SI
Turnišče: Pridiga škofa dr. Petra Štumpfa na prazniku Marijinega vnebovzetja
V Fokusu
Novice

Četrtek, 16. avgust 2018 ob 10:30

Odpri galerijo

Na praznik Marijinega vnebovzetja je slovesno sveto mašo ob petih somašnikih v škofijskem romarskem svetišču v Turnišču daroval soboški škof dr. Peter Štumpf. Ob tej priložnosti je blagoslovil tudi obnovljeno prižnico, Marijin tron in druga obnovitvena dela. V cerkvi in okrog nje se je zbralo veliko vernega ljudstva, ki so zbrano prisluhnili škofovi pridigi in sodelovali z molitvijo in petjem. Pridigo soboškega škofa dr. Petra Štumpfa objavljamo v nadaljevanju.


Dragi bratje in sestre!

V Kristusu vas vse pozdravljam! Prišli smo v Turnišče. Prišli smo k nebeški Materi Mariji. Prišli smo, ker z vero vidimo v sijaj večnosti, kjer je dušo in telesom poveličana Božja Mati. 

Mnogim se zdi pripoved Knjige Razodetja o noseči Ženi, obdani s soncem, ki vpije v porodnih bolečinah, kot nekakšne sanjske more. Ognjeno rdeči zmaj, ki hoče škodovati ženi in požreti njeno dete pa kot mitološki dodatek tem težkim sanjam, ki nas begajo (Raz 11, 19a; 12, 1-6a.10 ab). Nočne more so lahko težki spremljevalec življenja. Po prebujenju se lahko samo tolažimo, da vse skupaj ni res. 

Toda Božja beseda je resna beseda. Še celo sanje v Svetem pismu imajo vedno Božjo govorico, ki nam daje sporočilo o tem, da ne sanjamo mi, ampak da o nas sanja Bog tisto, kar se bo z nami zgodilo. 

Knjigo Razodetja je napisal apostol Janez, ki je videl to, kaj naj nam Bog hoče povedati: Kristus je resnično vstal od mrtvih in Marija mu je kot njegova Mati najbolj blizu. Do tega spoznanja lahko pridemo samo z vero. Vsi mi smo priče strahotni odsotnosti večnosti. Lahko se danes vprašamo, kdo sploh še veruje v nebesa in pekel? Kdo sploh si še želi priti v nebesa in kdo sploh se še boji pekla? Verjamemo samo to, kar vidimo. Če bi mi vsi sedaj oslepeli in bi ne videli sonca, bi sonce še vedno sijalo. In to ne bi pomenilo, da sonca ni. 

Zelo pomenljive so besede nekdanjega generalnega sekretarja Organizacije Združenih Narodov, Daga Hammarskjloda: »Ko ljudje nehajo verovati v nebesa, zemljo spremenijo v pekel«. In mnogo reči nas danes pekli. Iz dneva v dan je vse več vprašanj o tegobah in mračnostih, ki nas strašijo, pa na ta vprašanja ne bo odgovorov in ne rešitev, dokler ne bodo v nas vstopila nebesa.
Nebesa pa se v nas pričnejo šele takrat, ko si želimo, da bi mi bili z Bogom in ko storimo vse, da pridemo v nebesa. Sveti Janez Bosko je mladim rad ponavljal: »Vsak največji napor na  zemlji ni nič v primerjavi s tem, kako veliko je plačilo, ki nas čaka v nebesih.« Življenje ni igra, kot to slišimo večkrat. Življenje je odgovornost do Boga, sebe in drugih. 

V Knjigi Razodetja Žena obdana s soncem trpi in vpije v porodnih bolečinah. Ta žena je podoba vseh, ki tudi za ceno velikega trpljenja ljubijo življenje, ga varujejo in ohranjajo, ker verujejo v Boga. Satan v podobi ognjeno rdečega zmaja si v svoji predrznosti ne pomišlja ogrožati življenja Žene obdane s soncem in Otroka, ki ga je rodila. Zmaj sovraži življenje, zato ga napada in ga hoče uničiti. 

Če v tej pripovedi vidimo samo pravljico, se zelo varamo. Koliko ljudi danes uničuje življenje tako, da ga hoče otrebiti vsake ranjenosti, pomanjkljivosti in krhkosti. Zmaj je med nas vrinil »spolirano« ali zloščeno življenje. Kot mehanik »spolira« avto in iz njega odpravi vse praske ali kot lepotni kirurgi odpravljajo telesne nepopolnosti, tako Zmaj odpravlja iz naše srede ljudi s posebnimi potrebami, z duševnimi težavami, da bi mi, ki zase pravimo, da smo »normalni in sposobni« živeli mirno, brez težav in brez nepotrebnih sitnosti. Že v času zgodnje nosečnosti so matere podvržene pregledom, ki ugotavljajo ali je otrok zdrav ali ni. In če otrok ni zdrav, so pritiski na mater strahotni, da bi naredila splav. 

Danes je  biti mati in oče otroku, ki je po merilih družbe »oporečen« veliko junaštvo, ki mora prenašati tudi očitke, natolcevanja in mnoga druga poniževanja. Že Hitler je z uničevanjem »oporečnih« otrok hotel ustvariti čisto raso. Včasih smo se nad tem vsaj zgražali. Danes molčimo. Na Islandiji ni več otrok z »Dawnovim sindromom«. Tudi med nami je takih otrok vse manj. Ali smo jih prepustili ognjeno rdečemu Zmaju, da jih je pred njihovim rojstvom požrl po naših klinikah? V svoji veri si ne moremo domišljati ali se slepiti, da so tisti, ki so morali umreti pred rojstvom, samo odplaknjeni v greznico Zmajevega žrela. Ne! Bili so vzeti k Bogu. Za vsakega otroka je mesto pri Bogu. 

Več bo ubitih otrok pri Bogu, manj bo človečnosti med nami  - ali kot je dejal nekdanji generalni sekretar Organizacije združenih narodov, Dag Hammarskjlod, več bo pekla med nami. Vsak rojen otrok pomeni slavljenje Boga. Vsak ubit otrok pa pomeni atentat na Boga. 

Zloščeno ali »spolirano« življenje je življenje brez smisla, ker išče samo še to, kako bi lagodno živelo zase. Življenje, ki ne živi za druge, izgubi smisel ter pred seboj vidi samo še smrt. Odgovornosti za otroke s posebnimi potrebami ne moremo nalagati samo na institucije. Potrebno je razvijati pomoč in podporo družinam, da bodo lahko sprejemale tudi take otroke. Zato je naloga institucij, da razvijajo podporne službe, predvsem pa nas osveščajo, da v svoji okolici sprejemamo takšne ljudi. Otroci s posebnimi potrebami niso breme, ampak so dar. Oni nas učijo preprostosti, vdanosti, ponižnosti in služenja. Ob takšnih otrocih družba ostaja človeška, ker je sposobna ohranjati, negovati in celo braniti dostojanstvo vsakega človeka. 

Apostol Pavel Prvem pismu Korinčanom opozarja, da je Kristus sicer smrt premagal, vendar smrt še vedno ostaja naš sovražnik. Smrt se še vedno bohoti kot gospodar vsega stvarstva. Čeprav bomo vsi umrli, pa zaradi Kristusa v sebi nosimo, kali večnega življenja (prim 1 Kor 15, 20-26). Marijino Vnebovzetje je zato praznik, ki nam razodeva, kako je v Kristusu najprej Marija bila z dušo in telesom obujena od mrtvih in kako Bog prav to namenja tudi nam. Marija je bila tega vredna, ker je darovala in ohranjala Kristusu življenje. Mimo tega sporočila ne moremo. Naša večnost bo takšna, kakršna bo naša človečnost ali nečlovečnost. Vera nas spodbuja naj, sprejmemo Božjo pomoč za srečno večnost in sledimo Mariji, ki je znamenje, kako priti v nebesa. 

Vsako leto nas praznik Marijinega Vnebovzetja spodbuja k obnovitvi in poglobitvi vere v Boga in v naše vstajenje od mrtvih. Onkraj naših zemeljskih dni in let je mesto živega Boga, ki je mesto pravičnosti. Marija je v to verovala in zato je na svoji zemeljski poti do nebes njena duša pela svoj hvalospev Bogu (prim. Lk 1, 39-56). Od spočetja do svoje smrti je Marija ostala Brezmadežna. 

Mi nismo brezmadežni. Na sebi nosimo madeže in brazgotine grehov. Smo kot okno, skozi katerega drugi radi pogledajo naše grehe in slabosti in nas zato tudi obsojajo. Vendar vsi imamo Kristusa, ki nas je s svojo krvjo umil grešne nesnage ter nas tako pred svojim Očetom v nebesih opravičil, da smo vredni vstajenja od mrtvih. 

Čas je kratek! Življenje je eno samo! Odgovornost je za to zelo velika! Samo Bog ve ali se bomo prihodnje leto še lahko srečali na ta praznik tukaj v Turnišču.  

V moči vere skrbimo in negujmo dostojanstvo življenja s tistim veseljem in spoštovanjem, kot ga je negovala Marija in Bog bo s svojo dobroto in zvestobo z nami iz roda v rod. 

- amen 


Peter Štumpf, soboški škof

Foto: Klavdija Dominko

Izvirno objavljeno: http://www.skofija-sobota.si/#

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 22. Apr 2019 at 09:54

0 ogledov

22. april je svetovni dan zemlje
Dan Zemlje je letni dogodek, ki se praznuje 22. aprila, ko se odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja okolja na Zemlji. Praznovanje se je prvič organiziralo 1970. leta in ga zdaj koordinira globalna mreža Dneva Zemlje. Dogodek vsakoletno praznujejo v več kot 192 državah. Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu, mirovni aktivist John McConnell predlagal dan spomina na Zemljo, ki bi se praznoval na prvi pomladni dan 21. marca 1970. Ta dan je bil kasneje potrdil Generalni sekretar OZN U Thant. Mesec dni kasneje je ameriški senator Gaylord Nelson proglasil Dan Zemlje na 22. april 1970. Nelson je bil kasneje odlikovan s predsedniško medaljo za svobodo. 22. aprila so dogodek praznovali večinoma po Združenih državah, dokler ni Denis Hayes leta 1990 dogodek spromoviral na globalno raven v 141 državah. Veliko skupnosti praznuje Dan Zemlje ves teden, ko se zvrstijo dogodki, povezani z varovanjem okolja. Letos poteka dan Zemlje pod geslom »Varujmo vrste«. Potrudimo se vsi skupaj in naj bo ta slogan naše vodilo ne le ob dnevu Zemlje, ampak vsak dan! V Sloveniji je v letu 2016 nastalo 59.000 ton odpadkov iz plastike ali 19 % manj kot v letu 2015. 5 % ali 3.000 ton omenjenih odpadkov iz plastike so proizvedla gospodinjstva. Geslo in glavna tema letošnjega dneva Zemlje sta Prenehajmo onesnaževati okolje s plastiko (End Plastic Pollution). Kljub vse večji ekološki ozaveščenosti ljudi še vedno proizvedemo in v naravno okolje odvržemo preveč plastike. Nevladne organizacije opozarjajo, da milijoni ton plastike končajo na odlagališčih odpadkov, ali še huje, v morjih in oceanih. Tudi v Sloveniji se je industrijska proizvodnja podjetij, ki so registrirana za  dejavnost proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, v letu 2016 glede na leto 2015 povečala za 20 %. Količine odpadkov iz plastike se zmanjšujejo V letu 2017 je v Sloveniji nastalo 59.000 ton odpadkov iz plastike ali 19 % manj kot v letu 2015. V letu 2016 so bili ti odpadki 1,1 % vseh v Sloveniji nastalih odpadkov, v letu 2015 pa 1,4 %. 49 % omenjenih odpadkov iz plastike je nastalo v storitvenih dejavnostih, 46 % v proizvodnih dejavnostih, 5 % pa v gospodinjstvih. (Odpadki iz plastike zajemajo vso odpadno plastično embalažo, odpadno plastiko, zbrano v okviru komunalnih odpadkov, ter odpadno plastiko iz proizvodnje, priprave dobave in uporabe plastike v proizvodnih in storitvenih dejavnostih). K čistejšemu planetu lahko prispeva tudi krožno gospodarstvo..   Pesem materi zemlji« Zemlja, mati zemlja, ti mati si vseh mater sveta, ti kruh nam rodiš. O bedni zamegljeni um človeški, en dan, en samcat dan smo tebi namenili. Zbudimo se, oči odprimo zemljo čuvajmo, blagoslavljajmo, spoštujmo jo.   Le kako brez počitka, brez miru, tisočletja se vrtiš? Boriš se z vetrom, soncem žgočim, ki neusmiljeno izžema zadnje kaplje ti. Kljub vsemu kot mlada žena ti rodiš, kje moč to dobiš?   Tudi mi tako grobi s tabo smo. Po tebi ruvamo, te tlačimo, preklinjamo, zastrupljamo, a ti nam vse oprostiš in zopet kruh podariš.   Mati draga, hvala ti.   Stanka Permišek                      ¸              

Mon, 22. Apr 2019 at 09:46

0 ogledov

UPORABA BLOCKCHAIN TEHNOLOGIJE V RAZLIČNIH PANOGAH
Blockchain je celovita informacijska tehnologija z več tehnološkimi nivoji, ki se da uporabljati za najrazličnejše oblike registrov, zapisov in izmenjave. Veriga blokov je novodobna tehnologija, ki predstavlja podatkovni model prihodnosti, saj so vsi podatki podvojeni na vseh sodelujočih napravah v omrežju. Za končne uporabnike je veriga blokov primerna zaradi načina shranjevanja podatkov, ki se jih po shranitvi v verigo blokov ne da več spreminjati. Posledično je vsaka posodobitev podatkov ustrezno  zabeležena. Uporabnikom je tako olajšan proces evidentiranja transakcij in sledenja premoženja v poslovni mreži. V oglasu za izvedbo e-dražbe je Stanovanjski sklad RS dne 1.6.2018 napisal: Prijava bo možna povsem brez papirnate dokumentacije, poleg tega se z elektronsko izvedbo dražitelji izognejo morebitnim izsiljevalcem, kar je mnogokrat praksa pri klasičnih javnih dražbah. Dražiteljem je tako poleg tega zagotovljena anonimnost, njihova imena se v dražbenem postopku razkrijejo šele ob koncu draženja.   Na parlamentarnih volitvah je ekipa podjetja Principle med 28. majem in 1. junijem 2018 izvedla prve vzporedne e-volitve v Državni zbor, ki so v celoti potekale na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov - blockchainu. E-volitve so bile testni projekt namenjen raziskovanju in promociji učinkovitejših načinov odločanja in sodelovanja z uporabo tehnologije blockchain.Napisali so: »Menimo, da lahko blockchain s prehodom v splošno uporabo spremeni in poenostavi način odločanja in sodelovanja - tudi na državni ravni«. Na vzporednih e-volitvah je sodelovalo 1891 volivcev. (https://volitve.principle.network/rezultati    To sta bila prikaza dveh področij, kjer se delno že ali se bo v prihodnosti lahko uporabljala tehnologija veriženja podatkovnih blokov. V nadaljevanju članka bomo prikazali nekaj področij kjer se že začenja uporaba blockchain tehnologije.   1. Avtorske pravice in lastništvo intelektualne lastnine Blockchain tehnologija prinaša velike premike na področju zaščite in evidence avtorskih pravic in intelektualne lastnine.Aplikacija Ascribe(https://www.ascribe.io/) pomaga umetnikom in ustvarjalcem ustvarjati digitalno umetnost s pomočjo blockchain tehnologije.  Program podjetja Ascribe omogoča ustvarjanje digitalnih izdaj z edinstvenim osebnim imenom in digitalnim potrdilom o pristnosti, ki dokazujejo poreklo in pristnost ustvarjalca in lastnika. Prav tako omogoča sprejem pošiljk umetnikov in prenos digitalnih del kolekcionarjem z vsemi pogoji in zakonitostmi.   2. Turizem in gostinstvo Zaposleni v hotelih bodo dobili več informacij o gostih in olajšali in skrajšali čas prijave le-teh v hotel oz. namestitvene objekte.Blockchain tehnološka platforma hrani vse informacije. Postopek prijave in registracije gosta (ki je že bil enkrat v hotelu) se bi s tem poenostavil. Če je hotel del mednarodnih hotelskih verig, sledenje vsem gostom ni lahka naloga. Blockchain veriga podatkov spremlja število rezervacij in posodablja informacije o razpoložljivih sobah v realnem času. Vsaka kršitev ali celo poskus zlorabe bo tako javno dostopna. In tako lahko gost preveri vse podatke o hotelu preden se odloči za rezervacijo sobe. Plačila stroškov prenočitve imajo nizke stroške in se hitro obdelajo iz katerega koli kraja na planetu.   3. Avtomobilska industrija Med deležniki od proizvajalca do kupca in uporabnika avta ni dovolj komunikacije ter podatkov iz vidika sledljivosti informacij.Avtomobilska industrija je dinamično razvijajoča se dejavnost. Leta 2016 je bilo prodanih več kot 78 milijonov avtomobilov na svetu. Veliko je vključenih institucij: proizvajalcev, bank, voznikov, servisnih postaj itd. Vsak od njih ima informacije, ki so koristne za druge udeležence. Na primer, proizvajalci morajo vedeti, kakšne vrste lomov in okvar ima določen model avtomobila in kako pogosto se to zgodi, da proizvedejo potrebno količino rezervnih delov.   4. Zavarovalniško področje Ali se lahko decentralizirana tehnologija uporablja pri zavarovanju? To lahko poveča zaupanje med strankami in zavarovalnicami, preprečuje goljufije.Zavarovalnice ugotavljajo, da med strankami obstajajo zaupanja. Sistem zavarovanja, visokih cen in nizke učinkovitosti odvračajo potrošnike. Blokovna tehnologija je pregledna, lahko povrne zaupanje, kako sistem deluje. Pametne pogodbe omogočajo, da so zavarovalne pogodbe jasnejše in zanesljivejše. Koda se bo samodejno izvedla, če se zgodi dogodek. Preverjanje pristnosti je ena največjih težav na tem področju. Z uporabo decentraliziranega registra lahko proizvajalci, kupci, zavarovalnice in drugi vidijo celotno zgodovino izdelka, celo preverijo, če je bil ukraden ali je ponarejen. V primeru škodbenega zahtevka se po navodilih pametne pogodbe in neodvisne inštitucije z podatki izvede njegovo izplačilo. Platforma https://fizzy.axa/ ponuja izdelek, imenovan Fizzy. Gre za blockchain tehnologijo, ki je namenjena za pametno zavarovanje, ki ga lahko letalski prevozniki za zavarovanje svojih letov, če njihov let zamuja za dve uri ali več. Kot tak, izdelek uporablja pametne pogodbe, ki vključuje samo-izvajalno kodo, ki se sproži, ko so izpolnjeni določeni pogoji v pogodbi ( zamuda letala).   5. E-poslovanje in nakupi Decentralizacija podatkov bo prinesla preglednost, verodostojnost, hitre transakcije in nizke stroške na področje e-nakupov.Zaupanje je ponovno v ospredju. Trgovanje poteka iz po celem svetu. Ne vidite potrošnika ali prodajalca. Ni nobenega zagotovila, da ne boste ogoljufani. Blockchain naredi vse te procese vidne in dostopne vsem. Pametne pogodbe poskrbijo, da boste prejeli denar ali blago oz. storitve. In še velik plus ker v proces ni vpletena tretja stranka (posrednik) to bistveno zmanjša stroške.   6. Področje poslovanja z vrednimi kovinami Družba Real Asset (http://therealasset.co.uk/ ) omogoča posameznikom po vsem svetu varno in učinkovito nakupovanje zlata in srebra. Investicijsko prijazna platforma podjetja se nahaja na vrhu svetovne infrastrukture za obrezovanje, zagotavlja spletni račun za nakup zlata in srebra ter gospodarstvo plemenitih kovin. Goldbloc, z zlatom podprta kriptovaluta, dodaja dodatno stopnjo preglednosti in nadzora nad zlatimi naložbami uporabnikov. Podjetje, ki ga podpira en gram zlata, verjame, da je kripto valovitost prvi korak pri vračanju zlata v monetarni sistem.   7. Upravljanje z (nefinančnimi) podatki Factom(https://www.factom.com/) je ena od najpomembnejših podjetij, ki se ukvarjajo z distribucijo podatkovnih blokov (blockchain tehnologije) na nefinančnem trgu - v tem primeru za upravljanje podatkov. Podjetje uporablja beležnice, ki temeljijo na identifikaciji, v upravljanju podatkovnih baz in podatkovni analizi za podporo različnih aplikacij. Podjetja in vlade lahko uporabijo Factom za poenostavitev vodenja evidenc, beleženje poslovnih procesov in reševanje vprašanj varnosti in skladnosti. Factom vzdržuje stalni, časovno žigosani zapis podatkov v blokih, ki podjetjem omogoča zmanjšanje stroškov in kompleksnosti izvajanja revizij, vodenja evidence in skladnosti z vladnimi predpisi.   8. Industrija in trgovanje z diamanti Industrija diamantov je ena največjih industrij na področju naravnih virov in predstavlja znaten del BDP v afriških državah in drugih pomembnejših rudnikih diamantov. Značilnost industrije je, da je zelo kriminalizirana. Kamni so majhni in jih je mogoče enostavno skriti in prevažati. Najboljši del za storilce kaznivih dejanj je, da lahko transakcije potekajo zaupno in prodaja vrne vrednost v preteklih letih. Znano je, da so diamanti vpleteni v pranje denarja in financiranje terorizma v resnično velikem obsegu po vsem svetu.Zaradi številnih izzivov pri poslovanju z diamanti je eden od pionirjev na tem področju platforma Everledger(https://www.everledger.io/) . Podjetje zagotavlja nespremenljivo knjigo za identifikacijo diamantov in preverjanje transakcij za različne zainteresirane strani, od zavarovalnic do vlagateljev zahtevkov in organov pregona. Everledger dodeli "digitalni potni list" vsakemu diamantu, ki bo spremljal vsak kamen, kakor se posluje, in ustvari edinstven prstni odtis.   9. Digitalna potrdila in identiteta ter overjanje Področje digitalna identifikacija in overjanje ter avtorizacije postajajo zelo pomemben element v današnjem (elektronskem) poslovanju.Platforme ShoCard(https://shocard.com/), Guardtime(https://guardtime.com/en), BlockVerify(http://www.blockverify.io/), HYPR (https://www.hypr.com/biometric-bitcoin-blockchain/)  in številna druga podjetja uporabljajo različne porazdeljene tehnologije za identifikacijo in avtentikacijo za različne primere.   10. Energetika in prenos energije Slovensko podjetje SunCintract (https://suncontract.org) pripravlja projekt izdaje ICO. SNC je energetski token, ki ga bo podjetje izdalo svojim ICO zagonskim podpornikom, bo domoval na omrežju Ethereum, kar pomeni da bodo energetski žetoni komunicirali med napravami in uporabniki z uporabo ethereumkriptovalutnih naslovov, za samim žetonom (SNC token-om) pa bo stala pametna matematična pogodba, ki bo zagotavljala, da bo samo omrežje varno in pravilno delovalo v ekonomiji proizvodnje in monetizacije raznovrstnih energetsko proizvodnih virov. Predstavili smo samo en del možnosti uporabe blockchain tehnologije. Fakulteta za komercialne in poslovne vede Celje (www.fkpv.si) je kot prva v Sloveniji v svoj predmetnik uvrstila predmet Uporaba blockchain tehnologije in kriptovalut. Mirjana Ivanuša-Bezjak

Sun, 21. Apr 2019 at 13:55

269 ogledov

100 letnica: Trnje v kroni, nož v srcu
Trnje v kroni Jezusa predstavlja v svetem tednu za kristjane simbol združitve dveh ekstremov. Trnje, zarito v človeško telo, predstavlja trpljene. Sama krona predstavlja kralja. Trnje predstavlja v mitologiji smrt. Puščico, ki smrtno zadane človeka. Naša Okroglina, Slovenska krajina (Prekmurje s Porabjem), z vero in ljubeznijo premaguje smrtne rane že stoletja. Slovenski živelj je preko vere ohranjal, ne samo jezik ampak tudi sistem vrednot. Spoštovanje staršev, žene, moža ali razumevanje umeščenosti v hierarhijo vrednot, je bilo razumljeno kot instrumet sobivanja. Ni bilo vse idealno, daleč od tega.  Vsake toliko časa se je pojavilo trnje, ki se je zarilo v narodno telo. Trenje v kroni na glavi Jezusa (Glej, človek), tako kakor nož v srcu Marije (Sedem nožev v srcu Marije) predstavljajo v upodobitvah s krščanskimi motivi življenje in ljubezen. Krščanstvo je tisto, ki obrača smrt v življenje ter sovraštvo v ljubezen.  Kristjani, posebej katoličani na svoji poti do svojega križa, čutimo v tem  času  prisotnosti skušnjavcev. Umetniki vzodnih cerkva upodobijo ob slavnem prihodu Jezusa v Jeruzalem trnje kot obrobni element v ikonografski detajl. Trnje pridobi na moči in  se na koncu zarine v telo. Ob 100 letnici združitve Prekmurja z matico je skušnjavec oblekel razna oblačila. Če je pred časom skušal z obiljem v nakupovlanih centrih, v teh bi naj človek pozabil na trpljene, sedaj skuša ljudi pripeljane do roba obilja prepričati do skoka v vseenakost in vseenost. Urejen kaos, v katerem je vse znano in neznano hkrati. Milan Kučan je tako v svojo verno četico kerubov padle ideologije zla sprejel jezik svojih hčera.  Kot otrok ruralnega okolja razume čutenje preprostih ljudi v Prekmurju. Na prostoru, kjer živi kopica ljudi raznih med seboj podobnih ver (vse imajo svoj temelj ali v stari ali novi zavez - ali v obeh), je vrgel seme multikulturnosti. V hramu postmodernistične ideologije z brutalistično upodobitvijo  (Expano) bi naj Prekmurci sprejeli nov surogat vere v obliki nadgrajene realnosti.  Preko novega pilotskega družbenega eksperimenta, vzpostavitve pomurske pokrajine, se preko svojih vazalnih prisklednikov v pokrajini ob Muri ustvarja nov privid tuzemeljskega multikulturnega raja. In ni jih malo. Pravzaprav si je že pred časom podredil večino, ki imajo v rokah razne vzode moči. Pokorni so mu tako skoraj vsi župani. V prvih vrstah sedi občasno tudi poslanec NSi. Kučanova novost je govorništo na "Bujti repi", prireditvi prekmurskih študentov. Mladim so posveča posebna skrb. Svoj projekt inavguracije lastne (Kučanove) nesmrtnosti tako uresničuje preko slamnatega odbora 100 letnice združitve prekmurskih Slovencev z matico. Ta ima vlogo kimavca (moderno NPCja) in potrjevalca  vnaprej pripravljenega scenarija porazdelitve davkoplačevalskega denarja kulturnikom nove dobe. (Bog ne daj umetnikom)! Plan je sila preprost. Čez 100 let bi naj avtohotni Prekmurci, če jih bo še kaj, kot pravijo Kučanu podložni akademiki prekmurskega rudo v Ljubljani, kot edino prepoznavno ikono v obliki Kučanove doprsne podobe pod simbolno kopijo kremeljskega obzidja (spomenik zmage rdečearmejcem in partizanom) častili ne samo navadni ljudje. Pred kip bi se hodili klanjat "cerkveni dostojanstveniki," kot duhovnike z prezirljivim imenom imenujejo razni družbenopolitični delavci. Inavugarcijska proslava umestitve nove dobe se bo tako zgodila na uradni s strani Milana in Ane Kučan na intimno potrjeni  surrealistični proslavi v Beltincih. Ikonografiski elementi trnja bodo upodobljeni na sila enostaven in ljudem preprost način. Vsaj en ikongrafski element trnja oblečen v rdečo opravo se je že javno pohvalil da je izbran. (Orleki-Poredoš) Glede na to, da je v Murski Soboti ob kulturnem prazniku nastopila Svetlana Makarovič, na borčevskem prazniku v Puconcih Lara Jankovič, na Veliki četrtek pa Partizanski pevski zbor, bosta verjetno ti dve znanilki s strani Kučanovega družinskeg klana podprtih družbenih gibanj pomembno oblikovali sila znano staro/novo obdobje. Nosil bom rdečo zvezdo, 25. 05. 2018https://www.youtube.com/watch? v=20RranRtc7g

Sun, 21. Apr 2019 at 10:04

169 ogledov

Velika noč - praznik duše in srca ali polnosti obložene mize in nepristnost počutja
Včeraj je bila Velikonočna sobota, ki je predhodnica ali priprava na nekaj, kar pravzaprav traja že nekaj časa. Začelo se je z postom, ki se je začel pred šestimi tedni in se zaključi z jutrišnjem Velikim dnem, pričakovanjem Kristusovega vstajenja od mrtvih, čas upanja in veselja ter na simbolni ravni pričanje o  premagovanju  telesne in duhovni smrti.  Da človek,  ne glede na njegovo fizično odsotnost iz tuzemskega življenja,  pravzaprav živi in je med nami tako kot verjamemo in verujemo da je Kristus med nami. Zato ga slavimo.  Zato slavimo njegovo vstajenje od mrtvih. Za prenekaterega med nami je to čas simbolnega vstajenja,  nove obljube sebi in svojim bližnjim,  da  spremenimo nekaj v sebi na bolje, brez da nas kdo navaja na to pomembno početje. Obenem pa ta pomladni čas tako kot Velika noč,  je priložnost in možnost za nekaj povsem novega  v nas samih, med nami in med ljudmi,ki nas obkrožajo. Zato je praznik pomemben. In bo. In bo še  kako pomemben za vse in za vsakogar. Do tukaj vse v redu. Kaj pa ni v redu? Del praznovanja, ki ga oddaljuje od bistva samega praznika, se pravi kaj praznujemo in se modificira v nekaj  ki se mu reče kako praznujemo. Temu bi   laično rekli iz bistva k formi. Forma ki ima tendenco da prevzame primat nad vsebino. Na začetku sicer dopušča dialog z vsebino, kasneje se postavi v primarno vlogo. Celo  forma izvaja  »pritisk«na vsebino. Kako pa to vidimo  med praznovanjem. Dan dva ali celo teden pred tem se vse vrti okrog tega kaj vse se potrebuje, da bo ja popolno v »jerbasu«ob blagoslavljanju ali žegnanju dobrot,  do mize na Velikonočno nedeljo s čem mora biti obogatena z namenom da je in da bo čim bolj  bogato obložena. Tu  se pa začne najprej pogovorna olimpijada nakupovalna odisejada, šele na to pogled nad opravljenim ter tuhtanje kaj bi pravzaprav radi. Radi bi »praznovali«. Včasih ta prazničnost prav kislo izzveni. Stres, kaj skuhati in kako skuhati da bo čim boljše, čim lepše. O oblačilnih niansah in dodatnih stresov okrog usklajenosti namiznega prta z ostalo praznično »konfekcijo« pa ne bi izgubljali besed. Rezultat teh priprav ob trenutku ko bi se naj začelo praznovanje pa  so  kisli nasmehi, povešeni ustni kotički, živčni želodci in posledično temu nesproščenost. »To pa ja ni bil naš  namen, še najmanj povod in cilj praznovanja«,  večkrat slišimo v po prazničnih  pogovorih. Kako pa naj bo?Tako da bo praznik  izpolnjene duše, vere in verovanje v lastno pravilno početje.  In to da se naše početje dotakne čim več ljudi, bližnjih, znanih, manj znanih ali popolnoma  neznanih. Spomnimo  se svojih najbližjih ter »pogruntati« neko nevsakdanjo malenkost,  ki jih najbolj osrečuje. Ali je to hrana ali gesta za katero veš da se dotakne srca, izvabi pristen »širokousten«, do »osmice« nasmeh, pa tudi kakšno  iskrivo solzico ki kaže na ganjenost in mehkega srca ob tem. Na tem delajmo ob praznikih in praznovanjih. Takšni prazniki in praznovanja bodo prispevali ob prazničnih dnevih pa tudi sicer.  Popolnost početja naj  prevladuje polnostjo miz in konfekcijske usklajenosti.  Usklajenosti duše  in notranjega zadovoljstva prinesejo nešteto  lepih praznovanj, obratno pa redko kdaj.Simfonije izpolnjenega praznovanja na vam prinese čim več lepih in polnih trenutkov in čutenj. To pa je  namen praznovanja in  vseh praznovanj.Aleluja!Vane K.Tegov

Fri, 19. Apr 2019 at 18:19

281 ogledov

Velikonočna poslanica dr. Petra Štumpfa, soboškega škofa
Soboški škof dr. Peter Štumpf je v svoji velikonočni poslanci povzel besede duhovnika in narodnega prebuditelja Jožefa Klekla st., enega tistih ketoliških duhovnikov, ki so po koncu prve svetovne morije najbolj zaslužni za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Poslanica dr. Petra Štumpfa: Prekmurski duhovnik in narodni buditelj Jožef Klekl st. (rojen leta 1878 na Krajini v župniji Tišina, umrl leta 1948 v Murski Soboti), je eden tistih katoliških duhovnikov, ki so najbolj pripomogli k združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Med 2. svetovno vojno je Klekl v svojem Zagovoru, v katerem se je branil obtožb zaradi slovenstva, zapisal: »Tiste kamne, ki zapirajo Jezusov grob, je treba odstraniti, da bo lahko oživel Jezus v mojem lastnem srcu in v mojem javnem življenju, v dušah vernikov, v družinah, naj živi Jezus v družbi – cerkev, tabernakelj naj ne bo pokopališče, temveč pribežališče vsakomur, živilska shramba za lačne, zdravilišče za ranjene, javno shajališče za mlade in stare. Kakšne ovire bi bilo treba odstraniti, da se jim bo lahko približal Jezus, ali pa oni njemu. Dajem sprejemljive pogoje ter se ponovno žrtvujem in jih prikažem Jezusu. Moja zvesta služba naj bo pri njem milost za mojo preteklost. Vroče prosim, naj blagoslovi moja prizadevanja.« Veliko vprašanje za vsakega človeka je: Na koga stavim svoje upanje? Vsi potrebujemo neko varnost, da bi lahko živeli. Najhuje kar se mi lahko zgodi v življenju, je, da stavim na napačno upanje. Do tega pride, ko iščem zgolj svojo varnost. Pri tem pa prezrem druge, ki potrebujejo mojo pomoč, da bi tudi oni bili varni. Jožef Klekl st. je bil take vrste duhovnik, ki ni iskal svoje varnosti, temveč je iskal načine, kako pomagati drugim v zelo nemirnih časih, ko so prekmurski ljudje živeli v veliki družbeni, socialni, verski in narodni negotovosti. Klekl je svoje upanje postavil na Jezusa Kristusa. Drugim je pomagal odstranjevati kamne, ki so se jim naložili zaradi strahov, otopelosti in brezbrižnosti pred vrati njihovih src. To je delal z ljubeznijo, vztrajnostjo in tudi z veseljem. Klekl ni obsojal nikogar – niti tistih ki so ga obsojali. Bil je povsem svoboden v Kristusu. Moč za takšno delo je duhovnik in narodni buditelj Klekl našel pri trpečem Kristusu, ki je za nas trpel z ljubeznijo, ker smo grešili in zapadli večni smrti. Kristus je vztrajal v svojem izmučenem telesu do konca, ko je umrl na križu. Ni zapustil svojega telesa, da bi se ognil bolečini. Tako je Kristus našemu telesu vrnil dostojanstvo, v katerem odseva Božja podoba. Ko je Kristus vstal od mrtvih, nam je v življenje vnesel veselje, ki ga ohranjamo z vero tudi v naše vstajenje. Zaradi Kristusove smrti in vstajenja nobeno človeško življenje ni več brezsmiselno, četudi se to življenje včasih dozdeva tako zelo klavrno, ničevo in nepomembno. Vsako človeško življenje je dar od Boga, ki se po smrti vrača k Bogu. Rojeni smo zato, da drug drugemu pomagamo odstranjevati kamne strahov, otopelosti in brezbrižnosti izpred vrat naših src. To bomo zmogli samo z ljubeznijo, vztrajnostjo in veseljem. Te tri dobrine si Bog želi prejeti iz naših rok, ko bomo po smrti v Kristusu obujeni v vstajenje. Spoštovani! Naj vam tudi letošnje praznovanje Velike noči daje moči in poguma. Vstali Kristus zmaguje, vstali Kristus kraljuje – zdaj in vedno. Bodite blagoslovljeni, da ostanemo skupaj v Cerkvi, ki je naš dom edinosti, učilnica vere, zdravilišče za naše duše in pristan za odhod v Očetovo hišo. Vesele in upanja polne velikonočne praznike vam voščim; + msgr. dr. Peter Štumpf soboški škof VIDEO: Poslanica dr. Petra Štumpfa https://www.facebook.com/245369483059059/videos/2205603929507294/

Fri, 19. Apr 2019 at 17:22

209 ogledov

Po enoletni preiskavi policisti pridržali devet oseb, zasegli 300 gramov kokaina in 160.000 evrov
Mariborski kriminalisti preiskujejo kazniva dejanja, ki so bila storjena v okviru mednarodne hudodelske združbe, katere osumljenci so delovali na območju Republike Slovenije, držav Evropske unije in Balkana. Predkazenski postopek usmerja Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije. O policijskem izplenu so danes javnost seznanili na tiskovni konferenci PU Maribor. Navedena hudodelska združba je organizirala prevoze prepovedanih drog na celotnem območju Evrope. Tako je bilo v sklopu preiskovanja kaznivih dejanj v tujini zaseženih 230 kg prepovedane droge kokaina, 2 kg prepovedane droge heroina in 42 kg prepovedane droge konoplje smole, bolj znane pod imenom hašiš. Prav tako so bila hudodelski združbi zasežena štiri osebna vozila, s posebej prirejenim prostorom za tihotapljenje prepovedanih drog. V tej zvezi so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor, v sodelovanju s kriminalisti Uprave kriminalistične policije in drugih policijskih uprav 17. 4. 2019 izvedli zaključno akcijo. Pri izvedbi je sodelovalo 180 kriminalistov in policistov. Skupno je zaradi storitve kaznivih dejanj obravnavanih 9 osumljencev, starih med 26 in 62 let in dve osumljenki stari 28 in 47 let. Vsi razen enega, ki ima dvojno državljanstvo, so državljani Republike Slovenije. Posamezni člani hudodelske združbe so že bili obravnavani za kazniva dejanja s področja prepovedanih drog, bili so pravnomočno obsojeni na zaporne kazni, katere so tudi prestali. Skupno je bilo opravljenih enajst sklopov hišnih preiskav in preiskav več vozil na območju Policijske uprave Maribor in Policijske uprave Celje. Pri hišnih preiskavah je bilo zaseženo nekaj manj kot 300 g prepovedane droge kokain in nekaj več kot 160.000 € gotovine. Skupno je bila odvzeta prostost devetim osumljenim in sicer dvema na območju Policijske uprave Ljubljana, preostalim pa na območju Policijske uprave Maribor. Trem osumljenim je bilo včeraj prekinjeno pridržanje. Šest osumljenih bo danes privedenih s kazensko ovadbo k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru. Dvema osumljencema je bila že v teku preiskave kaznivih dejanj odvzeta prostost in se trenutno nahajata v zaporu. V tej zvezi smo podali kazensko ovadbo zoper enajst osumljencev za skupno 19 kaznivih dejanj po 186/III-I členu KZ-1 - neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, kaznivega dejanja po 187/I KZ1 - omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu in kaznivega dejanja po 307 členu KZ-1 - nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. Kriminalisti so z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in klasičnimi metodami policijskega dela v času poteka preiskave, ki je trajala leto, v Sloveniji zasegli 3,5 kg prepovedane droge kokain, tri pištole, s pripadajočimi okvirji in naboji. V Sloveniji zasežena prepovedana droga kokain bi zaradi izjemne čistosti dosega ceno med 35.000 in 40.000 €, po kilogramu. Vrednost tega zaseženega kokaina je okoli 140.000 €.   

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Turnišče: Pridiga škofa dr. Petra Štumpfa na prazniku Marijinega vnebovzetja