SI
Pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov
V Fokusu
Novice

Ponedeljek, 20. avgust 2018 ob 18:27

Odpri galerijo

Letos stopamo v deseto leto obeleževanja dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih  režimov, ki ga je leta 2009 razglasil Evropski parlament. Na ta dan, 23. avgusta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar je vodilo v tragedijo druge svetovne vojne in desetine milijonov žrtev. Spominski dan je leta 2012 razglasila tudi Vlada Republike Slovenije.

Sodelavci Študijskega centra za narodno spravo (SCNR) od sprejetja resolucije Evropskega parlamenta vsako leto pripravimo spominsko slovesnost, s katero opozarjamo na množične kršitve človekovih pravic, svoboščin in  dostojanstva, ki so jih povzročili vsi trije totalitarizmi: fašizem, nacionalsocializem in komunizem. Opominjamo, da je treba ohranjati spomin, da se množična grozodejstva ne bi nikoli več ponovila. Vsem, ki so kadarkoli doslej dali življenja za mir in sožitje med človeštvom ali so bili žrtve krutosti in človeških zablod, smo dolžni izreči spoštovanje in se jih spominjati.

Evropska zveza je utemeljena na spoštovanju človeka, na pravni zaščiti posameznika, svobodi izražanja in sožitja med različno mislečimi. Dve svetovni vojni v 20. stoletju in nasilje treh totalitarizmov so med Evropejci pustili boleče zareze, ki jih je mogoče pozdraviti le z verodostojno razlago zgodovinskih dogodkov, priznanjem napak, obsodbo zločinov in njenih storilcev, soočenjem z resnico in zagotovilom, da nam današnji čas zagotavlja varnost in svobodo. Prizadevanje vsakega posameznika za mir in spravo prinaša gotovost za srečno prihodnost vseh evropskih državljanov. V teh prizadevanjih se vidi veličina človeka, ki se ne zapira egoistično v svoj svet, ampak mu je mar za skupno dobro in je za to pripravljen tudi nekaj storiti in tvegati.

Ob letošnji svečanosti se bomo še posebej spomnili izredne žene, ki je pred kratkim v 94. letu končala svojo zemeljsko pot. To je gospa Jelka Mrak Dolinar, nekdanja taboriščnica, preizkušena s strani treh totalitarizmov, pogumna borka in zagovornica trpečih in ubogih, polna življenja do zadnjega trenutka. Bila je ljubeča mati, soproga, babica in prababica, bila pa je tudi ponosna Slovenka, čeprav ji je bila domovina mačeha v cankarijanskem pomenu besede. Bila je namreč ena izmed mnogih žensk, ki so po koncu druge svetovne vojne na Slovenskem izkusile taborišča in zapore zaradi svojega političnega, svetovnonazorskega ali verskega prepričanja.

Zaradi pritiskov fašističnega režima so se starši Jelke Mrak Dolinar, oče Viktor in mati Krista, po poroki leta 1923 umaknili s Primorskega v Kraljevino Jugoslavijo. Zaradi očetovih službenih premestitev so se večkrat selili, iz Kranjske Gore v Ljutomer, nato v Ormož in tik pred drugo svetovno vojno v Skopje. V Ljubljano so konec maja 1941 prišli kot izgnanci in praznih rok. V nekaj letih so si uredili življenje, našli so si stanovanje v Mostah, oče je dobil službo, sestri Mrak sta nadaljevali s šolanjem. Zaradi strahu pred komunizmom se je maja 1945 mnogo Slovencev umaknilo v tujino. Med odhajajočimi je bila tudi družina Mrak. Sestri Jelka in Krista sta kot pomočnici spremljali ranjence, bolnike in invalide iz vojaške bolnišnice v Ljubljani. Vlak, na katerem so se nahajali, je pripeljal do železniške postaje Lesce, kjer so jih zaustavili partizani. V strahu so z vlaka zbežali skoraj vsi civilisti, zdravniki in ranjenci, ki so bili sposobni hoditi, in se poskušali prebiti na avstrijsko Koroško. Mnogi od njih so bili brez sodbe umorjeni. Jelka pa je s svojo sestro Kristo vztrajala pri težkih ranjencih na vlaku, kar je imelo zanju hude posledice.

19. maja so ju s sestro zaprli v taborišče Šentvid nad Ljubljano, ki je bilo eno izmed največjih taborišč Ozne v Sloveniji. Ob amnestiji 3. avgusta 1945 so bili številni taboriščniki in priporniki izpuščeni, Jelko in Kristo Mrak so medtem premestili v sodne zapore na Miklošičevi. Sodni proces proti njima je bil tipičen montirani politični proces. Obsojenki ves čas postopka nista imeli niti najmanjših pravic pri svoji obrambi. Okrožno sodišče v Ljubljani ju je oktobra 1945 obsodilo na šest let odvzema svobode s prisilnim delom in štiri leta izgube političnih pravic. Na sodbo sta se pritožili, vendar sta bili z novo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani aprila 1946 obsojeni na dvanajst let odvzema svobode s prisilnim delom in na šest let izgube političnih pravic. Na tožbo se nista več pritožili, ker sta spoznali, da bi bilo to zaman. Tako je sodba postala pravnomočna in sestri sta bili leta 1946 odpeljani v kaznilnico v Begunjah na Gorenjskem. Jelka je bila v Begunjah dodeljena v delavnico spominkov in igrač. Visoke norme je zaradi hudega ekcema težko izpolnjevala. Leta 1948 sta bili sestri Mrak premeščeni v ženski zapor v Rajhenburgu. Septembra 1949 so ju skupaj z drugimi sojetnicami poslali na delo pri gradnji t.i. “ceste bratstva in enotnosti”. Razmere v delovnih taboriščih so bile izjemno slabe. Barake, ki so bile neustrezne za bivanje, so stale na močvirnem terenu, prav tako trasa ceste. Ob vrnitvi v Rajhenburg so oslabele zapornice po težaškem delu v preteklih mesecih morale takoj začeti delati v zaporu. Oktobra 1950 sta sestri Mrak ponovno napisali prošnjo za pogojni odpust. 28. decembra 1950 sta dočakali pomilostitev.

 

Ko sta bili izpuščeni iz zapora, sta se še bolj zavedali, da sta sami in da nimata več doma. Za pol leta sta se zatekli na bratrančevo domačijo v Modrejcih pri Mostu na Soči. Medtem sta oddali prošnjo za obisk staršev na Koroškem.

 

V začetku leta 1952 so komunistične oblasti Jelki Mrak dovolile obisk staršev v begunskem taborišču v Spittalu v Avstriji. Čeprav je Jelka prvotno odšla le za tri mesece, se je kmalu izkazalo, da bo za vedno ostala v Avstriji. V taborišču je spoznala svojega bodočega moža Lojzeta Dolinarja, s katerim sta se leta 1954 poročila in ostala v Spittalu, kjer se je rodil tudi njun sin Lojze.

 

Osamosvojitev Slovenije in demokratizacija sta sestrama Mrak končno prinesli zadoščenje, da sta lahko dokazali svojo nedolžnost in nedolžnost očeta Viktorja, ki je bil oktobra 1945 v odsotnosti obtožen na t.i. “finančnem procesu”. Sodba proti sestrama Mrak je bila leta 1996 zavržena.

 

Leta 2009 je Jelka pod naslovom Brazde mojega življenja izdala svoje spomine na otroštvo, vojno, predvsem pa na prestajanje zaporne kazni in trpljenje, ki jo je spremljalo. Pri pisanju knjige jo je spodbujal sin, spomini pa so objavljeni tudi v nemškem jeziku. Leta 2017 sta sodelavki Študijskega centra Neža Strajnar in dr. Jelka Piškurić izdali dvojezično publikacijo o Jelki z naslovom Leta preizkušenj ter pripravili odmevno razstavo. Jelka je nastopila tudi kot izjemno pronicljiva pričevalka v oddaji dr. Jožeta Možine na RTV SLO.

 

Jelka Mrak Dolinar nam bo ostala v spominu kot pogumna, pokončna, srčno dobrotljiva in neizprosno resnicoljubna Slovenka. Njena trdna krščanska vera in zaupanje v brezjansko Sveto Mati Božjo sta jo hrabrila v najhujšem trpljenju. Ostaja svetli zgled svoji družini in mladim generacijam, kako ohraniti človeško dostojanstvo v temnem času totalitarizma in postati junakinja zgodovine.

Pogum Jelke in njene sestre Kriste ter pripravljenost pomagati drugim, se globoko izražata v besedah, ki jih je Jelka zapisala v avtobiografski izpovedi Brazde mojega življenja:

 »Vlak se ni premaknil in postajali smo nemirni… Nastala je panika in zgodilo se je, da so iz vlaka poskakali vsi, ki so mogli ali hoteli. Stali sva s Kristo v vagonu ob nepokretnih ranjencih in se gledali. Ostali sva nemi, brez besed. Ničesar več nisva razumeli. »Kaj bova naredili?« sem vprašala Kristo. »Odgovori mi, saj vsi odhajajo, povej, hitro mi povej! Pomisli malo na ata in mamo!« sem ji rekla. »Ostati morava skupaj, še je čas!«

Ranjenci so se zganili, poslušali so in vse razumeli. Oglasil se je prvi, drugi, tretji, vsi. »Je sploh kdo ostal?« je vprašal nekdo. »Ne veva,« sva odgovorili. Velika množica je zapuščala vlak in ranjence.

»Kaj bosta storili, nas bosta zapustili tudi vedve?« so naju začeli spraševati ranjenci. Stiska ob pogledu na te mlade trpine je bila grozna. »Nas bosta zapustili tudi vedve?« »Ne, fantje, ne bom vas zapustila!« se je odločila Krista. Pogledala me je in vsa prestrašena sem ji rekla: »Kaj pa mama in ata? Kaj bosta rekla? Atu bo hudo, mama bo jokala, Krista, kaj če nas pobijejo?« »Jelka, jaz bom ostala! Ali naj jih pustim? Saj vidiš, kakšni reveži so!« je rekla. Odgovorila sem ji: »Kakor je božja volja, tako bo. Skupaj morava ostati. Tudi jaz bom ostala.« (Brazde mojega življenja, str. 83)

Slovenska zgodba trpljenja ter predane in nesebične pripravljenosti pomagati šibkejšim, nam odpira vrata v veličino človekovega duha. Lahko smo ponosni na gospo Jelko Mrak Dolinar in na številne posameznike, ki so se v izredno težkih zgodovinskih trenutkih odzvali tako, da je prišla do izraza človeška sočutnost in bližina, ki je lajšala trpljenja mnogih.

Iz njihovih zgledov črpamo za prihodnost, preko njih nas preteklost uči in opominja!


 

Ob letošnjem Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov vas vabimo na naslednje dogodke:

 

TOREK, 21. AVGUST 2018

Ob 16. uri:

odprtje razstave Skozi čas preizkušenj,

v zaporniških celicah, Beethovnova 3, Ljubljana (za stavbo Državnega sveta RS in nasproti Ustavnega sodišča RS).

Ob 16. 30 uri:

Delegacija SCNR, Komisije Vlade RS za prikrita grobišča in Komisije Vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic bo položila cvetje pred spominskimi obeležji:

·         zaporniške celice, Beethovnova 3,

·         spominska plošča pred ameriškim veleposlaništvom, Prešernova 31,

·         spomenik žrtvam vseh vojn, Kongresni trg 2.

Ob 18. Uri:

sv. maša za žrtve v ljubljanski stolnici,

mašo vodi ljubljanski nadškof metropolit msgr. STANISLAV ZORE.

Z glasbo sodelujeta Lejla Irgl, sopran in Dušan Ješelnik, orgle.

Po maši akademija in slavnostni nagovor prof. dr.  IVANA ŠTUHECA.

 

ČETRTEK, 23. AVGUST 2018

Od 10. do 18. ure:

dan odprtih vrat in ogled razstave Skozi čas preizkušenj,

v zaporniških celicah, Beethovnova 3, Ljubljana.

 

Pri pripravi dogodkov sodelujemo:

Študijski center za narodno spravo, Vojaški vikariat Slovenske vojske, Stolna župnija sv. Nikolaja Ljubljana in drugi sodelavci.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. Feb 2019 at 20:14

85 ogledov

Z medijsko kampanjo Madžarska proti Sorosu in Junckerju, ker podpirata nezakonite migracije
Spletni portal politikis.si danes poroča, da je Madžarska začela izvajati novo medijsko kampanjo proti priseljevanju, uperjena pa je proti ameriškemu milijarderju Georgeu Sorosu in tudi predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, ki da podpirata nezakonite migracije. V Bruslju so tovrstne obtožbe Budimpešte že ostro zavrnili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbana je medijsko kampanjo, ki bo plačana iz davkoplačevalskega denarja, napovedala tudi na svoji strani na Facebooku. Med drugim bodo objavili tudi plakate s slikama Sorosa in smehljajočega se Junckerja, na plakatih pa je napis: “Tudi vi imate pravico vedeti, kaj pripravlja Bruselj”. “Hočejo uvesti obvezno kvoto za sprejem priseljencev, oslabiti pravice držav članic glede obrambe meja, želijo pospešiti priseljevanje z migrantskimi vizumi,” še navajajo. V Bruslju so se na omenjene plakate že odzvali z ogorčenjem. “Ta kampanja madžarske vlade je v nasprotju z zdravim razumom. Šokantno je, da je taka nora teorija zarote prišla v taki meri v normalni diskurz. Ni res, da EU spodkopava varovanje nacionalnih meja, nasprotno,” je poudaril govorec Evropske komisije Margaritis Schinas. “Ne obstajajo nobeni načrti za humanitarne vizume. Države članice se same odločajo glede legalnega priseljevanja,” je še dejal in dodal, da si “Madžari zaslužijo dejstva, ne izmišljotin”. Orbanova vlada se je že nekajkrat sporekla z Evropsko komisijo glede migracijskih pravil. Večkrat je tudi že objavila plakate in oglase proti Evropski komisiji in predvsem Sorosu, ki ga imajo v Budimpešti za glavno zlo, ki da želi pospeševati nezakonite migracije in iz Evrope narediti “Eurabijo”. V preteklih mesecih je Orbanova vlada napadla tudi nizozemsko evropsko poslanko Judith Sargentini, avtorico kritičnega poročila, ki je osnova za pravno ukrepanje EU proti Madžarski. Napadli so tudi prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. Ministri EU za evropske zadeve prav ravno danes v Bruslju znova preverjajo stanje v procesih proti Poljski in Madžarski zaradi očitanih kršitev evropskih vrednot, zlasti načela vladavine prava. Bistvenih premikov sicer ni pričakovati.  Vir:politikis.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:38

138 ogledov

Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef kriminalistov Munda, policist, ki ga je ustavil, škodi ugledu PU Maribor
Spletni portal skandal24.si je opozoril na nesprejemljivo pisanje mariborskega Večera, ki bralcem postregel z informacijo, da naj bi "po oceni mariborske policijske uprave v preteklosti ugledu policije škodil tudi policist, ki je bil 8. februarja v patrulji, ki je ustavila Mundo. Govorimo o danes 33-letnem Danijelu B., ki je moral pred približno dvema letoma in pol sleči policijsko uniformo, ker so mu očitali, da je kot policist v službenem času zlorabil uradni položaj z namenom, da bi se okoristil za 20 evrov." Da gre za tesno prepletenost mariborske kriminalistične policije in politike, ugotavljajo v skandal24.si, kar se po svoje razkriva tudi v primeru šefa mariborske kriminalistične policije Roberta Munde. Močno vinjenega ga je policija ustavila v noči na 8. februar, pred tem pa ji je poskusil tudi pobegniti. Namesto da bi ga ustrezno sankcionirali in degradirali, ker je močno okrnil ugled policije, se Policijska uprava Maribor skriva za disciplinskim postopkom, po katerem še vedno niso znane posledice. Končno odločitev bo tako sprejela generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Diskreditacija policistaČasnik Večer v lasti tajkunske družine Hakl pa je šel še dlje. Pričeli so z medijsko diskreditacijo policista, ki je ustavil Mundo tiste noči, in odprli primer, ker naj bi se na delovnem mestu okoristil z dvajsetimi evri, zaradi česar so ga tudi suspendirali. Toda 33-letni mariborski policist je na delovnem sodišču dobil tožbo, saj mu očitkov očitno niso mogli dokazati, Policija pa ga je morala vzeti nazaj v službo. To se je zgodilo nedavno, prav v tednu, ko je bil dodeljen v patruljo, ki je na praznični petek v prometu ustavila Mundo. Še vedno pa naj bi proti njemu tekel kazenski postopek. Glavna tarča bi moral biti kriminalist Munda, ki ima na glavi veliko maslaNi potrebno posebej poudarjati, da bi morali mediji, kot je Večer, gledati pod prste šefom, za katere je znano, da so podrejeni vladajoči politiki. Toda tega, ker je Večer ravno tako na isti strani, ne bomo doživeli. Okoli kriminalista Munde smo že pisali, da afera z vožnjo v alkoholiziranem stanju ni njegova prva. Kot nam je povedal nekdanji župan Maribora Franc Kangler, je mariborska kriminalistična policija postala politična ravno pod njegovim vodstvom, komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pa je ugotovila kup nezakonitosti, so še zapisali pri skandal24.si. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Na družbenem omrežju Facebook smo zasledili tudi komentar enega izmed policistov, ki je potrdil, da so vsa namigovanja glede domnevnih okoliščin incidenta resnična, prav tako pa naj bi policistom pametoval na sestankih in vsem “solil pamet”. V omenjenem komentarju je policist izrazil tudi presenečenje, da so postopek glede na Mundov vpliv sploh izpeljali do konca. No, skoraj do konca. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Pri tem naj bi nekdanji župan Andrej Fištravec naročil direktorju Danilu Brunaču, naj ga zaposlijo, zaposlene pri vodovodu pa je takrat presenetil kar Robert Munda, ki se je v prostorih podjetja oglasil osebno, in sicer naj bi se to zgodilo v vlogi očeta in ne kriminalista. Munda je takrat te navedbe sicer zanikal. Vir: skandal24.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:08

133 ogledov

Dva obraza Slovenije v ameriških medijih
Dva obraza Slovenije v ameriških medijih: mnogi so predvajali govor Melanije Trump v Miamiju, nekateri pa že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča." Prva dama Melanija Trump je v nagovoru pripadnikom latinsko ameriške skupnosti v Miamiju izrazila podporo ljudem Venezuele ter poudarila, da sta s Predsednikom Trumpom počaščena, da sta lahko z njimi. Ponosna je, da je z njimi v ZDA kot njihova Prva dama. Mnogi od prisotnih poznajo občutek, kako je živeti v svobodi, potem ko so prestali zatiranje v socializmu in komunizmu. Ljudje v Venezueli pa so blizu tega, da si ponovno pridobijo svojo svobodo.  Prisotne in vse druga je pozvala, da skupaj molijo za skorajšnjo svobodo venezuelskega ljudstva. Njen soprog Donald Trump je bil prisoten, ker mu je veliko do venezuelskih ljudi in sam napovedal pomembno sporočilo o venezuelski krizi. Prisotni so nastop Melanije nagradili z več aplavzi, njen govor je predvajalo več TV postaj. Melania Trump: We support great people of Venezuela) https://edition.cnn.com/videos/politics/2019/02/18/donald-melania-trump-miami-venezuela-praise-sot-vpx.cnn Obenem pa nekateri mediji že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča”, med njimi so o tem poročali tudi na najbolj gledani ameriški kabelski TV kanal Fox News. (Slovenian politician steps down after shoplifting sandwich https://www.foxnews.com/world/ slovenian-politician-steps- down-after-shoplifting- sandwich).

Tue, 19. Feb 2019 at 09:05

124 ogledov

Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden disciplinski postopek?
Spletni portal e-maribor.si poroča, da je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek prejel poročilo o notranje varnostnem nadzoru in zoper vodjo mariborskih kriminalistov Roberta Mundo predlagal disciplinski postopek. Policija bo izpeljala organizacijske in kadrovske spremembe. Po tem, ko so šefa mariborskih kriminalistov Roberta Munde, policisti v noči na 8. februar zasačili pijanega v prometu, so bile oči javnosti uprte v notranjevarnostni postopek, ki ga je v zvezi z dogodkom odredil direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek ne glede na to, da se Munda ni spozabil v službi, ampak v svojem prostem času. Kakšne posledice bo imel predlog za uvedbo disciplinskega postopka za Mundo, pa še ni jasno, saj na mariborski policijski upravi niso razkrili, kakšno sankcijo je imel Lorbek v mislih. O disciplinskem postopku zoper šefa mariborskih kriminalistov bo odločila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki ji je Lorbek predlagal tudi nekatere organizacijske ukrepe za zagotovitev učinkovitejšega dela v PU Maribor, piše današnji Večer. Miran Šadl: Policisti moramo v skladu s kodeksom policijske etike tudi v zasebnem  življenju skrbeti za varovanje ter utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije ter v tej povezavi skrbeti za krepitev integritete v policijski organizaciji, kar pa v obravnavanem primeru uslužbenca policije ne moremo potrditi. M-G. e-maribor

Tue, 19. Feb 2019 at 06:27

204 ogledov

Celje: »Porozna meja kot ementalski sir ali kako najlažje prestopiti Slovensko mejo
Že znan izraz lepa, in mirna nedelja, tudi v primeru dela policistov in obmejnih organov, je včasih imel nekakšen   pomen, ki bi naj  pomenil sproščeno ustaljeno delo. Pa zgleda da to nič  več ne velja. Že v petek so v Štorah( predmestje Celja) dopoldne  pri razlaganju  določenega tovora s tovornega vozila   našli  šest  Afganistancev, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo.  In spet oguljena fraza, da so v tovorno  vozilo najverjetneje vstopili na območju Srbije. Po opravljenih  postopkih, češ  da so jih predali hrvaškim varnostnim organom. Kaj drugega kot izraz nemoči ter birokratska formulacija. O tem da so  zares šli in ali se je predaja hrvaškim varnostnim organom zares zgodila pa vemo pravzaprav nič. Sobotni dan  je bil, vsaj brez tovrstnih obvestil, dan ki ga naj ne bi zaznamoval dogodek iz segmenta ilegalnih migracij in njih učinka v številu prijetih že na meji ali nekje blizu. Nekje na meji,  so v soboto popoldne, bolj proti večeru  okoli zaselka blizu Rogaške Slatine, so domačini opazili nenavadna gibanja in seveda z vsemi vozili in iskalne tehnike prisotnosti policije, pa še vedno  nihče ni dobil informacijo kaj se dogaja. Tudi nedelja je minila brez da bi javnosti bilo posredovano obvestilo o dogajanjih v sobot zgodaj zvečer in kasneje v noči na nedeljo. Glede na to da se je to dogajalo, vožnja policijskih avtomobilov in helikopterja z prižganimi modrimi lučmi, skozi strnjena naselja, so nekateri pisali na družbena omrežja in se spraševali o tem. Odgovor je sledil šele danes dopoldne in sicer o tem da so v  soboto, okoli 22. ure, v  naselju  Rjavica, na območju Rogaške Slatine odkrili pet   ilegalnih  prebežnikov.  Trije  so  bili  državljani  Alžirije,  eden  državljan Maroka in eden državljan Tunizije. In, da vsi so zaprosili za azil. Konec zgodbe? Ne! Iz tega bi moglo ali bi vsaj moralo biti  nekaj kaj bi predstavljalo nekakšen izvleček, nauk, da se pojav ilegalnih prehodov čez mejo »oplemeniten« z  določenim številom oseb iz nam znanih ali manj znanih obstoječih ali neobstoječih žarišč(vojnih, humanitarno ogroženih) ki imajo namen iti v lepše življenje pa četudi na tuje stroške in breme. »Proizvajalci« in podporniki teh gibanj pa naročujejo nove »študije« o poroznosti, pardon prehodnosti  slovenske meje  brez da bi jih srečali predstavniki obmejnih organov. Čas je že, ampak res čas da si nehamo zatiskati oči pred pojavom in priznamo da potrebujemo pomoč pri varovanju naše in obenem schengenske meje. Letni čas, ki se bliža bo prinesel še večji pritisk na mejo državo in Evropo. Otresimo se »Cerarjeve« maksime: «Jamram, iščem rešitve pa jo ne najdem«,  drugače se bodo ponavljali  razpisi za opremo za azilne domove, kar bo stopnjevalo jezo lastnih državljanov. To ni naš cilj mar ne? V.K.T.

Sun, 17. Feb 2019 at 21:36

393 ogledov

Javnomnenjska anketa: Evropskih volitev se bo udeležila slaba tretjina volivcev, največ bi jih volilo stranko SDS
Do volitev v Evropski parlament je že manj kot 100 dni. Predsednik Republike Borut Pahor jih je razupisal za 26. maj. Volitve v Evropski parlament bo zaznamovala nizka udeležba. Zagotovo se jih bo udeležilo zgolj 30, 1 odstotka volilnih upravičencev, med njimi pa bi jih največ – 18,2 odstotka – volilo stranko SDS, so ključne ugotovitve javnomnenjske ankete. Agencije Parsifal, ki je opravilajavnomnenjsko anketo,  je izmerila podporo med slovenskimi političnimi strankami na volitvah v Evropski parlament 26. maja letos. Evropske volitve bodo kot kaže slabo obiskane, saj se jih bo zagotovo udeležilo 30,1 odstotka anketirancev. Nikakor se jih ne bo udeležilo 22,5 odstotka. Neodločenih je 2,5 odstotka vprašanih. Izmed vseh kategorij so izmerili tudi podporo glede na verjetnost odhoda na volitve in prišli do naslednjih rezultatov: Če pogledamo podskupino volivcev, ki se bo zagotovo udeležila volitev je na prvem mestu SDS z 18,2 %, sledi LMŠ s 13,1 %, SD z 12,6 %, SLS z 10,7 % in NSi s 5,6 %. Nato sledijo SMC,  SAB, Verjamem, DeSUS, Levica in SNS. Telefonsko in spletno anketo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, in sicer med 11. in 14. februarjem 2019. V raziskavo je bilo zajetih 712 anketirancev.  Vir: Nova24Tv

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov