SI
Pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov
V Fokusu
Novice

Ponedeljek, 20. avgust 2018 ob 18:27

Odpri galerijo

Letos stopamo v deseto leto obeleževanja dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih  režimov, ki ga je leta 2009 razglasil Evropski parlament. Na ta dan, 23. avgusta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar je vodilo v tragedijo druge svetovne vojne in desetine milijonov žrtev. Spominski dan je leta 2012 razglasila tudi Vlada Republike Slovenije.

Sodelavci Študijskega centra za narodno spravo (SCNR) od sprejetja resolucije Evropskega parlamenta vsako leto pripravimo spominsko slovesnost, s katero opozarjamo na množične kršitve človekovih pravic, svoboščin in  dostojanstva, ki so jih povzročili vsi trije totalitarizmi: fašizem, nacionalsocializem in komunizem. Opominjamo, da je treba ohranjati spomin, da se množična grozodejstva ne bi nikoli več ponovila. Vsem, ki so kadarkoli doslej dali življenja za mir in sožitje med človeštvom ali so bili žrtve krutosti in človeških zablod, smo dolžni izreči spoštovanje in se jih spominjati.

Evropska zveza je utemeljena na spoštovanju človeka, na pravni zaščiti posameznika, svobodi izražanja in sožitja med različno mislečimi. Dve svetovni vojni v 20. stoletju in nasilje treh totalitarizmov so med Evropejci pustili boleče zareze, ki jih je mogoče pozdraviti le z verodostojno razlago zgodovinskih dogodkov, priznanjem napak, obsodbo zločinov in njenih storilcev, soočenjem z resnico in zagotovilom, da nam današnji čas zagotavlja varnost in svobodo. Prizadevanje vsakega posameznika za mir in spravo prinaša gotovost za srečno prihodnost vseh evropskih državljanov. V teh prizadevanjih se vidi veličina človeka, ki se ne zapira egoistično v svoj svet, ampak mu je mar za skupno dobro in je za to pripravljen tudi nekaj storiti in tvegati.

Ob letošnji svečanosti se bomo še posebej spomnili izredne žene, ki je pred kratkim v 94. letu končala svojo zemeljsko pot. To je gospa Jelka Mrak Dolinar, nekdanja taboriščnica, preizkušena s strani treh totalitarizmov, pogumna borka in zagovornica trpečih in ubogih, polna življenja do zadnjega trenutka. Bila je ljubeča mati, soproga, babica in prababica, bila pa je tudi ponosna Slovenka, čeprav ji je bila domovina mačeha v cankarijanskem pomenu besede. Bila je namreč ena izmed mnogih žensk, ki so po koncu druge svetovne vojne na Slovenskem izkusile taborišča in zapore zaradi svojega političnega, svetovnonazorskega ali verskega prepričanja.

Zaradi pritiskov fašističnega režima so se starši Jelke Mrak Dolinar, oče Viktor in mati Krista, po poroki leta 1923 umaknili s Primorskega v Kraljevino Jugoslavijo. Zaradi očetovih službenih premestitev so se večkrat selili, iz Kranjske Gore v Ljutomer, nato v Ormož in tik pred drugo svetovno vojno v Skopje. V Ljubljano so konec maja 1941 prišli kot izgnanci in praznih rok. V nekaj letih so si uredili življenje, našli so si stanovanje v Mostah, oče je dobil službo, sestri Mrak sta nadaljevali s šolanjem. Zaradi strahu pred komunizmom se je maja 1945 mnogo Slovencev umaknilo v tujino. Med odhajajočimi je bila tudi družina Mrak. Sestri Jelka in Krista sta kot pomočnici spremljali ranjence, bolnike in invalide iz vojaške bolnišnice v Ljubljani. Vlak, na katerem so se nahajali, je pripeljal do železniške postaje Lesce, kjer so jih zaustavili partizani. V strahu so z vlaka zbežali skoraj vsi civilisti, zdravniki in ranjenci, ki so bili sposobni hoditi, in se poskušali prebiti na avstrijsko Koroško. Mnogi od njih so bili brez sodbe umorjeni. Jelka pa je s svojo sestro Kristo vztrajala pri težkih ranjencih na vlaku, kar je imelo zanju hude posledice.

19. maja so ju s sestro zaprli v taborišče Šentvid nad Ljubljano, ki je bilo eno izmed največjih taborišč Ozne v Sloveniji. Ob amnestiji 3. avgusta 1945 so bili številni taboriščniki in priporniki izpuščeni, Jelko in Kristo Mrak so medtem premestili v sodne zapore na Miklošičevi. Sodni proces proti njima je bil tipičen montirani politični proces. Obsojenki ves čas postopka nista imeli niti najmanjših pravic pri svoji obrambi. Okrožno sodišče v Ljubljani ju je oktobra 1945 obsodilo na šest let odvzema svobode s prisilnim delom in štiri leta izgube političnih pravic. Na sodbo sta se pritožili, vendar sta bili z novo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani aprila 1946 obsojeni na dvanajst let odvzema svobode s prisilnim delom in na šest let izgube političnih pravic. Na tožbo se nista več pritožili, ker sta spoznali, da bi bilo to zaman. Tako je sodba postala pravnomočna in sestri sta bili leta 1946 odpeljani v kaznilnico v Begunjah na Gorenjskem. Jelka je bila v Begunjah dodeljena v delavnico spominkov in igrač. Visoke norme je zaradi hudega ekcema težko izpolnjevala. Leta 1948 sta bili sestri Mrak premeščeni v ženski zapor v Rajhenburgu. Septembra 1949 so ju skupaj z drugimi sojetnicami poslali na delo pri gradnji t.i. “ceste bratstva in enotnosti”. Razmere v delovnih taboriščih so bile izjemno slabe. Barake, ki so bile neustrezne za bivanje, so stale na močvirnem terenu, prav tako trasa ceste. Ob vrnitvi v Rajhenburg so oslabele zapornice po težaškem delu v preteklih mesecih morale takoj začeti delati v zaporu. Oktobra 1950 sta sestri Mrak ponovno napisali prošnjo za pogojni odpust. 28. decembra 1950 sta dočakali pomilostitev.

 

Ko sta bili izpuščeni iz zapora, sta se še bolj zavedali, da sta sami in da nimata več doma. Za pol leta sta se zatekli na bratrančevo domačijo v Modrejcih pri Mostu na Soči. Medtem sta oddali prošnjo za obisk staršev na Koroškem.

 

V začetku leta 1952 so komunistične oblasti Jelki Mrak dovolile obisk staršev v begunskem taborišču v Spittalu v Avstriji. Čeprav je Jelka prvotno odšla le za tri mesece, se je kmalu izkazalo, da bo za vedno ostala v Avstriji. V taborišču je spoznala svojega bodočega moža Lojzeta Dolinarja, s katerim sta se leta 1954 poročila in ostala v Spittalu, kjer se je rodil tudi njun sin Lojze.

 

Osamosvojitev Slovenije in demokratizacija sta sestrama Mrak končno prinesli zadoščenje, da sta lahko dokazali svojo nedolžnost in nedolžnost očeta Viktorja, ki je bil oktobra 1945 v odsotnosti obtožen na t.i. “finančnem procesu”. Sodba proti sestrama Mrak je bila leta 1996 zavržena.

 

Leta 2009 je Jelka pod naslovom Brazde mojega življenja izdala svoje spomine na otroštvo, vojno, predvsem pa na prestajanje zaporne kazni in trpljenje, ki jo je spremljalo. Pri pisanju knjige jo je spodbujal sin, spomini pa so objavljeni tudi v nemškem jeziku. Leta 2017 sta sodelavki Študijskega centra Neža Strajnar in dr. Jelka Piškurić izdali dvojezično publikacijo o Jelki z naslovom Leta preizkušenj ter pripravili odmevno razstavo. Jelka je nastopila tudi kot izjemno pronicljiva pričevalka v oddaji dr. Jožeta Možine na RTV SLO.

 

Jelka Mrak Dolinar nam bo ostala v spominu kot pogumna, pokončna, srčno dobrotljiva in neizprosno resnicoljubna Slovenka. Njena trdna krščanska vera in zaupanje v brezjansko Sveto Mati Božjo sta jo hrabrila v najhujšem trpljenju. Ostaja svetli zgled svoji družini in mladim generacijam, kako ohraniti človeško dostojanstvo v temnem času totalitarizma in postati junakinja zgodovine.

Pogum Jelke in njene sestre Kriste ter pripravljenost pomagati drugim, se globoko izražata v besedah, ki jih je Jelka zapisala v avtobiografski izpovedi Brazde mojega življenja:

 »Vlak se ni premaknil in postajali smo nemirni… Nastala je panika in zgodilo se je, da so iz vlaka poskakali vsi, ki so mogli ali hoteli. Stali sva s Kristo v vagonu ob nepokretnih ranjencih in se gledali. Ostali sva nemi, brez besed. Ničesar več nisva razumeli. »Kaj bova naredili?« sem vprašala Kristo. »Odgovori mi, saj vsi odhajajo, povej, hitro mi povej! Pomisli malo na ata in mamo!« sem ji rekla. »Ostati morava skupaj, še je čas!«

Ranjenci so se zganili, poslušali so in vse razumeli. Oglasil se je prvi, drugi, tretji, vsi. »Je sploh kdo ostal?« je vprašal nekdo. »Ne veva,« sva odgovorili. Velika množica je zapuščala vlak in ranjence.

»Kaj bosta storili, nas bosta zapustili tudi vedve?« so naju začeli spraševati ranjenci. Stiska ob pogledu na te mlade trpine je bila grozna. »Nas bosta zapustili tudi vedve?« »Ne, fantje, ne bom vas zapustila!« se je odločila Krista. Pogledala me je in vsa prestrašena sem ji rekla: »Kaj pa mama in ata? Kaj bosta rekla? Atu bo hudo, mama bo jokala, Krista, kaj če nas pobijejo?« »Jelka, jaz bom ostala! Ali naj jih pustim? Saj vidiš, kakšni reveži so!« je rekla. Odgovorila sem ji: »Kakor je božja volja, tako bo. Skupaj morava ostati. Tudi jaz bom ostala.« (Brazde mojega življenja, str. 83)

Slovenska zgodba trpljenja ter predane in nesebične pripravljenosti pomagati šibkejšim, nam odpira vrata v veličino človekovega duha. Lahko smo ponosni na gospo Jelko Mrak Dolinar in na številne posameznike, ki so se v izredno težkih zgodovinskih trenutkih odzvali tako, da je prišla do izraza človeška sočutnost in bližina, ki je lajšala trpljenja mnogih.

Iz njihovih zgledov črpamo za prihodnost, preko njih nas preteklost uči in opominja!


 

Ob letošnjem Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov vas vabimo na naslednje dogodke:

 

TOREK, 21. AVGUST 2018

Ob 16. uri:

odprtje razstave Skozi čas preizkušenj,

v zaporniških celicah, Beethovnova 3, Ljubljana (za stavbo Državnega sveta RS in nasproti Ustavnega sodišča RS).

Ob 16. 30 uri:

Delegacija SCNR, Komisije Vlade RS za prikrita grobišča in Komisije Vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic bo položila cvetje pred spominskimi obeležji:

·         zaporniške celice, Beethovnova 3,

·         spominska plošča pred ameriškim veleposlaništvom, Prešernova 31,

·         spomenik žrtvam vseh vojn, Kongresni trg 2.

Ob 18. Uri:

sv. maša za žrtve v ljubljanski stolnici,

mašo vodi ljubljanski nadškof metropolit msgr. STANISLAV ZORE.

Z glasbo sodelujeta Lejla Irgl, sopran in Dušan Ješelnik, orgle.

Po maši akademija in slavnostni nagovor prof. dr.  IVANA ŠTUHECA.

 

ČETRTEK, 23. AVGUST 2018

Od 10. do 18. ure:

dan odprtih vrat in ogled razstave Skozi čas preizkušenj,

v zaporniških celicah, Beethovnova 3, Ljubljana.

 

Pri pripravi dogodkov sodelujemo:

Študijski center za narodno spravo, Vojaški vikariat Slovenske vojske, Stolna župnija sv. Nikolaja Ljubljana in drugi sodelavci.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. May 2019 at 04:56

10 ogledov

Patricija Šulin: Odbor za kmetijstvo EP predlaga, da se nov sistem strateških načrtov SKP odloži do 2022
Po včerajšnjem prvem delu, danes objavljamo drugi del intervjuja s Patricijo Šulin,  evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS na nedeljskih volitvah v Evropski parlament o kmetijski politiki EU po letu 2020, torej v novi finančni perspektivi. Iz prve roke, je namreč članica odbora za proračun dosedanjega sklica EU parlamenta, je povedala tudi, kaj čaka slovensko kmetijstvo, če slovenska vlada na Svetu Evrope ne bo vztrajala na enaki ravni financiranja kot doslej. Intervju je nastal pred dnevi v Goriških Brdih na javni razpravi, na kateri je govor tekel o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU. V katero smer gre Strateški načrt Skupne kmetijske politike na ravni EU? "Pripraviti ga mora vsaka država članica. Vključeval naj bi predloge posameznih držav članic, kako izpolniti splošne cilje Skupne kmetijske politike SKP in hkrati upoštevati lastne specifične potrebe. Vsak strateški načrt SKP bo morala predhodno odobriti Evropska komisija. Velika pozornost bo dana okolju in podnebju. Odbor za kmetijstvo v EP predlaga, da se nov sistem nacionalnih strateških načrtov odloži do leta 2022, da bi imeli države članice več časa za prilagoditev." Kaj prinaša kmetijska politika na področju okolja in podnebja? "Novi sistem „pogojenosti“ - vse dohodkovne podpore kmetom (in drugih plačil, vezanih na površino ali živali) bodo povezane z uporabo okolju in podnebju prijaznih kmetijskih praks. Države članice bodo morale vsaj 30 % svojega proračuna za razvoj podeželja nameniti ukrepom v zvezi z okoljem in podnebjem. Ekosheme - se financirajo iz nacionalnih sredstev za neposredna plačila. Obvezne so za države članice, ne pa za kmete. Najmaj 20% nesposrednih plačil bo namenjenih za eko-sheme." Ali obstaja posebna podpora za določene sektorje? "Določeni proizvodni sektorji v težavah bodo še naprej prejemali dodatno podporo za izboljšanje njihove konkurenčnosti, trajnosti ali kakovosti (v okviru sedanje SKP znana kot vezana dohodkovna podpora ali prostovoljna vezana podpora). Komisija predlaga, da se ohrani obstoječi seznam potencialno upravičenih sektorjev. Ta seznam zajema sektor sadja in zelenjave. Države članice bodo lahko do 3 % sredstev iz prvega stebra namenile za podporo sektorjem, ki ne sodijo med sektorje, ki že prejemajo podporo v okviru sektorskih programov." Kakšno bo administrativno breme za kmete? "Moralo bi biti manjše zaradi poenostavitev. Na primer: uprave držav članic bodo kmetom prihranile precej časa, saj bodo predhodno izpolnile njihove vloge za neposredno podporo in v največji možni meri vnesle najnovejše in zanesljive informacije, pri tem pa uporabile obstoječa orodja, kot je identifikacijski sistem za zemljišča. V okviru nove SKP bodo morale dati države članice kmetom na voljo sistem storitev kmetijskega svetovanja, ki bo pokrival številna vprašanja: zahteve in pogoji na ravni kmetij, ki izhajajo iz strateških načrtov SKP posameznih držav članic, zagotavljanje skladnosti z okoljsko zakonodajo o vodi, pesticidih, čistem zraku itd., obvladovanje tveganj, dostop do inovacij in tehnologije." Kaj pa razvoj podeželja? "Financiranje usmerjeno na področja z resnično dodano vrednostjo: razvoj lokalnega, podeželskega in kmetijskega gospodarstva. Eden od ključnih elementov prihodnje politike razvoja podeželja bo spodbujanje razvoja pametnih vasi na podeželskih območjih ter boljša lokalna infrastruktura." Kako EU pomaga pridelovalcem sadja in zelenjave in kmetom, ki se ukvarjajo z neposredno prodajo? "Pridelovalci sadja in zelenjave se lahko pridružijo organizacijam proizvajalcev,  ki jim lahko pomagajo v pogajanjih z velikimi trgovci na drobno ali pri zavarovanjih.  Organizacije proizvajalcev so podprte z EU sredstvi. Če trg proizvodnje ne more absorbirati, se pridelovalcem sadja in zelenjave iz sredstev EU izplača odškodnina za neprodane pridelke. Kakovost evropskega sadja in zelenjave se ohranja in promovira s tržnimi standardi EU, znaki kakovosti in promocijskimi kampanjami. S sredstvi EU se podpirajo pobude in projekti o prehrani in zdravju, ki spodbujajo uživanje sadja in zelenjave npr.  brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave v šolah po vsej EU.Kmetje, ki se ukvarjajo z neposredno prodaEU spodbuja razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, saj lahko povečajo konkurenčnost kmetov. V okviru svoje politike razvoja podeželja državam in regijam daje na voljo sredstva za ukrepe, s katerimi podprejo vzpostavljanje kratkih dobavnih verig: na primer za pomoč pri naložbah, usposabljanje kmetov ali podporo organizacijam proizvajalcev." Do katetih sredstev so upravičeni proizvajalci vina ter izvozniki vina in žganih pijač? "Upravičeni do finančne podpore EU, če so se njihovi dohodki zaradi prestrukturiranja zmanjšali. Finančna podpora je na voljo tudi za novosti v vinogradu (npr. nove sorte ali preselitev vinograda). Podpora za promocijo vin EU v okviru programa geografskih označb, ki označujejo proizvode iz držav EU ( EU prispeva do 50 % stroškov udeležbe na mednarodnih sejmih ali informacijskih kampanj ter raziskav novih tržnih možnosti.) Pomoč pri zaščititi proizvodov, ki imajo geografsko označbo, na mednarodni ravni npr. večstranska trgovinskima pogajanja s Svetovno trgovinsko organizacijo in dvostranski trgovinski sporazumi s tretjimi državami, kot so Kanada, Japonska. EU sklepa sporazume o prosti trgovini z drugimi državami in tako znižuje ali odpravlja uvozne dajatve, kvote in druge trgovinske ovire, da izvozniki lažje prodrejo na tuje trge in svoje proizvode prodajajo potrošnikom zunaj EU, s tem pa povečajo prodajo in promet. Številni trgovinski sporazumi EU zagotavljajo posebno pravno zaščito za evropske proizvode z geografskim poreklom, čemur pravimo geografska označba.Veliko evropskih vin in žganih pijač je zaščitenih s sporazumi EU o prosti trgovini in dvostranskimi sporazumi. Če so proizvodi tako zaščiteni, jih tuji proizvajalci v državi partnerici ne morejo posnemati, kar izvoznikom koristi pri izvozu na te trge. EU je sklenila več dvostranskih sporazumov, ki posebej ščitijo evropska vina in žgane pijače v drugih državah, tudi v Avstraliji, Čilu, Južni Afriki in ZDA. Tudi nedavni sporazumi EU o prosti trgovini s Kolumbijo, Južno Korejo in Ukrajino ščitijo proizvode izvoznikov in jim lajšajo njihov izvoz v te države. EU si močno prizadeva, da bi koristne sporazume o prosti trgovini sklenila še z državami, kot so Brazilija, Japonska, Mehika in Vietnam." V Sloveniji so v porastu ponudniki turistične dejavnosti na podeželju. Ali imajo pri tem vpliv tudi evropska sredstva? "Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja sofinancira ukrepe, ki spodbujajo njegov razvoj. Pomoč lahko dobijo  osebe, ki želijo začeti turistično dejavnost na podeželju S sredstvi lahko kmetje razširijo svojo dejavnost in dopustnikom ponudijo kmetijske proizvode, športne aktivnosti ali morda spoznavanje obrti. Pomoč iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja lahko prejmejo tudi občine za naložbe v infrastrukturo in lokalne storitve, povezane z lokalnim turizmom ali s podeželsko kulturno in naravno dediščino v njihovi regiji. Iz tega sklada se sofinancirajo tudi ukrepi za poklicno usposabljanje na področju kmečkega turizma." Dotakniva se tudi ekološkega kmetovanja. Ali so ekološke kmetije v interesu EU? "EU podpira ekološko kmetijstvo s posebnim evropskim logotipom,  s katerim ekološki kmetje jasno označijo svoje proizvode, ki jih potrošnik tako hitro in enostavno prepozna kot ekološke. Ta oznaka potrošniku zagotavlja, da so vsi udeleženci v ekološki pridelovalni verigi upoštevali stroge zahteve, ki jih določa EU. Poleg tega vsi ekološki kmetje od Unije prejemajo letno pomoč na hektar, da nadaljujejo z ekološkim kmetijstvom ali se vanj preusmerijo, ter zelena plačila, ki nagrajujejo okolju prijazne prakse. EU finančno podpira raziskave in inovacije v ekološkem kmetijstvu, da bi poiskali in razširili rešitve za večjo produktivnost ekoloških kmetij. Prav tako prispeva k financiranju promocije ekološkega kmetijstva pri potrošnikih." Kako pa EU skrbi za male kmete? "EU vam kot malemu kmetu priznava pomembno vlogo, zato lahko za neposredna plačila EU zaprosite na preprostejši način, da upravno breme ne bi bilo preveliko. Politika EU za razvoj podeželja malim kmetom omogoča tudi naložbe, ki izboljšujejo kakovost življenja na podeželju, diverzificirajo podeželsko gospodarstvo in na oddaljenih območjih nudijo storitve, ki so pomembne za številne starejše kmete in kmetice na malih kmetijah." Ženske na podeželju so tako v EU kot tudi v Sloveniji nosilke kmetij. "V EU je le 30 % nosilcev kmetijske dejavnosti žensk, kmetije, ki jih vodijo, pa so v povprečju manjše. V podjetništvu se ženske pogosto srečujejo s številnimi težavami, značilnimi za podeželje, kot je slabši dostop do javnega prevoza, osnovnih socialnih storitev (zdravje, predšolsko varstvo) ali širokopasovnega interneta. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja med drugim finančno podpira ustanavljanje kmetijskih ali nekmetijskih podjetij, širjenje dejavnosti, organiziranje namenskih izobraževanj in vzpostavljanje mrež. Drugi evropski skladi posameznim državam ali regijam pomagajo pri vzpostavljanju infrastrukture in osnovnih javnih storitev, s katerimi lahko spodbujajo vključevanje in zaposlovanje žensk na podeželju." Hvala za pogovor in vse dobro na volilno nedeljo, 26. maja!    

Tue, 21. May 2019 at 04:15

69 ogledov

Škof Peter Štumpf: Dovolj je zlivanja gnojnice po meni s strani civilne iniciative Dovolj.je!
Spletni portal Domovina.je je včeraj objavil poročilo s tiskovne konference civilne iniciative Dovolj.je, na kateri naj bi predstavili nove primere spolnih zlorab s strani slovenskih duhovnikov. Ob tem so potožili, da po njihovih zapažanjih takšne zavzetosti ni zaznati pri odgovornih v slovenski Cerkvi. Da je stanje še slabše, naj bi dejal Tomaž Pisk, odvetnik z večletnimi izkušnjami zastopanja žrtev spolnih zlorab. “Po odzivih, ki smo jih dobili s strani škofov in redovnih predstojnikov, lahko rečem, da naše iniciative, kot tudi celotne problematike spolnih zlorab, ne jemljejo (dovolj) resno,”je dejal Pisk in naštel konkretne primere neodzivnosti in ignorance tako s strani nadškofa Zoreta, predstojnika reda lazaristov, jezuitov, da se dogovorjenega ne drži, pa očitajo tudi murskosoboškemu škofu Štumpfu, ki je sicer med vsemi vodilnimi v Cerkvi pokazal največ volje za ustrezno ukrepanje. Slednji se je na zapis na Domovina.je odzval z zapisom na svojem osebnem facebook profilu in jasno povedal "DOVOLJ JE" insinuacij in polresnic o njegovem odzivu na odkrite spolne zlorabe s strani duhovnikov, kar so mu včeraj na tiskovni konferenci skušali podtakniti člani CI dovolj.je! Njegov zapis objavljamo v celoti: Škof Štumpf se ne drži dogovorjenega glede spolnih zlorab... Tako so povedali člani civilne iniciative Dovolj je in tako o tem poroča Domovina.Na zahtevo civilne iniciative Dovolj je sem v ponedeljek,18. marca 2019, podal prijavo policiji primer dveh duhovnikov, obtoženih spolnih zlorab. To sem storil preko Ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab pri SŠK, ki je prijavo podala višjemu kriminalističnemu inšpektorju na Republiški generalni upravi policije in sicer štiri dni pred iztekom roka za prijavo, ki mi ga je določila civilna iniciativa Dovolj je. Najbrž je civilna iniciatva Dovolj je razočarana, da tega nisem storil osebno, ampak preko Ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab pri SŠK.. No, tudi civilna iniciativa Dovolj je uporablja novinarje in domnevne žrtve, da javno razkrivajo domnevno krive duhovnike. Zakaj pa civilna iniciativa Dovolj je sama zoper domnevno krive duhovnike ne vloži ovadbe na policijo? Zakaj to morajo delati škofje? Gre za test škofovske verodostojnosti ali pa za poskus ločevati škofe od duhovnikov?Vsa čast civilni iniciativi Dovolj je, dokler dela strokovno, pošteno in dobronamerno. Sporočam pa, da je ni oblasti in iniciative na tej Zemlji in pod Zemljo, ki bi meni komandirala mojo vest in odločanja, ki so povezana z njo ter načine ukrepanja, pa tudi če gre za spolne zlorabe. Glede tega sem "muko mučil" in jo še, zato tudi zame velja: Dovolj je!!! 

Mon, 20. May 2019 at 16:28

176 ogledov

Branko Grims: Ilegalni migranti množično zlorabljajo pravico do azila, zato predlagamo spremembo azilne zakonodaje
Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o mednarodni zaščiti, ki ga je poslanska skupina SDS danes vložila v parlamentarni postopek.  Kot je povedal poslanec SDS je zakon, ki so ga danes vložili, pomemben, ker se naglo povečuje število prošenj za azil. »Kar se tiče število prošenj za azil v preteklih letih, je bilo to število sorazmerno stalno, gibalo se je okoli 200 prošenj letno. Takšna številka je bila še leta 2015, ko se je začel veliki migrantski val, ko so vsi hiteli preko naše države. Potem pa se je to število začelo povečevati. Lani je doseglo 2875 vlog za azil, letos pa jih je do današnjega dne že krepko čez 1100,« je povedal poslanec in dodal, da je število podeljenih statusov za azil sorazmerno majhno, kar nekateri iz leve strani izkoriščajo rekoč, da problemov pri azilni zakonodaji ni. Vendar pa mag. Grims takšnim navedbam nasprotuje, saj se število podeljenih azilov zmanjša v primerjavi s številom vloženih vlog, to pa preprosto zato, ker se veliko število postopkov zaustavi, »saj ti ljudje potujejo naprej«. »To pa je odraz tega, da je tihotapljenje ilegalnih migrantov v Sloveniji postal prava industrija. In sicer naše nevladne organizacije iz Slovenije hodijo v Bosno, spodbujajo ilegalne migrante in jih preko Republike Slovenije usmerjajo naprej, velika večina gre v Italijo. Drugi način ilegalnih migracij, ki ga odražajo tudi te številke, pa je, da migranti pridejo v Slovenijo, tu sami pokličejo policijo ali pa so zajeti, in potem dajo izjavo, da želijo azil. Še preden pa postopek zares steče, se oskrbljeni, s podporo in pomočjo premaknejo naprej, seveda spet pod okriljem nevladnih organizacij,« je povedal poslanec SDS mag. Branko Grims in tu posebej podčrtal sporno vlogo na LGBTPQ  ideologiji utemeljenih nevladnih organizacij, ki to industrijo z ilegalnimi migranti poganjajo. »Še bolj čudno je, da se vlada, ki pravi, da vse obvladuje, število ilegalnih migrantov pa narašča, zaveda sporne vloge nevladnih organizacij na čelu s PIC in Mirovnim inštitutom, po drugi strani pa se ta ista vlada hvali, kako dobro sodelujejo s PIC in Mirovnim inštitutom in jim namenja ogromne količine denarja,« je še povedal poslanec SDS.  Nato je pojasnil, da ker se je avstrijska meja zaprla, se malo migrantov odloča, da iz Slovenije krene naprej čez Avstrijo. »Tako ostane  le še slovensko italijanska meja za pot naprej, kjer pa je situacija drugačna. Tam so pod vodstvom Salvinija na področju ilegalnih migracij sicer naredili red, zato jih to, kar prihaja iz Slovenije, zelo moti in opozarjajo na sporno vlogo na LGBTPQ ideologiji utemeljenih nevladnikov iz Slovenije,« je povedal mag. Grims in dodal, da je italijanski notranji minister Salvini že dobil peticijo, naj slovensko- italijansko mejo zapre. »Sicer Italijani že sedaj nameščajo posebno tehnično opremo na mejo in so le to sposobni zapreti, kadarkoli to zares želijo,« je povedal poslanec in dodal, da naj bi se slovenski in italijanski notranji minister že dogovarjala o tem, da se bo v Slovenijo vračalo veliko več ilegalnih migrantov, ki bodo zajeti na ozemlju Italije, kot doslej.  »Zaradi vsega naštetega je tako pomembno, da se to, kar predlagamo z novelo zakona o mednarodni zaščiti sprejme,« je povedal poslanec SDS.  »Bistvena rešitev zakona je, da nihče ne more dobiti veljavne vloge za azil pri nas, če je v Slovenijo vstopil preko varne države, to je varne države EU, ali prek tretje države,« je dejal mag. Grims in dodal, da je podobno rešitev v preteklem mandatu predlagala ministrica za notranje zadeve Vesna Gjörköš Žnidar. »Smisel tega je, da  se izognemo zlorabam vlog za azil, kajti te zlorabe so množične. Številke so neizprosne, tu se dogaja ena sam zloraba,« je poudaril poslanec.  »Druga sprememba, ki jo predlagamo, pa je, da se v zakonu zajame vsa kriminalna dejanja kot izločitveni razlog oziroma kot razlog zaustavitve postopka, tudi v primerih, ko gre za utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje,« je povedal poslanec in dodal, da je tudi takšna rešitev skladna z mednarodno prakso. »Gre za to, da če je nekdo zaloten pri nekem kaznivem dejanju, se ne more izgovarjati na azil. Sedaj so situacije podobne teatru absurda,« je povedal poslanec mag. Grims in izpostavil nekaj nedavnih primerov.  V enem primeru so ilegalni migranti policistko zbrcali, nato pa zahtevali azil in so jih pospremili v azilni dom. Podobno je bilo tudi z migranti, ki so bili iz Slovenije vrnjeni na Hrvaško, nato so tam ukradli avtomobil in na Tepanjah  povzročili hudo prometno nesrečo. Ker so zahtevali azil, so jih namesto, da bi jih takoj poslali na Hrvaško, sprejeli v azilni dom.  »Tovrstne stranpoti, ki so najbolj groba oblika zlorabe pravice do azila, bi bila po tem predlogu sprememb zakona, ki jih predlagamo, popolnoma onemogočene,« je povedal mag. Grims in dodal, da s predlogom zakona predlagamo tudi skrajšanje postopkov. »Tudi skrajšani in bolj racionalni postopki, ki so popolnoma skladni z mednarodnimi predpisi, pomenijo, da bodo lahko ilegalni migranti obravnavani v najkrajšem možnem času,« je še povedal poslanec SDS.  S predlogom zakona bomo po besedah poslanca preprečili škodljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi spremenjenih praks v zvezi z ilegalnimi migranti v sosednjih državah. »Denar, ki ga sedaj namenjamo za zlorabe azilnih postopkov, pa bi  lahko ostal slovenskim davkoplačevalcem za šole, vrtce, zdravstvo, pokojnine, za vse tisto, kar mora zagotavljati država,« je povedal poslanec. Ob tem je še dodal, da  se pravice do azila z zakonom ne ukinja, temveč se predvsem onemogoča zlorabe.  »Leta 2015 sem pravočasno predlagal, da bi zgradili ograjo na meji, na podoben način kot jo je zgradil Orban, pa so se mi takrat posmehovali.  Upam,da bo tokrat vlada in odgovorno ministrstvo temu prisluhnilo, kajti da je situacija zelo resna, dokazujejo ukrepi, ki jih sprejemajo vladajoči sami. Če nekdo postavi visok zid okrog  hiše, je jasno,da  se boji tistega, kar prihaja,« je povedal poslanec SDS in dodal, da je »Slovenija skupen dom vseh tistih, ki imamo v Sloveniji prebivališče in vsakdo ima v svojem domu pravico do varnosti, spoštovanja osebne integritete in da odločamo o tem, kdo v ta dom lahko vstopi. S tem zakonom to opredelimo, predvsem pa odstranjujemo možne zlorabe azile zakonodaje,« je zaključil mag. Branko Grims. Vir: sds.si

Mon, 20. May 2019 at 14:55

130 ogledov

S tovornjaka neznanci ukradli 1,7 tone kave Lavazza
Policisti na pomurski avtocesti se dnevno srečujejo z nevsakdanjimi dejanji s področja kriminala. Tako so pred dnevi na tovornjaku tujih registrskih tablic našli za 1,8 milijona evro gotovine, pred dnevi pa se je nanje po pomoč obrnil voznik tovornjaka romunskih registrskih tablic, ki je bil žrtev neznanih tatov. V  noči na 17.5.2019 na bencinskem servisu v Grabonošu je bilo vlomljeno  v  tovorno vozilo romunskih registrskih številk. Z  zbiranjem  obvestil na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznani storilecna  parkirnem prostoru ob bencinskem servisu ostranil ključavnico na vratihpriklopnika,  ter na več mestih prerezal cerado in si iz vozila protipravnoprilastil  filtre  kave  Lavazza.   Skupaj si je neznani storilec prilastil malo manj kot 1700 kg kave, katere vrednost znaša okrog 20.000 evrov. Z dejanjem je bila oškodovana družba iz Romunije. Policisti PP Gornja Radgona za neznanim storilcem zbirajo obvestila. Našli vrečko z ročno bombo in naboji S  strani občanke so bili policisti PP Ljutomer 17.5.2019, obveščeni, da jena območju Ljutomera našla vrečko z granato in naboji. Z  zbiranjem  obvestil  na kraju je bilo ugotovljeno, da je bila med košnjotrave, pod smreko, v grmičevju  ob lokalni cesti, najdena manjša PVC vrečkaz  neznano  vsebino.  Na  kraj sta prišla bombna tehnika iz GPU UPS SE OPZ,katera  sta  vsebino  pregledala in ugotovila, da se v originalni varnostniPVC  embalaži  nahaja  ročna  bomba  M75.  Na  dnu  vrečke pa je bilo še 15nabojev,  kalibra  7.62  mm.  Bombna  tehnika sta ročno bombo zavarovala zanadaljnjo preiskavo in jo prevzela v hrambo. Policisti  PP  Ljutomer  nadaljujejo z zbiranjem obvestil v zvezi kaznivegadejanja Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva. Foto: PU Murska Sobota

Mon, 20. May 2019 at 13:38

109 ogledov

Ni meseca maja brez solzic - rože šmarnice
Šmarnice cvetijo, spomine budijo -  to je mesec maj   Domači izrazi za šmarnice so: solzica, tudi devičica, gozdni zvonček, jurjevka, binkoštnica … Globoko vdihnite in povohajte. Poleg vonja španskega bezga nas v mesecu maja zapeljuje še intenziven vonj šmarnic. Cvetlice so vedno vzbujale pozornost. Lahko z obliko cvetov, nenavadno rastjo, vonjem ali barvami. Nikakor jih ni bilo mogoče spregledati ali ob njih ostati ravnodušen. Že zapisi in spomeniki iz najstarejših časov kažejo na našo rahločutnost in občutljivost za njihovo lepoto. Nekatere med njimi odlikuje tudi nežna skromnost. Morda je to razlog, da o šmarnici ne pišejo ne grški ne rimski pisci. Zanimivo je njeno prvotno latinsko ime – Lilium convallium ali dolinska lilija, ki ga je dobila v srednjem veku in je nanj vplivala predvsem njena simbolika. Ime šmarnica ali ljudsko gospejine solzice v različnih jezikih nakazuje, da je simbol Marijine žalosti in bolečine ob sinovi smrti. Bela barva simbolizira Marijino deviškost, omamni vonj pa sladkost njene ljubezni. S poimenovanjem dolinska lilija so ji srednjeveški menihi želeli izkazati največjo čast in so skromni beli cvet, ki maja pobeli gozdne jase, poistovetili z dolinsko lilijo, ki je kot prispodoba nevestine lepote omenjena v Visoki pesmi. Pozneje, ko so botaniki dokazali, da šmarnica nikakor ni v sorodu z lilijami, so jo preimenovali – Convallaria majalis, kar še vedno pomeni globoko in senčno dolino, a brez lilije. To ime se uporablja še danes.   Šmarnica je velikokrat upodobljena v motivu brezmadežnega spočetja in motivu Marijinega oznanjenja. Zaradi nizke rasti in zvončasto povešenih cvetov je postala tradicionalni simbol Marijine ponižnosti in vdanosti. Kot odrešenjski simbol se pojavlja tudi ob Kristusu. V motivu Jezusovega rojstva simbolizira utelešenje Odrešenika, v motivu poslednje sodbe pa pomeni upanje v božjo milost in odrešitev duše.   V srednjem veku so ji rekli tudi blagor sveta – salus mundi, kar pa lahko pomeni tako odrešitev kot ozdravitev sveta. Tu gre za navezavo na sred­njeveško in renesančno medicinsko tradicijo, saj je bila šmarnica cenjena kot zdravilo za mnoge bolezni, še zlasti bolezni srca. Renesančni zdravniki so jo izbrali celo za zaščitni znak svojega stanu in jo lahko najdemo na portretih velikih zdravnikov tistega časa.   Cveti v maju, mesecu ljubezni, in je simbol srčnega hrepenenja, ljubezenske sreče in skritega upanja. Vsi ti simboli pa imajo zelo stare korenine. Že pri starih Germanih je bila posvečena boginji ljubezni, plodnosti in je imela pomembno vlogo pri praznovanju pomladi, ki ima svoj odmev tudi v kresovanju in postavljanju mlaja. V tem času v številnih evropskih mestih in vaseh izbirajo kraljico maja, najlepše dekle leta, ki pa je praviloma oblečeno v zeleno obleko in v laseh nosi cvetni venec, v katerem imajo pomembno vlogo šmarnice.   Ta poganska simbolika šmarnice je bila v severni Evropi tako zakoreninjena, da mnogi strokovnjaki zagovarjajo mnenje, da jo je krščanska cerkev ravno zaradi tega kar najtesneje povezala z Marijo in tako poskušala izkoreniniti spomin na stare bogove.   Šmarnica je resnično izjemno skromna rastlina, ki dobro raste v senčnatih kotičkih in v kakr­šnikoli zemlji, čeprav ljubi vlažno humusno prst. Primerna je za podeželske in neformalne vrtove, za obrobe senčnih predelov ali za sajenje pod grmovnicami ali drevjem. Če ima na voljo prostor, se razraste v gosto preprogo. Kadar želimo uživati v njenem vonju, jo sadimo tja, kjer radi posedamo, in polepšala nam bo majske večere. V zemlji ima koreniko, ki vedno raste na spred­njem koncu, na zadnjem pa počasi odmira. Iz nje navzdol poganjajo drobne korenine, spomladi pa navzgor poženeta dva ali trije suličasti listi. Ker mora izkoristiti svetlobo pod grmovnicami in drevesi, ki še niso olistala, v nekaj tednih ozeleni, cveti in rodi plodove – rdeče jagode. Te jagode so, tako kot cela rastlina, strupene (čeprav je v točno določenih manjših količinah šmarnica učinkovito zdravilo). Pozneje, ko jo prekrije gosta senca, listi odmrejo, korenika pa čaka na naslednjo pomlad.   Na samostanskih vrtovih so šmarnice gojili že v zgodnjem srednjem veku, pozneje pa tudi na grajskih vrtovih. Niso poznali samo belih, ampak tudi različice s polnjenimi, rožnatimi, celo rdečimi cvetovi in belimi ali rumenimi progami na listih. V devetnajstem stoletju so bile moderne zasaditve cvetličnih lončkov s siljenimi šmarnicami, ki so krasile sprejemnice bogatašev, šopek pa je bil celo »obvezni« dodatek večerne plesne toalete. Zelo jo cenijo v Franciji, kjer slavijo prvi maj s šopki šmarnic. Šmarnica (znanstveno ime Convallaria majalis), tudi solzica, je edina predstavnica roda Convallaria. Je strupena rastlina, ki spada v družino lilijevk. Ima podzemno koreniko, steblo, suličasta lista in bele cvetove. Steblo je visoko od 10 do 20 cm, na vrhu pa se razvije v grozd iz majhnih belih cvetov. Šmarnica cveti od maja do junija. Raste v gozdovih, ponekod pa v senčnih vrtovih in skalnjakih. Listi šmarnice so podobni listom čemaža zmotna zamenjava strupene rastline za užitno pa občasno pripelje do zastrupitve oz. smrti uživalcev čemaža.   Maja in junija bomo v listnatih gozdovih naleteli na cvetoče šmarnice (Convallaria majalis). Rastlina ima velike zelene liste in zvončkaste cvetove. Pogosto jo sadimo tudi v vrtovih saj dobro uspeva in se razmnožuje v senčnih delih vrta.   Šmarnica ima običajno dva 10 do 25 cm dolga lista, ki sta na 15 do 30 cm dolgem steblu. Listi so ovalni in na koncu ošiljeni. Cveti maja in junija Cvetovi so zvonasti, bele barve in v grozdih. Imajo značilen vonj. Iz cvetov se razvijejo rdeče jagode.   Pri nas pa šmarnice skoraj vsi poznamo po črtici Solzice izpod peresa Prežihovega Voranca. Šmarnica – kot zdravilna rastlina Kljub strupenosti pa je poznana kot zdravilna rastlina. Njeni nadzemni deli vsebujejo strupene snovi, ki delujejo na srce, saj krepijo njegovo moč in hitrost krčenja srčne mišice Za zdravljenje se jo uporablja le v obliki pripravkov in vedno le pod zdravniškim nadzorom. Da do njih ni vedno lahko priti, je ganljivo opisal pisatelj Prežihov Voranc – Lovro Kuhar v zgodbi Solzice.  V njej opisuje,  kako je kot majhen deček trepetal pred predelom, kjer so rasle, a zaradi ljubezni do matere premagal strah in jih v ranem jutru nabral. Če so nam nahajališča šmarnic predaleč, jih lahko vsadimo tudi na vrt, kjer dobro uspevajo. Ker se zelo dobro razmnožujejo z rastjo podzemnih stebel, pa nam lahko hitro prekrijejo ne samo prostor,  ki smo jim ga namenili.   Šmarnice – ljudska pobožnost v maju Šmarnice pa niso le ime za cvetice, temveč z njim poimenujemo tudi ljudsko pobožnost v mesecu maju. Tedaj se verniki ves mesec enkrat na dan zberejo v cerkvah in prisluhnejo zgodbam, ki jih nagovorijo. Posvečene so Mariji, saj mesec maj imenujemo tudi Marijin mesec.   Šmarnica – sorta vinske trte Šmarnica je tudi bela sorta vinske trte, ki jo gojijo ponekod na Dolenjskem, Bizeljskem in Slovenskih Goricah. Zanjo je značilna odpornost proti bolezni in pozebi,  kar je predvsem ugodno za okolje, saj je ni potrebno škropiti. Ker pa naj bi njeno vino vsebovalo metilni alkohol, je zakonsko prepovedana. Šmarnico pa najdemo tudi med pticami. To je drobna ptica pevka, ki jo uvrščajo med muharje in je precej razširjena tudi v Sloveniji. Kljub temu, da so šmarnice precej priljubljene, pa tega imena ne zasledimo med ženskimi imen. Naj vas razveseljuje opojni vonj šmarnic v mesecu maju.                                  ¸              

Mon, 20. May 2019 at 10:11

244 ogledov

Patricija Šulin o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU
Pred dnevi je v Goriških Brdih potekal zanimiv pogovor z evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS na nedeljskih volitvah v Evropski parlament o kmetijski politiki EU po letu 2020, torej v novi finančni perspektivi. Iz prve roke, je namreč članica odbora za proračun dosedanjega sklica EU parlamenta, je povedala tudi, kaj čaka slovensko kmetijstvo, če slovenska vlada na Svetu Evrope ne bo vztrajala na enaki ravni financiranja kot doslej. Objavljamo prvi del intervjuja, jutri sledi nadaljevanje. Ali bo za kmetijstvo namenjenih več ali manj sredstev po 2020? Kakšen predlog je ponudila Evropska komisija? Kakšna so stališča Evropskega parlamenta? "Komisija hoče sredstva znižati, Evropski parlament jih hoče obdržati na enaki ravni kot v sedanjem obdobju. Končen izid je pomemben tudi od Sveta. Vloga slovenske vlade v Svetu, saj države članice sprejmejo odločitev o večletnem proračunu soglasno.Komisija predlaga zmanjšanje sredstev v primerjavi s sedanjim obdobjem, še posebej na področju sredstev za razvoj podeželja. Odbor za proračun, katerega članica sem bila in je pristojen za razpravo o dolgoročnem proračunu v Evropskem parlamentu, je proti znižanju. To stališče je bilo potrjeno tudi na plenarnem zasedanju (Resolucija o dolgoročnem proračunu sprejeta 14. novembra 2018). Ohranitev financiranja skupne kmetijske politike za EU-27 na ravni proračuna za obdobje 2014–2020 v realnem smislu, hkrati pa se načrtuje začetni znesek kmetijske rezerve in sicer podvojitev financiranje programa Life+ vključno z namenskimi sredstvi za biotsko raznovrstnost in upravljanjem mreže Natura 2000 ter uvedba nove postavke - posebna sredstva za trajnostni turizem." O kakšnih zneskih za skupno kmetijsko politiko na ravni EU je govora? "Skupaj predstavljajo sredstva 365 milijard (v tekočih cenah) ali ca. 28,5 % vseh proračunskih sredstev EU za skupno kmetijsko politiko. Neposredna plačila znašajo 265,2 milijard, ukrepi za podporo trgu (EKJS - Evropski kmetijski jamstveni sklad) 20 milijard in za razvoj podeželja 78,8 milijard Dodatna sredstva za kmetijstvo iz raziskovalnega programa Obzorje Evropa znašajo 10 milijard za podporo posebnim raziskavam in inovacijam na področju prehrane, kmetijstva, razvoja podeželja in bio-gospodarstva." Kakšna je nacionalna ovojnica za Slovenijo? Koliko sredstev bi naj dobila Slovenija glede na predlog EU komisije? "Skupaj 1,657 milijard evrov v tekočih cenah. Neposredna plačila predstavljajo 903 milijonov kar je za 3,9% manj v primerjavi z 2014-2020, ukrepi za podporo trgu 38 milijonov za razvoj podeželja: 715 milijonov kar je za 15 % manj v primerjavi z 2014-2020 ter programi v čebelarstvu in vinogradništvu: 38,5 milijonov." Kateri so najpomembnejši poudarki skupne kmetijske politike po 2020? "Večja vloga držav članic zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Ukrepi bolj prilagojeni nacionalnim potrebam preko novega sistema izvajanja, ki vključuje nacionalne strateške načrte. Velik pomen se daje okolju in klimatskim spremembam. Letne omejitve neposrednih plačil. Konvergenca višine neposrednih plačil med državami članicami v EU. Nadaljnja podpora malim, mladim, novim kmetom in ženskam. Ohranja se sedanja dvostebrna struktura ter vsi ključni ukrepi obstoječe SKP." Kaj se bo dogajalo z neposrednimi plačili po 2020? "Ostajajo kot bistveni del kmetijske politike. Omejitev letne višine neposrednih plačil, da se zagotovi bolj pravična delitev sredstev. Evropska komisija hoče zmanjšati neposredna plačila kmetom že od vrednosti 60.000 evrov naprej. Odbor za kmetijstvo v EP je postavil mejo 100.000 evrov in zahteva, da se del stroškov za plače na kmetiji ne bi štelo v omejen znesek (tega ni bilo v Komisijenem predlogu). Neposredna plačila so pogojena z boljšimi okoljskimi in podnebnimi zahtevami. Konvergence ravni neposrednih plačil med državami članicami za enakopravno obravnavo kmetov povsod v EU. Komisija predlaga samo zmanjšanje razlik, Odbor za kmetijstvo pa hoče, da se razlike v višini plačil do 2027 povsem odpravijo." Kaj prinaša skupna kmetijska politika za male in srednje velike kmetije? "Vsaka država članica bo sama opredelila pojem malega kmeta, saj je kmetijski sektor v vsaki državi drugačen. Prejele bodo več podpore na hektar. Odbor za kmetijstvo hoče, da se za to nameni najmanj 5% nacionalnih neposrednih plačil za majhne in srednje velike kmetije. Možne so poenostavitve pri upravnih postopkih, da jim ni treba izpolnjevati letnih zahtevkov, da bi prejeli svoja plačila." Kaj prinaša skupna kmetijska politika mladim kmetom? "Več podpore za mlade kmete, ker je cilj pritegniti mlade, da prevzamejo in ostanejo na kmetiji. Države naj bi namenile vsaj 2% sredstev za neposredna plačila za pomoč mladim kmetom, ki na novo ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo. Dodatna sredstva se obetajo tudi iz naslova razvoja podeželja. Kdo je mladi kmet: Komisija do 40 let, Odbor za kmetijstvo v EP vztraja na starosti do 45 let." Kakšna bo vloga držav članic in kmetov v novi skupni kmetijski politiki? "Vloga držav članic in kmetov bo večja zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Države članice bodo imele več svobode in fleksibilnosti pri izbiri ukrepov in bodo tako lahko bolje upoštevale specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. Orodja oz. ukrepe bodo prilagodile svojim specifičnim potrebam. Države članice lahko sodelujejo s kmeti, da bi ugotovile, kaj je treba storiti na nacionalni ali regionalni ravni za izpolnitev dogovorjenih ciljev EU."

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov