SI
Turnišče: Pridiga škofa dr. Petra Štumpfa na prazniku Marijinega vnebovzetja
V Fokusu
Novice

Četrtek, 16. avgust 2018 ob 10:30

Odpri galerijo

Na praznik Marijinega vnebovzetja je slovesno sveto mašo ob petih somašnikih v škofijskem romarskem svetišču v Turnišču daroval soboški škof dr. Peter Štumpf. Ob tej priložnosti je blagoslovil tudi obnovljeno prižnico, Marijin tron in druga obnovitvena dela. V cerkvi in okrog nje se je zbralo veliko vernega ljudstva, ki so zbrano prisluhnili škofovi pridigi in sodelovali z molitvijo in petjem. Pridigo soboškega škofa dr. Petra Štumpfa objavljamo v nadaljevanju.


Dragi bratje in sestre!

V Kristusu vas vse pozdravljam! Prišli smo v Turnišče. Prišli smo k nebeški Materi Mariji. Prišli smo, ker z vero vidimo v sijaj večnosti, kjer je dušo in telesom poveličana Božja Mati. 

Mnogim se zdi pripoved Knjige Razodetja o noseči Ženi, obdani s soncem, ki vpije v porodnih bolečinah, kot nekakšne sanjske more. Ognjeno rdeči zmaj, ki hoče škodovati ženi in požreti njeno dete pa kot mitološki dodatek tem težkim sanjam, ki nas begajo (Raz 11, 19a; 12, 1-6a.10 ab). Nočne more so lahko težki spremljevalec življenja. Po prebujenju se lahko samo tolažimo, da vse skupaj ni res. 

Toda Božja beseda je resna beseda. Še celo sanje v Svetem pismu imajo vedno Božjo govorico, ki nam daje sporočilo o tem, da ne sanjamo mi, ampak da o nas sanja Bog tisto, kar se bo z nami zgodilo. 

Knjigo Razodetja je napisal apostol Janez, ki je videl to, kaj naj nam Bog hoče povedati: Kristus je resnično vstal od mrtvih in Marija mu je kot njegova Mati najbolj blizu. Do tega spoznanja lahko pridemo samo z vero. Vsi mi smo priče strahotni odsotnosti večnosti. Lahko se danes vprašamo, kdo sploh še veruje v nebesa in pekel? Kdo sploh si še želi priti v nebesa in kdo sploh se še boji pekla? Verjamemo samo to, kar vidimo. Če bi mi vsi sedaj oslepeli in bi ne videli sonca, bi sonce še vedno sijalo. In to ne bi pomenilo, da sonca ni. 

Zelo pomenljive so besede nekdanjega generalnega sekretarja Organizacije Združenih Narodov, Daga Hammarskjloda: »Ko ljudje nehajo verovati v nebesa, zemljo spremenijo v pekel«. In mnogo reči nas danes pekli. Iz dneva v dan je vse več vprašanj o tegobah in mračnostih, ki nas strašijo, pa na ta vprašanja ne bo odgovorov in ne rešitev, dokler ne bodo v nas vstopila nebesa.
Nebesa pa se v nas pričnejo šele takrat, ko si želimo, da bi mi bili z Bogom in ko storimo vse, da pridemo v nebesa. Sveti Janez Bosko je mladim rad ponavljal: »Vsak največji napor na  zemlji ni nič v primerjavi s tem, kako veliko je plačilo, ki nas čaka v nebesih.« Življenje ni igra, kot to slišimo večkrat. Življenje je odgovornost do Boga, sebe in drugih. 

V Knjigi Razodetja Žena obdana s soncem trpi in vpije v porodnih bolečinah. Ta žena je podoba vseh, ki tudi za ceno velikega trpljenja ljubijo življenje, ga varujejo in ohranjajo, ker verujejo v Boga. Satan v podobi ognjeno rdečega zmaja si v svoji predrznosti ne pomišlja ogrožati življenja Žene obdane s soncem in Otroka, ki ga je rodila. Zmaj sovraži življenje, zato ga napada in ga hoče uničiti. 

Če v tej pripovedi vidimo samo pravljico, se zelo varamo. Koliko ljudi danes uničuje življenje tako, da ga hoče otrebiti vsake ranjenosti, pomanjkljivosti in krhkosti. Zmaj je med nas vrinil »spolirano« ali zloščeno življenje. Kot mehanik »spolira« avto in iz njega odpravi vse praske ali kot lepotni kirurgi odpravljajo telesne nepopolnosti, tako Zmaj odpravlja iz naše srede ljudi s posebnimi potrebami, z duševnimi težavami, da bi mi, ki zase pravimo, da smo »normalni in sposobni« živeli mirno, brez težav in brez nepotrebnih sitnosti. Že v času zgodnje nosečnosti so matere podvržene pregledom, ki ugotavljajo ali je otrok zdrav ali ni. In če otrok ni zdrav, so pritiski na mater strahotni, da bi naredila splav. 

Danes je  biti mati in oče otroku, ki je po merilih družbe »oporečen« veliko junaštvo, ki mora prenašati tudi očitke, natolcevanja in mnoga druga poniževanja. Že Hitler je z uničevanjem »oporečnih« otrok hotel ustvariti čisto raso. Včasih smo se nad tem vsaj zgražali. Danes molčimo. Na Islandiji ni več otrok z »Dawnovim sindromom«. Tudi med nami je takih otrok vse manj. Ali smo jih prepustili ognjeno rdečemu Zmaju, da jih je pred njihovim rojstvom požrl po naših klinikah? V svoji veri si ne moremo domišljati ali se slepiti, da so tisti, ki so morali umreti pred rojstvom, samo odplaknjeni v greznico Zmajevega žrela. Ne! Bili so vzeti k Bogu. Za vsakega otroka je mesto pri Bogu. 

Več bo ubitih otrok pri Bogu, manj bo človečnosti med nami  - ali kot je dejal nekdanji generalni sekretar Organizacije združenih narodov, Dag Hammarskjlod, več bo pekla med nami. Vsak rojen otrok pomeni slavljenje Boga. Vsak ubit otrok pa pomeni atentat na Boga. 

Zloščeno ali »spolirano« življenje je življenje brez smisla, ker išče samo še to, kako bi lagodno živelo zase. Življenje, ki ne živi za druge, izgubi smisel ter pred seboj vidi samo še smrt. Odgovornosti za otroke s posebnimi potrebami ne moremo nalagati samo na institucije. Potrebno je razvijati pomoč in podporo družinam, da bodo lahko sprejemale tudi take otroke. Zato je naloga institucij, da razvijajo podporne službe, predvsem pa nas osveščajo, da v svoji okolici sprejemamo takšne ljudi. Otroci s posebnimi potrebami niso breme, ampak so dar. Oni nas učijo preprostosti, vdanosti, ponižnosti in služenja. Ob takšnih otrocih družba ostaja človeška, ker je sposobna ohranjati, negovati in celo braniti dostojanstvo vsakega človeka. 

Apostol Pavel Prvem pismu Korinčanom opozarja, da je Kristus sicer smrt premagal, vendar smrt še vedno ostaja naš sovražnik. Smrt se še vedno bohoti kot gospodar vsega stvarstva. Čeprav bomo vsi umrli, pa zaradi Kristusa v sebi nosimo, kali večnega življenja (prim 1 Kor 15, 20-26). Marijino Vnebovzetje je zato praznik, ki nam razodeva, kako je v Kristusu najprej Marija bila z dušo in telesom obujena od mrtvih in kako Bog prav to namenja tudi nam. Marija je bila tega vredna, ker je darovala in ohranjala Kristusu življenje. Mimo tega sporočila ne moremo. Naša večnost bo takšna, kakršna bo naša človečnost ali nečlovečnost. Vera nas spodbuja naj, sprejmemo Božjo pomoč za srečno večnost in sledimo Mariji, ki je znamenje, kako priti v nebesa. 

Vsako leto nas praznik Marijinega Vnebovzetja spodbuja k obnovitvi in poglobitvi vere v Boga in v naše vstajenje od mrtvih. Onkraj naših zemeljskih dni in let je mesto živega Boga, ki je mesto pravičnosti. Marija je v to verovala in zato je na svoji zemeljski poti do nebes njena duša pela svoj hvalospev Bogu (prim. Lk 1, 39-56). Od spočetja do svoje smrti je Marija ostala Brezmadežna. 

Mi nismo brezmadežni. Na sebi nosimo madeže in brazgotine grehov. Smo kot okno, skozi katerega drugi radi pogledajo naše grehe in slabosti in nas zato tudi obsojajo. Vendar vsi imamo Kristusa, ki nas je s svojo krvjo umil grešne nesnage ter nas tako pred svojim Očetom v nebesih opravičil, da smo vredni vstajenja od mrtvih. 

Čas je kratek! Življenje je eno samo! Odgovornost je za to zelo velika! Samo Bog ve ali se bomo prihodnje leto še lahko srečali na ta praznik tukaj v Turnišču.  

V moči vere skrbimo in negujmo dostojanstvo življenja s tistim veseljem in spoštovanjem, kot ga je negovala Marija in Bog bo s svojo dobroto in zvestobo z nami iz roda v rod. 

- amen 


Peter Štumpf, soboški škof

Foto: Klavdija Dominko

Izvirno objavljeno: http://www.skofija-sobota.si/#

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 19. Jul 2019 at 15:02

0 ogledov

Prevoz z taxi službo ni poceni, je pa (večinoma) dovolj zanesljiv
Ponudba taxi služb je vedno bolj pestra. Kot potrošniki smo večkrat v dilemi. Zveza potrošnikov Slovenije je naredila primerjalno ocenjevanje prevozov s taksiji. Čeprav se morda zdi, da so se taksiji pojavili šele z večjim razvojem avtomobilizma, pa so v resnici kočijaži v večjih mestih (denimo Pariz in London) ponujali plačljiv prevoz potnikom do želene lokacije že v 17. stoletju. Tudi danes so taksiji najbolj uporabljani v mestih, predvsem za krajše razdalje, denimo do 10 ali 15 kilometrov. Marsikdo se z njimi pelje tudi bistveno dlje, pri čemer pa velja, da je cena v tem primeru najpogosteje dogovorjeno vnaprej. Nas so tokrat zanimale storitve priložnostnega prevoza s taksijem v Ljubljani, Mariboru in Portorožu oziroma na Obali. Taksije smo preizkušali v paru, s seboj smo imeli manjši kovček, v vozilo pa smo sedli na zadnje sedeže. Tabela z rezultati ocenjevanja  Potrošniki za poziv taksistu uporabljajo različne načine. Pri nas ni tako popularno ustavljanje taksija, ki ga opazimo na cesti, večinoma ga naročimo po telefonu ali v zadnjem času tudi preko mobilne aplikacije. Poseben primer predstavljajo taksiji, ki na potnike čakajo na posebej označenih parkiriščih. Pri našem ocenjevanju smo najprej preverili spletne strani ponudnikov in naključno izbrali 15 taksi podjetij, ki smo jih vključili v preverjanje, štiri taksije smo izbrali sproti na parkiriščih. Cenik ni vedno preprosto dostopenVsi obravnavani ponudniki v Ljubljani in Mariboru imajo svojo spletno stran ali vsaj profil na Facebooku, ljubljanski imajo vedno tudi nazorno in jasno objavljene cene. V Mariboru cen na spletni strani nismo našli pri Mestnem taxiju, pri Mikro taxiju pa objavljajo samo ceno za kilometer vožnje. Še slabše informacijo o ceno razširjajo na Primorskem. Večinoma smo si morali pomagati s splošnim seznamom podjetij, ki ponujajo taksi prevoze, saj imajo le redka svoje spletne strani. Skladno s tem so tudi njihove informacije bolj skope. Konkretnega cenika, v katerem bi bila cena prevoza razmejena na štartnino, ceno na kilometer in ceno za čakalno uro, nismo odkrili pri nobenem od njih, v najboljšem primeru so na spletni strani navedene okvirne cene do določenih ciljev. Tudi, ko smo ponudnike poklicali, nam ni uspelo vedno dobiti konkretnega podatka, večinoma so nam zaupali zgolj pričakovan strošek prevoza. Petnajst prevozov smo naročili po telefonu, pri čemer smo preverili, kakšne informacije zahtevajo od nas, hkrati pa tudi, kakšne podatke dobimo od njih. Za informacijo o času čakanja smo morali pogosto povprašati. Izjema je Cammeo (tako v Ljubljani kot v Mariboru), pri katerem predvideni čas prihoda sporočijo po kratkem sporočilu (SMS). Prav tako smo obakrat pri Cammeu izvedeli, kateri avtomobil (številka) nas bo prišel iskat. Ta podatek je pomemben v primeru, ko pokličemo taksi na lokacijo, kjer se jih v danem času ustavlja več (denimo po športnem ali glasbenem dogodku). Ko čakaš pol ure dlje ...Sporočeni časi prihoda so večinoma kar držali, samo v dveh primerih smo čakali bistveno dlje kot je bilo napovedano. Med prometno konico v Ljubljani smo to nekako pričakovali, kolona je taksi zadržala za nekaj manj kot deset minut dlje (je pa res, da ne bi bilo nič narobe, če bi nas centrala ali voznik o tem obvestila). Najbolj kritično je bilo med čakanjem na taksi v Strunjanu. Potem ko je bil predvideni čas čakanja (10 do 15 minut) že podvojen, smo poklicali še enkrat. Izvedeli smo, da bomo morali počakati še pet minut, na koncu se je skupni čakalni čas podaljšal na skoraj 45 minut. Ob informaciji o daljšem čakalnem času, ki so nam jo brez vprašanja podali pri taksiju Rondo, smo jih prosili, da nas voznik nekaj minut prej pokliče – in to je, pohvalno, tudi storil. V štirih primerih (ljubljanska in mariborska železniška postaja, ljubljanski klinični center in letališče Brnik) smo sedli v prvi taksi, ki je že čakal na postajališču. Takšna izbira je za potrošnika najdražja, cena za prevožen kilometer je več kot dvakrat višja kot pri taksijih, ki jih naročimo po telefonu. Že zelo kratka vožnja, denimo od mariborske železniške postaje do avtobusne postaje (400 m) vas bo lahko stala štiri evre, vožnja z letališča Brnik do Ljubljane pa 48 evrov. Za primerjavo povejmo, da smo za pot do letališča Brnik s taksijem na klic odšteli konkretnih 13 evrov manj. Cene na prvi pogled precej podobneMed taksiji na klic so cene bolj podobne, večinoma boste za kilometer vožnje odšteli nekaj manj kot evro, k temu je treba prišteti še približno evro za štartnino. Kot žafran so dragi prevozi s taksijem ob Obali. Večina taksistov namreč zaračunava fiksnih osem evrov za prevoz do treh kilometrov, nato pa po prevoženi razdalji. Osemkilometrska pot med Piranom in Strunjanom bi nas stala več kot dvajset evrov, a smo plačali nekaj manj, ker je voznik prijazno prej ustavil taksimeter, največ smo plačali 25 evrov za vožnjo od izolske bolnišnice do Lucije. Tu je treba priznati, da so nas ob klicu opomnili na visok strošek. Cene prevoza s taksijem sicer niso vključene v ocenjevanje in ne vplivajo na skupno oceno, objavljamo jih zgolj kot informacijo. Glede na naše izkušnje, vam priporočamo, da se o ceni prevoza prepričate pred vožnjo, da ne bo prihajalo do nepotrebnih zapletov. V taksiju mora biti cenik sicer na vidnem mestu, a nam ga nekajkrat sploh ni uspelo opaziti ali pa je bil prilepljen na vrhnji del armaturne plošče in tako praktično neviden z zadnjih sedežev. V takšnem primeru smo ustrezno zmanjšali oceno za vozilo in voznika. Podobno velja za licenco taksista, ki smo jo le izjemoma opazili na izpostavljenem mestu (denimo na sredinski konzoli), bolj pogosto je bila zataknjena na voznikovi strani armaturne plošče ali obešena okrog vzvratnega ogledala, kar pomeni, da ni bila vedno vodna potnikom. Tudi taksimetri bi bili lahko bolje vidni, tako pa so večinoma postavljeni na dno vozila med sprednja sedeža in je trenuten znesek cene prevoza z zadnjih sedežev težje spremljati. Na pozitivni strani omenimo primer taksija Cammeo, ki je imel taksimeter v notranjem vzvratnem ogledalu. Alternativni pogoni in voznice še redkiVečinoma smo se vozili v dizelsko gnanih vozilih, v Sloveniji se očitno še ni močno razširila praksa hibridnih ali celo električnih taksijev. Morda smo samo imeli smolo, a prav ekološko se nismo počutili. Kot zanimivost povejmo, da nas je le enkrat, v Mariboru, peljala voznica. Prtljago, letalski kovček, ki smo ga nosili s seboj, so nam vozniki (in voznica) radi pomagali naložiti ga v prtljažnik. Spotoma smo še preverili, ali imajo vozniki v prtljažniku vsaj osnovni otroški avtomobilski sedež, opazili smo ga le v mariborskem taksiju Cammeo, zato vsem, ki bodo v taksiju potovali z otrokom, priporočamo, da izrecno zahtevajo vozilo z otroškim avtomobilskim sedežem. Ob Obali smo se razen v enem primeru vedno peljali v kombiju, torej bi lahko ceno prevoza razdelili na osem potnikov, a smo kasneje izvedeli, da bi bila v tem primeru tudi cena na prevožen kilometer višja. Kombi nas je enkrat prišel iskat tudi v Mariboru (Plus), pot od avtobusne postaje do bolnišnice pa zato ni bila nič dražja. Ostale vožnje smo največkrat opravili z limuzinami ali karavani srednjega razreda, kar pomeni, da je bilo prostora na zadnjih sedežih dovolj. Utesnjeno smo se počutili le v Fiatu Doblu (Mikro taxi), kjer sta bila oba sprednja sedeža potisnjena močno nazaj. Večina vozil je bila starih nekaj let, a dobro ohranjena, vsa so bila čista tako zunaj kot znotraj in ne preveč odišavljena. V Ljubljani smo enkrat sedli v zakajen taksi (Laguna). Prijazni in pošteni voznikiVečina voznikov je bila prijaznih, med vožnjo so se radi ukvarjali s telefonom (klici, prebiranje sporočil …), sicer pa so vozili dokaj po pravilih, večinoma uporabljali smernike in bistveno ne prekoračili omejitev hitrosti. Taksimetre so vključili ob začetku vožnje in jih izključili včasih še nekaj metrov pred koncem. Praviloma so zneske zaokroževali navzdol. V pogovor se velika večina taksistov ni silila, izjema je bil voznik taksija Piraneze, s katerim smo hočeš nočeš predelali vso notranjo in zunanjo politiko. Ves čas je pogovor potekal prijazno in mirno, a kdo se z voznikovimi teorijami in idejami morda ne bi čisto strinjal ... V pozitivno smer izpostavljamo voznika, ki nas je peljal od letališča Brnik do Ljubljane, saj se je po začetku vožnje predstavil z imenom, prav tako nas je edini povprašal, ali nas moti izbor in glasnost glasbe. A tudi pri ostalih voznikih glasba ni bila nikoli moteča, prav tako ne glasnost. Bolj nas je zmotilo, če je bilo v taksiju (pre)vroče ali pa je voznik vozil z odprtimi oziroma priprtimi šipami. Takšnim smo oceno za vozilo in voznika malce zmanjšali. Le eden od voznikov (Laguna) nas je opozoril, da se pripnemo (češ, da bomo sicer plačali kazen), v mariborskem taksiju Plus so bile opozorilne nalepke za pripetost, ostalim očitno ni mar za denarnico in predvsem varnost potnikov (in tudi njihovo varnost). Ob Obali smo dvakrat doživeli, da nista bila pripeta niti voznika. Relacijo so vsi vozniki odpeljali optimalno, povsem enako kot jo je izračunala Googlova aplikacija. Le v enem primeru (Rondo) je taksist zavil s smeri nekoliko prej, kar pa je bilo logično, saj smo stali v koloni. Pred tem nas je povprašal, ali se s spremembo smeri strinjamo. Na splošno velja, da je v primeru tekočega prometa za potnika bolj ugodno, če se pelje po krajši poti (pa čeprav zaradi počasnejše vožnje in kakšnega dodatnega semaforja časovno nekoliko dlje), seveda pa je drugače, če na tej poti prihaja do zastojev – v tem primeru se ob ceni za prevožene kilometre hitro pozna delež cene za čakalno uro in je daljša pot z manj zastoji lahko cenejša. Na splošno lahko rečemo, da so slovenski taksiji med slabše označenimi, večinoma zgolj z magnetnim znakom na strehi. Barve taksijev niso enotne, zato avtomobili, če nimajo dodatnih nalepk, skoraj ne izstopajo v prometu – kot smo vajeni v številnih mestih po svetu. Kombi, ki nas je peljal od Strunjana do izolske bolnišnice (taxi Štefan) oznake sploh ni imel, za povrh pa voznik ni bil sam, sopotnika je odpeljal do Belvederja.Divjaka, ki ne bi smela biti taksistaTudi pri tokratnem ocenjevanju smo, žal, odkrili negativni izjemi. Taksist, ki nas je peljal iz nakupovalnega središča Rudnik do Fužin (Cammeo), nas je večkrat spravil v nevarnost. Že kmalu po začetku vožnje je prehitel daljšo kolono vozil, stoječih pred semaforjem in se komaj izognil nasproti vozečemu. Na obvoznico je proti golovškemu predoru zapeljal bistveno prehitro, po izvozu na Zaloško pa po nepotrebnem pogosto menjal vozni pas. Za konec je izsilil voznika, ki je želel zapeljati v parkirno mesto in to tudi ustrezno nakazal. K sreči je opazil, da taksist ne bo počakal … Voznik je nasploh deloval nervozno, njegovi odzivi so bili grobi, slišati je bilo kletvice. Več kot najslabšo oceno mu za obnašanje in vožnjo pač ne moremo podeliti. Drugo črno piko si zasluži voznik, ki nas je peljal iz mariborskega parka Trije ribniki do hotela Habakuk (Mikro taxi). Takoj po začetku vožnje je sprejel klic za novo vožnjo, zato se mu je začelo muditi. V območju omejitve hitrosti 30 km/h je peljal več kot 60 km/h, pretiraval s hitrostjo in agresivnostjo v krožiščih, vmes pa celo zapeljal globoko skozi rdečo luč na semaforju. K sreči se je tudi ta vožnja končala srečno. Brez kartic in skrit papir za računOb koncu vožnje smo preverili, na kakšen način lahko plačamo in, ali nam voznik brez naše izrecne zahteve sam izda račun. Le v dveh primerih (vožnja na in z letališča Brnik) smo lahko za plačilo uporabili kreditno kartico, v vseh ostalih primerih smo morali plačati z gotovino. Res je, da smo nekajkrat slišali pojasnilo, da ravno takrat voznik ni imel kartičnega terminala, a v danem trenutku nam to ni prav veliko pomagalo. Več čudnih praks smo odkrili pri izdajanju računov. Kar nekajkrat smo morali za račun zaprositi, ko smo že imeli kovček v rokah (Cammeo Ljubljana, Metro, Mikro taxi, Taxi Piraneze). Voznik taksija Metro se je izgovoril, da mu je zmanjkalo papirja v tiskalniku in ga je potem, ko smo vztrajali, poiskal globoko na dnu prtljažnega prostora – v rezervni pnevmatiki. Težko verjamemo, da je bi slučajno brez papirja … Članke je bil izvirno objavljen na strani ZPS.

Fri, 19. Jul 2019 at 13:56

0 ogledov

Celje: Izvirnosti nepridipravov nikoli konca - goljufije z uporabo filmskega denarja
Kot so nam pravkar sporočili s celjske policije, da je bilo   zadnjih  desetih  dneh    v večjem številu  gostinskih lokalov   na območju Laškega  in Slovenskih Konjic unovčenih 24 ponarejenih bankovcev za 20 Eur. Gre za »filmski denar«,  denar, ki je natisnjen na navaden papir in je zelo podoben  pravemu.  Razlika  je  dobro  vidna  v napisu na bankovcu, kjer je napisano, da ne gre za pravi denar ampak za reklamni denar. Te bankovce, ki se  lahko kupijo preko spleta,  so storilci na raznih prireditvah (gasilske veselice, pivo in cvetje..sejmih ob kakšnih večjih praznikih..) in ostalih gostinskih lokalih uporabljali kot  prave. Policisti  in  varnostniki bi naj  na  prireditvi Pivo in Cvetje v Laškem prijeli 17  letnika,   ki je želel plačati z omenjenim nepravim denarjem. Pri njemu so  policisti  našli  še dva. V Slovenskih Konjicah so podobno kot v Laškem,  policisti prijeli še tri  fante  stare  17 in 18 let, ki pa so na gasilskih veselicah in v razih lokalih unovčili še 23 primerkov nepravega denarja. Zoper vse štiri storilce bodo policisti zaradi storitve KD goljufije podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo. Gostince  in  organizatorje javnih prireditev opozarjajo, da so pri plačilu pozorni  na  pristnost denarja, še posebej pri plačilu z bankovci za 20 Eur in  50  Eur.  Tarče goljufov so tudi ljudje, ki prodajajo razne predmete in jim  kupci  za  kupnino  med  pravimi bankovci »podtaknejo« tudi ta nepravi denar. Kaznivemu dejanju  slej ko prej stopi na prste ali noge, škoda je narejena pri vzgoji  oziroma pri neobstoju le te v najbolj občutljivih obdobjih življenja za kršitelje oziroma za izvajalce tovrstnih kriminalnih dejanj.  Napačna predstava o  prečni poti do uspeha in lagodnega življenja lahko pusti trajni pečat pri razvoju osebnosti  vseh vključenih v takšnih nečednih in družbi škodljivih dejanj. Nadejamo se lahko učinkovitemu delu policije v zvezi z temi in vsemi kaznivimi dejanji ter vrnitev na prava pota mladih in upajmo ne preveč izkušenih v dejanja ki jim ne bo prinesla slave in blišča v preostalem delu življenja. Kot so nam pravkar sporočili s celjske policije, da je bilo   zadnjih  desetih  dneh    v večjem številu  gostinskih lokalov   na območju Laškega  in Slovenskih Konjic unovčenih 24 ponarejenih bankovcev za 20 Eur. Gre za »filmski denar«,  denar, ki je natisnjen na navaden papir in je zelo podoben  pravemu.  Razlika  je  dobro  vidna  v napisu na bankovcu, kjer je napisano, da ne gre za pravi denar ampak za reklamni denar. Te bankovce, ki se  lahko kupijo preko spleta,  so storilci na raznih prireditvah (gasilske veselice, pivo in cvetje..sejmih ob kakšnih večjih praznikih..) in ostalih gostinskih lokalih uporabljali kot  prave. Policisti  in  varnostniki bi naj  na  prireditvi Pivo in Cvetje v Laškem prijeli 17  letnika,   ki je želel plačati z omenjenim nepravim denarjem. Pri njemu so  policisti  našli  še dva. V Slovenskih Konjicah so podobno kot v Laškem,  policisti prijeli še tri  fante  stare  17 in 18 let, ki pa so na gasilskih veselicah in v razih lokalih unovčili še 23 primerkov nepravega denarja. Zoper vse štiri storilce bodo policisti zaradi storitve KD goljufije podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo. Gostince  in  organizatorje javnih prireditev opozarjajo, da so pri plačilu pozorni  na  pristnost denarja, še posebej pri plačilu z bankovci za 20 Eur in  50  Eur.  Tarče goljufov so tudi ljudje, ki prodajajo razne predmete in jim  kupci  za  kupnino  med  pravimi bankovci »podtaknejo« tudi ta nepravi denar. Kaznivemu dejanju  slej ko prej stopi na prste ali noge, škoda je narejena pri vzgoji  oziroma pri neobstoju le te v najbolj občutljivih obdobjih življenja za kršitelje oziroma za izvajalce tovrstnih kriminalnih dejanj.  Napačna predstava o  prečni poti do uspeha in lagodnega življenja lahko pusti trajni pečat pri razvoju osebnosti  vseh vključenih v takšnih nečednih in družbi škodljivih dejanj. Nadejamo se lahko učinkovitemu delu policije v zvezi z temi in vsemi kaznivimi dejanji ter vrnitev na prava pota mladih in upajmo ne preveč izkušenih v dejanja ki jim ne bo prinesla slave in blišča v preostalem delu življenja. Kot so nam pravkar sporočili s celjske policije, da je bilo   zadnjih  desetih  dneh    v večjem številu  gostinskih lokalov   na območju Laškega  in Slovenskih Konjic unovčenih 24 ponarejenih bankovcev za 20 Eur. Gre za »filmski denar«,  denar, ki je natisnjen na navaden papir in je zelo podoben  pravemu.  Razlika  je  dobro  vidna  v napisu na bankovcu, kjer je napisano, da ne gre za pravi denar ampak za reklamni denar. Te bankovce, ki se  lahko kupijo preko spleta,  so storilci na raznih prireditvah (gasilske veselice, pivo in cvetje..sejmih ob kakšnih večjih praznikih..) in ostalih gostinskih lokalih uporabljali kot  prave. Policisti  in  varnostniki bi naj  na  prireditvi Pivo in Cvetje v Laškem prijeli 17  letnika,   ki je želel plačati z omenjenim nepravim denarjem. Pri njemu so  policisti  našli  še dva. V Slovenskih Konjicah so podobno kot v Laškem,  policisti prijeli še tri  fante  stare  17 in 18 let, ki pa so na gasilskih veselicah in v razih lokalih unovčili še 23 primerkov nepravega denarja. Zoper vse štiri storilce bodo policisti zaradi storitve KD goljufije podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo. Gostince  in  organizatorje javnih prireditev opozarjajo, da so pri plačilu pozorni  na  pristnost denarja, še posebej pri plačilu z bankovci za 20 Eur in  50  Eur.  Tarče goljufov so tudi ljudje, ki prodajajo razne predmete in jim  kupci  za  kupnino  med  pravimi bankovci »podtaknejo« tudi ta nepravi denar. Kaznivemu dejanju  slej ko prej stopi na prste ali noge, škoda je narejena pri vzgoji  oziroma pri neobstoju le te v najbolj občutljivih obdobjih življenja za kršitelje oziroma za izvajalce tovrstnih kriminalnih dejanj.  Napačna predstava o  prečni poti do uspeha in lagodnega življenja lahko pusti trajni pečat pri razvoju osebnosti  vseh vključenih v takšnih nečednih in družbi škodljivih dejanj. Nadejamo se lahko učinkovitemu delu policije v zvezi z temi in vsemi kaznivimi dejanji ter vrnitev na prava pota mladih in upajmo ne preveč izkušenih v dejanja ki jim ne bo prinesla slave in blišča v preostalem delu življenja. V.K.T.

Fri, 19. Jul 2019 at 12:04

0 ogledov

Mariborski policisti ujeli oboroženega roparja, v Dravi našli ukraden osebni avtomobil
Kar pester je bil delovnik zadnjih 24 ur za policiste PU Maribor.Že res, da jim tokrat ni bilo dano ujeti kakšnega ilegalnega migranta na meji s Hrvaško, zato pa so imeli opravka z oboroženim roparjem trgovine, z odkritjem ukradenih avtomobilov, od katerih je neznani stoprilec enega "skril" kar v reko Dravo. OBOROŽEN ROP Včeraj,  okoli  18.45  je  v eno od prodajaln na Betnavski cesti v Mariboruprišel  44-letni  Mariborčan.  Kot  kupec  je  pristopil  do  blagajne,  nablagajniški  pult položil pločevinko pijače, nato pa blagajničarki nenadomaizročil  vrečko  ter  zahteval, da jo napolni z denarjem. Ker blagajničarkatega ni takoj storila, je z roko segel za pas, izvlekel pištolo, jo pokazalprodajalki  ter  ji zagrozil. Med tem je pristopila druga prodajalka, obe zblagajničarko sta pričeli vpiti, to pa je roparja očitno tako zmedlo, da jepospravil  pištolo,  s  pulta  vzel položeno pločevinko pijače in zbežal izprodajalne.  Med kaznivim dejanjem ni bil nihče poškodovan. Policisti  so  se nemudoma odzvali na obvestilo o oboroženem ropu. Takoj sozablokirali  območje  v  okolici  prodajalne in že po nekaj minutah prijeliosumljenca,  mu  odvzeli  orožje  ter ga pridržali. Seveda ga bodo kazenskoovadili  pristojnemu  tožilstvu,  trenutno  pa  še  preverjajo, ali je istiosumljenec  morebiti  izvršil  še  katero  od  podobnih dejanj, izvršenih vpreteklosti na tem območju. OSEBNI AVTO V DRAVI  Policisti  PP  Maribor  I  so  z zbiranjem obvestil ugotovili, da je v rekiDravi,  pri  studenški  brvi  v Mariboru, potopljen osebni avtomobil znamkeMazda 323, reg. štev. MB 23-71M, ki je bil 19. 4. 2017, ob 00.20 ukraden naSmetanovi ulici v Mariboru. Za pomoč so zaprosili mariborske gasilce, ki sovozilo na tem mestu v reki Dravi dejansko našli in ga izvlekli iz vode. Foto:PP Maribor

Wed, 17. Jul 2019 at 20:12

253 ogledov

Župan Lendave Janez Magyar: Izpad pri črpanju nepovratnih evropskih sredstev bo težko nadomestiti
V današnji Sredi  je moj sogovornik župan občine Lendava Janez Magyar. Po lanskih županskih volitvah je prevzel vajeti obmejne, narodnostno, pa tudi versko barvite občine. Kot sam ugotavlja, se je dela lotil kot podjetnik, z enakim odnosom do občine, kakor ga je imel, ko je še vodil svoje družinsko podjetje. Gospodarstvo, turizem, okoljska vprašanja so bila in bodo v ospredju njegovega županovanja.Tudi zato je med prednostnimi projekti, za katerega je med pomurskimi župani že dobil zeleno luč, železniška proga,ki bi bila speljana od Beltinec do Lendave in naprej na Madžarsko. In ker je črto bodoče železniške povezave potegnil tudi na Madžarsko, je postal predmet napadov v lokalnih medijih v Pomurju, ki tako kot velik del slovenskih dominantnih medijev, pa tudi političnih obrazov levice, ki je trenutno na oblasti, povezovanje na gospodarskem področju s sosednjo Madžarsko takoj vidijo kot nevarnost Orbanizacije Slovenije.Tudi pri projektu EKP 2025 se je lendavska občina stkala vezi s sosednjimi obmejnimi območji na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji, ker jim prav vsebina tega povezovanja prinaša dodano vrednost.Pogovor sva sklenila z lendavskimi že kar tradicionalnimi etnografsko turistično kulinaričnimi prireditvami v okviru festivala Vinarium, ki v Lendavo privabi na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč.

Wed, 17. Jul 2019 at 19:38

277 ogledov

Vane K. Tegov: Fevdalizacija korupcije v Makedoniji
Pred  nekaj  več kot štirinajstimi dnevi je  v makedonski in širši javnosti odjeknila korupcijska bomba v katero so vključeni ljudje iz posameznih ministrstev  oziroma njihov državni sekretar. Kaj se pravzaprav dogaja v deželi »tam dol«? V goreči želji da bi se približali evropskim političnim in vojaškim asociacijam so bili narejeni  neverjetni  nesmisli zoper lastni narod in preteklost. Pa  kljub temu niso (ni) dobili vabilo v velike  pristopne sobane Bruxellesa, da bi si olajšali dušo in vstopili v bolj naporno pa vendar bolj odgovorno prihodnost. Kaže vse skupaj, posebej po uradnih in poluradnih izjavah iz francoskih in nemških političnih kompetentnih krogov, da še dolgo, dolgo ne bodo videli skupne evropske konferenčne in odločevalske dvorane, še preddverja ne. Apropo tega, pravzaprav gredo tako imenovano »rikvertz« politiko, »če nas ne marajo potem pa ga lahko po mili volji  lomimo  oziroma nadaljujemo z kršenjem vseh poslovnih, etičnih in političnih norm po  mili volji in za poln žep, lastni seveda ali za bližnjega«. Pristop za vola ubiti! Pred menoj je pravzaprav transkript šokantnega pogovora med tremi visokimi državnimi funkcionarji povezanimi s  tenderjem, financiranim s strani  Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), seveda dostavljen v obliki, ki ne vnaša dvoma. Sam pogovor je poln kršitev zakonodaje, rasističnih izpadov ter diskriminacije celotnih evropskih nacij s strani Generalnega sekretarja Vlade Draga Raškovskega. Raškovski je prijatelj in pristni politični kompanjon iz Strumice, prejšnjega lokalnega  županskega feuda sedanjega Predsednika Vlade S.R. Makedonija Zorana Zaeva.  Prav ta, Dragi Raškovski, po njihovi zakonodaji nima nobenih pooblastil, da lahko odloča o tenderju delniške družbe  M NAV, preko katere se nabavlja ATM sistem za kontrolo letenja za potrebe makedonskega zračnega prostora. Pogovor se nanaša na večfazno pritiskanje prilagajanje rokov, ki so pred iztekom ali so že mimo, v zvezi z veljavnostjo odobritve za črpanje pri EBRD ter neizpolnjevanju pogojev ene od prijavljenih  podjetij na tender. Tu je glavni player potisnjen v balkansko korupcijsko spiralo  Italijansko podjetje Leonardo v mešani, zasebni in državni lasti. Posel ki bi mogel in moral iti skoz ima vrednost v višini 7 miljonov evrov.  V njem  se dogovarjajo, da odslovijo preostale prijavljene ter da izpeljejo do konca prav z Leonardom, kljub neizpolnjevanju vseh pogojev razpisa.  Pritiskači za čim prejšnji  zaključek posla in užitka ob »žvenketu« nezakonito in na korupcijski podlagi pridobljenega denarja, je gnal poleg Draga Raškovskega še predsednika upravnega odbora M NAV, Nikolča Tasevskega ter šefa kabineta ministra za transport, Mitka Tajčuleskega.  Od posameznih faz dela v tem projektu  se pridelek (v žep teh in še koga) omenjenih valorizira na 10-15% . Nekaj dela imajo z prilaganjem datumov  oziroma podaljševanjem  taistih, ki so vezani na bančne garancije, ki so jih že prej pridobili.  Posebej poudarjajo,  da se je potrebno malo še  potiti zaradi neresnosti ali spoštovanja rokov in neformalnih dogovorov s strani Italijanskih partnerjev v poslu. So  pa edini ki so odkrito pristali na koruptivna ravnanja. V medsebojni komunikaciji omenjena korupcijska trojka celo omenja da se Italijani vedejo po balkansko, ter da so to pravzaprav navadni cigani. Pri njih se hitro dogovoriš težko izpelješ, v primerjavi z Nemci kjer se težko dogovoriš izpelješ pa relativno hitro. Ni za zanemariti,  da se pri določenih prijemih sklicujejo na slovensko prakso in sicer v primerih ko je treba podaljšati veljavnost garancij  in za te potrebe spremeniti  branžni zakon z pomočjo amandmajev  kjer del zavarovanja posla prevzame država. Seveda, je po tem razkritju nastal vik in krik, da tisti ki je to razkril pravzaprav kriv za škodo in spravljanje ob ugled tako »resno» vlado in indirektno njenega prvega ministra. Jasno in razločno se vidi da ta »odrešilna« Vlada za vse makedonske državljane,  je že zdavnaj prešla meje demokratičnosti ter se uvrstila na seznam( kar je bilo za pričakovati)nedemokratičnih in avtoritarnih vlad z stalinističnimi metodami zoper vseh, ki se poslužujejo resnice in razkrivajo sam kriminogen kriterij pri izbiri najbližjih sodelavcev, začenši od Generalnega sekretarja Vlade naprej.  S tem je razgaljen tudi sam Zoran Zaev. Ostaja mu reševanje lastne kože. Ali  bo Zaev zmogel!? toliko hrabrosti in politične integritete in poklical svojega Generalnega sekretarja Vlade k odstopu, še ne vemo, dvomimo pa lahko, glede na dosedanje izkušnje. Pogrezanje celotne politične scene pod vodstvom in skorajda nasilno prevlado predsednika Vlade R.S. Makedonije se nadaljuje v smeri politične kriptodepresije in padanje pod vsakim možnim nivojem.  Dnevna politična dogajanja, ki jih avtor teh vrstic spremlja, kažejo samo na slabše.  Prikrojevanje resnic in sledenje političnih nasprotnikov je te dni odnesel Katico Janevo dosedanja nedotakljiva šefica SJO(Posebnega državnega tožilstva), dodatno je samega Zaeva pa je izblamiralo (razkritje) javljanje  ruskim komikom, kjer se je eden predstavil kot (takrat še) predsednik Ukrajinske Vlade Petr Porošenko s katerim »obdeluje« občutljive teme notranje in mednarodne politike. Zoran Zaev, po mnenju poznavalcev makedonske politične scene in zakulisja  je dosegel resnično dno v vseh ozirih in pogledih. Zoran Zaev,  Murtino kliče in odrešuje! Vane K. Tegov  

Wed, 17. Jul 2019 at 18:23

351 ogledov

Škof Peter Štumpf: Zakaj levičarji ob 100 letnici na obrobje izrinjajo narodnega buditelja Jožefa Klekla?!
Murskosoboški škof Peter Štumpf je danes na svojem facebooku profilu objavil sporočilo o zamolčanem prekmurskem narodnem buditelju, duhovniku Jožefu Kleklu, ki je odigral zelo pomembno vlogo pri združitvi Prekmurja z matično domovino. Če bi obveljal interes samooklicanih organizatorjev 100 letnice, na čelu z eks partijskim šefom in eks PRS, bi Jožefa Klekla v celoti izbrisali iz zgodovinskega spomina Slovencev. Napadi nanj so se pričeli pred dbrim letom, ko so ga v režimski Mladini napadli zaradi njegovega domnevnega antisemitizma. Razmislek škofa dr. Petra Štumpfa o Jožefu Kleklu objavljamo v celoti:  »Jožef Klekl st. (1874-1948), duhovnik in prekmurski narodni buditelj ter voditelj, spada med največje like slovenske zgodovine, a hkrati tudi med najbolj zamolčane in zato tudi nepoznane. Enoumni boljševistični ideološki sistem ga je povsem izrinil v neprepoznavnost. Brez Klekla ne bi bilo pisatelja Miška Kranjca, ki se je pričel kaliti v svojem pisateljevanju v Kleklovih Novinah. Brez Klekla ne bi bilo agrarne reforme pol letu 1919, ko so ljudje lahko dobili grofovsko zemljo in so se po zaslugi njegove posojilnice v Črenšovcih lahko ognili oderuškim posojilom, ki so jim jih ponujali nekateri finančni prevaranti. Brez Klekla ne bi bilo razvoja tistega prekmurskega slovenstva, ki je 17. avgusta 1919 tudi omogočilo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Pa vendar se o Kleklu in drugih prekmurskih narodnih buditeljih ter voditeljih v šolah nismo učili.  To veliko pomanjkanje spoznavanja naše preteklosti nas močno določa v tem, kako je danes z nami in tem kaj se z nami dogaja. Spoznati pomeni živeti tako, da bodo lahko tudi drugi v prihodnosti živeli.« 

Zadnji komentarji

Viktor hajsinger

2019-06-02 17:46:33


Dragi Vane K. Tegov, da, da. Groza. Tudi ti nisi več rosno mlad, poznaš našo zgodovino, poznaš aktualno politično razpoloženje, odnose v državi, družbi. Poznaš Celje. Poznaš Celjane. Toda, a si pozabil kako so nas vsa leta po vojni nadlegovali politiki, nas poniževali, podcenjevali? V začetku stari, tipa Franc Leskošek - Luka, pozneje malo mlajši potomci predvojnih komunistov, revolucionarjev. Veš, malo sem prestar, da bi pozabil kaj vse so počenjali ti fakini, in to so počenjali desetletja, vse bolj samozavestno, dokler se ni zbudila Evropa in rekla dost vas imamo svinje, komunistične. Celje, delavsko mesto, Gaberje, kvart revežev, izkoriščanih delavcev, je postalo eno najbolj trdih partijskih središč Slovenije. Celje, mesto priseljenih partijskih, udbovskih podtaknjencev iz cele Jugoslavije. Po vojni so nas ustrahovali. Med vojno so ga "za vsak primer" klicali Hanzi, po vojni pa so nas maltretirali. Iz kmečke družine, pošten obrtnik, po vojni potomci ... Upravnik Carine Celje mi je zaupal. Po razpisu so morali vse vloge oddati celjski udbi, ki je po nekaj dneh sporočila koga lahko zaposlijo. Kadrovska komisija je dajala soglasje o tem kdo je primeren za.,.. Pokojni prijatelj Marko, sin polkovnika, zet revolucionarja, mi ni verjel kako me je nadlegovala partija, šele več let po osamosvojitvi je ugotovil, da je ostal brez službe zaradi politike. Kakšno razpoloženje je vladalo konec 80 - tih, postali smo nasmejani, verjeli, da je bog tudi nam namenil dostojno življenje. Krambergerja so nam umorili, Pučnika "uničili", Janšo zapirali in zapirali. Ustanavljali so nove in nove politične stranke, delali zmedo, vmes pa kradli in ropali najino državo, jo spravili na kant Volilno telo je postalo apatično - prav to so hoteli - in nam ZAVLADALI. Pri tem pa so jim, tudi to dobro veš, pomagali najini politični liderjii in naju - nas spravili v položaj današnjega dne

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Turnišče: Pridiga škofa dr. Petra Štumpfa na prazniku Marijinega vnebovzetja