Razburjenje dveh najuglednejših slovenskih podjetnikov, ki sta vznikla iz nič in na svoj način utelešata poslovnost samostojne slovenske države, sta Šarčevi vladi v nastajanju resno zagrozila s selitvijo proizvodnje. To bi bil škandal brez primere. Davki, ki jih hoče nova koalicija naložiti na dobiček, ki je razultat tudi predhodnih odrekanj, so njunemu dokaj mirnemu in apolitičnemu značaju povzročili nepričakovano viharno razpoloženje. To niso običajne reakcie tovrstnih ljudi, ki jih odlikuje zadržanost in podjetniški ponos. Te so predsednika vlade Šarca opozorile, da je konec dvoumnih izjav in smešenja postavljalcev nepričakovanih vprašanj. Vso zadevo je še dodatno podkuril znani titoist stranke, ki hoče živeti z vlado na koruzi. Enostavno je zagrozil z nacionalizacijo v komunističnem smislu, ki pomeni prisvajanje rezultatov tujega dela. Od človeka, ki mu je vzor Venezuela, kaj drugega tudi ni pričakovati. Očitno želi biti idejno dosleden. Predstavniki vladne koalicije morajo miriti podjetnike, da koalicijskega dogovora ne smejo razumeti dobesedno, relativizirajo njegovo vsebino, pravzaprav se posredno norčujejo iz levice kot vladne podpornice. Dejansko bomo v naslednjih dneh videli, koliko je Mesečeva stranka »resna« leva stranka, koliko pa je mesečna in laja v luno. Nedvomno je vladni odgovor možno razumeti zgolj in samo kot zanikanje levice, njeno poniževanje in obravnavanje kot infantilne politike. Nedvomno se bo moral Židan, ki je idejni in poslovni agent  Mesečevih v parlamentu potruditi, da bo spor zgladil.

Nenavadni vik in krik, ki mu še ne moremo določiti dimenzij, zdi se, da Ivo Boscarol in Igor Akrapovič ne govorita v tri dni, sta poslovneža, kjer beseda velja, ne politika, bodo verjetno pomirili. Je pa v koaliciji nastala prva globoka razpoka, ki kliče Združeno levico na okope. Ta je prostovoljno šla z vrečo na glavi v koalicijo, ki se jih boji, jih pa ne smatra za sebi enakovredne. Njihovo podcenjevanje je vidno z vesolja. Čeprav razen v določenih socialnih prizadevanjih ne uživajo simpatij podpisanega, jih nikoli ne bi podcenjeval. Razmere v socialnem pogledu so v Sloveniji blizu vrelišča. To najbolj nedvoumno dokazuje udeležba na volitvah. Najbolj oligarhična stranka nekdanjega vladnega predsednika, bi se morala nad sporočilom števila glasov na državnozborskih volitvah resno zamisliti. Izgubila je tudi kvezilevičarskega demagoga, šel je v stranko, ki je z kapitalom najbolj zlizana in dokazal, kako mu srce bije na levi (tam so v notranjem žepu suknjiča  včasih možje nosili denarnice) in še nekaj »talibanov«, ki so ji dajali vtis (kvazi) levice.

Usoda koalicije je v rokah njenega dejanskega šefa Židana. Ta stranka namerava sicer kot prvo zlomiti dr. Jožeta Možino na RTVS in ji vihar v »štamperlu« lahko pride celo prav. Bomo videli, kako mu bo uspelo utišati zlato mladino! Najmanj, kar bo zahtevala, bo neka materialna protiusluga. Čujmo in glejmo! Kot vse kaže so imeli prav oni, ki so napovedali medsebojno mesarsko klanje v koaliciji. Krike že slišimo, počakajmo kaj bo navzdol prinesla voda.

dr. Stane Granda