe Hotel Diana, danes pa državna sekretarka za Slovenci za mejo in po svetu in tudi Alenkina kandidatka za EU poslanko. S kuho bograča so se spopadali tudi v SMC, pa LMŠ - Marjana Šarca ni bilo za opaziti, in seveda nadvladna Mesčeva Levica. Umanjkal je Desus, da bi bile prisotne vse frontne socialistične stranke.  Bograč naj bi bil temelj in pojem prekmurske kulinarike. Njegova priprava je že pred desetletjema dobila tudi tekmovalni pomen, v Murski Soboti skozi Bogračijado, v Lendavi z Bogračfestom. Lendava naj bi bila celo neformalna svetovna prestolnica bograča. Svinjsko, goveje in divjačinsko meso, čebula in začimbe, to so sestavine, potrebne za pripravo bograča. O okusu bogračev, ki so jih pripravljali strankarski aparatčiki, ne kaže soditi. Me pa zanima ali so med začimbe uvrstili tudi vse laži, s katerimi Slovence "pitajo" iz dneva v dan. Kakšen okus bi imel bograč Židanove SD, če bi vanj umešali "resnico" o milijonih, ki jih je Židan s kmetijskega ministrstva preko oglaševalskih agencij prekanaliziral v strankarsko promocijo in Jevškovo financiranje podjetij strankarskih tovarišev. Kakšen okus bi imel bograč SAB, ko bi dodali resnična ozadja o 2.Tiru, kakšen okus bi imel bograč Cerarjeve SMC in Šarčeve LMŠ ob lažeh, ki jih trosita o varnostnih vprašanjih, povezanih z ilegalnimi migranti. Kaj šele bi nastalo iz bograča Levice, ki Slovencem predlaga znižanje delovnega tedna na 33 ur, sami pa so "cepljeni" proti delu! Morda se jim je ob koncu današnje kuhe bograča iz preventivnih razlogov vsa vsebina iz kotla zlila po tleh. Uboga Bogračijada, kaj so iz tebe naredili komunisti!

Sat, 18. May 2019 at 12:28

394 ogledov

Škof Peter Štumpf: Zala in Gašper tam v Izraelu, najbrž trenutno najbolj osamljena Slovenca
Soboški škof dr.Peter Štumpf je na svojem FB profilu objavil zanimiv razmislek o Zali in Gašperju, ki bosta na današnjem finalu Evrovizije v Izraelu zastopala slovenske barve, čeprav sta v svoji domovini deležna norčevanja na svoj račun. Nisem strokovnjak za moderno glasbo. Ne sledim njenim trendom. Včasih so me te reči bolj zanimale. Pri vojakih sva večkrat klepetala ob kavi z Akijem, pevcem Parnega valjaka. Slovenija še takrat ni vedela za ta bend. Aki mi je povedal, da je najbolj domač v Prekmurju. Sem bolj Slakove sorte, zato ostajam bolj pri tej glasbi. Nekaj sestavkov sem prebral o naših dveh mladih, ki čakata na svoj nastop v sobotnem evrovizijskem finalu. Občutita stisko osamljenosti. Imata pač prehojeno pot do tja in to z razlogom - rada bi svetu dala svoje sporočilo, ki ni razgrajaško, "zafnano", na njiju ni perja in teatralne hinavščine. To me nagovarja. Ne morem pa in niti nočem razumeti slovenskega norčevanja na njun račun. Bedasti skeči, pritlehni komentarji in podobne reči govorijo o tem, da je za zabavljaško sceno vredno zmagoslavja samo to, kar je kričeče, nabito z močjo in je zato udarno. Tega imamo doma dovolj na vsakem vogalu. In prav zato sta ta dva mlada nelagodna za mnoge. Umirjenost nas moti in v tem je težava. Zala in Gašper, cvetlica je lepa, ker je majhna in živi od sonca. Moja cvetlica v avtu je plastična in jo premika sončna svetloba. Vendar je veliko vredna, ker mi jo je podarila dvoletna deklica. Zato me ta cvetlica spremlja na mojih poteh. Mirno odpojta svoj finale. Katero mesto bosta zasedla, ni pomembno. Vidva že imata svoje mesto v srcu drug drugega in v srcu mnogih miroljubnih ter dobronamernih ljudi. Pa srečno vrnitev domov.

Sat, 18. May 2019 at 12:13

249 ogledov

Celje: Krvava cestna statistika »prištela » že svojo enajsto smrtno žrtev
Zaradi  posledic prometne nesreče, ki se je  zgodila v sredo, 1. maja 2019, v Šibeniku pri Šentjurju, je danes 17. maja 2019, v celjski bolnišnici umrl 28-letni voznik, doma z območja Šentjurja. Prometna nesreča se je zgodila na lokalni cesti v Šibeniku. 28-letni voznik je  bil  v  nesreči  udeležen  sam.  Do  nesreče  je prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno  hitrostjo.  Voznik  je  v levem ovinku, pri vožnji po klancu navzgor,  izgubil oblast nad motornim kolesom, padel in se hudo poškodoval. Zaradi posledic prometne nesreče je danes v bolnišnici umrl. To  je letošnja enajsta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje.  Kaj dodati k temu in se ne ponavljati? Smrti   se ne da ubežati, da  se je izogniti z odgovornim in vztrajnim spoštovanjem predpisov in pravilom vožnje vseh  udeležencev v prometu, da je ne bi sami  zakrivili. To pa se da. Redčiti lastne vrste zaradi razlogov navedenih v sporočilu, pa ni prav. Prav je da poskrbimo vsi za varnost v prometu, svojo in tujo, od vsakogar. V.K.T.

Fri, 17. May 2019 at 20:36

444 ogledov

Mineva 29 let od veleizdaje Slovenije, ki Milanu Kučanu nikoli ni bila intimna opcija, zato mirno opazoval razorožitev TO
16. maja 1990 se je, na isti dan, kot je bila ustoličena DEMOS-ova vlada, začel izvajati ukaz ostanka totalitarnih komunističnih oblasti za razorožitev slovenske Teritorialne obrambe (TO). Slednje je prvak SDS Janez Janša že večkrat označil za narodno veleizdajo, ki bi skoraj ogrozila osamosvojitev. Obenem je razorožitev pokazala tudi, da je takrat velika večina aktivnih oficirjev v višjih poveljniških strukturah TO, čeprav so bili po narodnosti Slovenci, slepo sledila ukazom iz Beograda. Brez razorožitve TO Jugoslovanska armada (JA) kasneje verjetno ne bi tvegala napada na Slovenijo. Posledično so tisti, ki so razorožili TO, neposredno odgovorni za žrtve, materialno škodo ter ogrožanje ključnega projekta v slovenski zgodovini. V maju 1990 je potekala razorožitev Teritorialne obrambe (TO), po zaslugi katere je Slovenija ostala brez 80 odstotkov orožja, ki ga je sama kupila. Kljub temu smo Slovenci pod vodstvom sekretarja za ljudsko obrambo Janeza Janše in sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja vzpostavili učinkovito vojaško obrambo ter v vojni za Slovenijo, ki je sledila v letu 1991, zmagali. Kučan se je mirno pretvarjal, da nima nobenih informacijUkaz za razorožitev TO je bil izdan 15. maja 1990. O njem je bil Milan Kučan obveščen še isti dan, že naslednji dan pa je bil informiran tudi o tem, da se razorožitev dejansko izvaja. Janša se spominja: “Kučan se je mirno delal, da nima nobenih informacij, že čez nekaj dni, ko so prišle dodatne informacije, se je ugotovilo, da je lagal.” Podrobnosti v povezavi z razorožitvijo razkriva tudi spletna stran Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve – VSO: “Priprave na to potuhnjeno zločinsko početje so potekale že mesece pred njegovo izvedbo, v času njegovega izvajanja pa naj ne bi reagirala niti tedanji predsednik predsedstva RS Janez Stanovnik niti predsednik skupščine Miran Potrč. Poleg tega so bile namere glede razorožitve skrbno zamolčane pred Slovenci in še zlasti pred Demosom. Maja 1990 je od okoli 100 tisoč kosov orožja v skladiščih porajajoče se slovenske vojske ostalo le še okoli 12 tisoč kosov strelnega orožja, predvsem pa zelo majhna količina streliva.”  Manevrska struktura narodne zaščite kot odgovor na veleizdajo SlovenijeKot organiziran odgovor na razorožitev TO in s tem jasno izraženo namero zveznih oblasti, da bodo z vojaško silo preprečile osamosvojitev Slovenije, so se v maju 1990 začele priprave za oboroženi odpor. Vzporedno z razorožitvijo TO je tako nujno potrebno omeniti projekta Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) in Specialne brigade MORiS ter s tem povezan nastanek Slovenske vojske (SV). Ob 29. obletnici ustanovitve MSNZ BgGen Anton Krkovič, sedanji predsednik Društva MORiS Kočevska Reka, poroča: “Inicializacija in poznejše formiranje oborožene organizacije je potekalo konspirativno, skozi več faz nastajanja in pod različnimi statusi legalitete glede na tedaj veljaven pravni sistem. Začetek priprav na organiziran oborožen odpor je v začetku potekal brez formalnega naziva, pozneje pa se je naziv oblikoval in spreminjal vse od “jeder odpora”, preko “Vojske Republike Slovenije”, do “Manevrske strukture narodne zaščite – MSNZ”. MSNZ je bila tandemsko vodena iz ravni republiških sekretarjev za obrambo in za notranje zadeve in je nastajala z nepogrešljivo pomočjo posameznikov in skupin, ki so sicer formalno delovali v strukturah tedanje Milice. Oktobra 1990 se je MSNZ preimenovala v TO RS, v bistvu pa gre sistemsko ves čas, vse do danes, za poslanstvo iste organizacije – Slovenske vojske.” Pismo Antona Krkoviča ob 29. obletnici ustanovitve MSNZ M.D. Izvirno tekst objavljen na (http://nova24tv.si/slovenija/politika/lmineva-29-let-od-veleizdaje-slovenije-ko-je-milan-kucan-prvic-tudi-z-dejanji-dokazal-da-samostojna-slovenija-nikoli-ni-bila-njegova-najintimnejsa-opcija/)

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Matevž Krivic: "Pred, upajmo, končno sodbo v zadevi Novič"