SI
Hruške tepke sadimo pri nas že več kot 200 let saj je tako ukazala Marija Terezija
V Fokusu
Zanimivo

Nedelja, 12. avgust 2018 ob 07:07

Odpri galerijo

tépka -e ž (ẹ) 1. hruška z jajčastimi, spodaj dlakavimi listi ali njen sad: posaditi tepko / sedeti pod tepko / tepke se medijo; jesti tepko ∙ ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan 2. ekspr. omejena, neumna ženska: ta tepka mu vse verjame / kot psovka kaj vendar govoriš, tepka 3. mn. pogača iz umešanega ali kvašenega testa, znana v Prekmurju: mesiti tepke (gl. Slovar slovenskega knjižnega jezika).

 

Etimologija besede tepka nam pove, da je beseda prvotno pomenila moštarico oz. za mošt namenjeno hruško. Beseda je verjetno izpeljana iz glagola tepsti; morda zato, ker so hruške pred stiskanjem v stiskalnici najprej razsekali oz. steptali (gl. Slovenski etimološki slovar)

 

Cesarica Marija Terezija, ki nam je dala šole in krompir, obrzdala cerkev in nasploh skrbela za svoje ljudstvo. Zaukazala je, da mora na vsaki kmetiji zrasti vsaj ena hruška, ki ni zahtevna in dobro rodi, posušeni plodovi pa v dolgi zimi sladijo življenje otrokom.

 Za vitamine bržkone še slišala ni, vendar je bila vztrajna in odločna ženska ter je gospodarja, ki je ni poslušal, kaznovala s tepežem. Ljudski glas pravi, da je prav zato ta hruška dobila svoje ime, in še danes boste pri nas težko našli domačijo brez vsaj ene – tepke.

 

  

Sveže tepke so trpkega, sladko-kislega okusa in za presno uživanje niso prav priljubljene, saj vam s svojo rezkostjo rade »srajco nekam potegnejo«. Otročaji so bili kmalu deležni drugih sladkarij, gospodarji so začeli bolj ali manj na skrivaj kuhati prav dober šnopček – tepkovec, na Gorjušah pa so iz mehkega, a trpežnega lesa rezljali gorjuške pipe.

 

Tepka zraste do 20 metrov, drevo pa preživi do 200 let. Skorja debla je zelo hrapava, listi pa so suličaste oblike z mrežasto razporejenimi žilami. Cveti v maju in juniju, razmnožuje pa se s sejancem ali cepljenjem na sejance divje hruške. Zaradi naravne odpornosti ne rabi posebnega vzdrževanja.

 

Plod je sočen, okrogel, srednje velik, prva zelen, kasneje rumen. Običajno bogato rodi vsako drugo leto. Plodovi so zreli v septembru ali oktobru.

Obdelavo tepk bi bilo še najbolj primerno opisati kot delovno meditacijo. In ji tako tudi pristopiti. Vsako odraslo drevo lahko, ob primerni oskrbi, kljub visoki starosti obrodi do sto kilogramov plodov. Brez panike, ni vam jih potrebno izšolati. Če pa jih hočete uporabiti, imate na izbiro več ciljev. Lahko jih poskusite pojesti sveže, vendar boste za to potrebovali znatno količino prijateljev ali družinskih članov, ki so vam pripravljeni bodisi pomagati ali pa prenašati vpliv, ki ga hruške na prebavo vsekakor imajo. Tradicija priporoča sušenje ali pripravo žganja. Kompostiranje pa bo v vsakem primeru končna faza znatnega deleža vašega pridelka. Izbira je odvisna od vaših potreb, možnosti, želja, opremljenosti in seveda znanja. Letos sem se odločil za sušenje.

 

Tepka, ki še ni medena, nima okusa, ki bi si ga želeli spoznavati. Ko odpadejo, največkrat še niso medene, če pa so, jih lahko pojeste. Medena tepka je po strukturi še najbolj podobna zreli figi, s to razliko, da sta tu še muha in osemenje, ki jih večina ljudi raje odstrani. Hkrati pa lahko pogledate, če v notranjosti ni kakšnih podnajemnikov. Načeloma velja, da nepoškodovana koža – kar preverite z rahlim stiskanjem, pozornim poslušanjem in natančnim ogledom – zagotavlja varen ugriz. Če hruška ni medena, je potrebno počakati in šele nato začnete spoznavati užitke, ki jih nudi medeno sadje. Dobro je, da vsi plodovi ne dozorijo hkrati, temveč zorenje sadežev traja najmanj en mesec in tepke bomo pod vsakim drevesom lahko obirali enkrat na teden ali pa dvakrat na dan. Meni osebno je všeč, če sadje odpade z drevesa takrat, ko se za to odloči mati narava.

 

Zato jih raje pobiram večkrat, vsekakor pa morate pri vsakem pobiranju pobrati vse sadeže, sicer preostali po naravni poti propadajo in privabljajo obilico mrčesa. Sproti se odločite, ali je posamezen sadež že primeren za nadaljnjo obdelavo, se bo še omedil, ali pa je primeren le še za žganje oziroma celo kompost. Ob tem se je potrebno zavedati, da boste vsako tepko, potem ko jo boste proglasili primerno za sušenje in odložili v košaro, prijeli še najmanj štirikrat.

 

Dodana vrednost pri sušenem sadju je namreč izredno visoka. Za sušenje je torej priporočljivo izbrati le najboljše sadeže. Pred sušenjem je tepko treba po dolgem prerezati napol, saj se bo takšna hitreje posušila, hkrati pa boste lahko odstranili semena. Če jo boste prerezali tako, da bo pecelj ostal na robu ene, muha pa na robu druge polovice, imate dobre možnosti, da boste hkrati s pecljem odstranili tudi osemenje. Za to delo boste vsekakor potrebovali nožek, boljše rezultate pa se doseže tudi z malo daljšimi nohti. Nato je tepke treba zložiti v sušilnik in jih – v odvisnost od debeline sadežev, zmogljivosti vašega sušilnika, zunanje temperature in ostalih pogojev – primerno dolgo sušiti.


							 

Pri suhih tepkah se močno podaljša rok trajanja, spremeni pa se tudi okus in trdota. Zelo suho sadje je lahko trdo kot kamen, kvaliteta okusa pade, zagotovo pa je zelo trajno. Okus primerno suhega sadja je neprimerno boljši, zato trajnost niti ni tako pomembna, saj ga boste pojedli prej, kot bo uspelo splesneti. Če pa se ga odločite shraniti v zmrzovalniku, suhost za hrambo ni pomembna, vendar ste se s tem oddaljili od smisla sušenja.

Po zaslugi Marije Terezije je še pred nekaj desetletji tepka rasla na skoraj vsaki kmetiji. Poznamo precej vrst, okrog 200. V zadnjih letih se zanimanje za stare sadne vrste, med njimi tudi tepko, ponovno vrača.

Hruške tepke pa so svoje ime dobile po »tepežkanju« – kdor ni posadil tepke, kdor ni skrbel za svoje drevo, obiral sadežev … je bil tepen z leskovo palico.

Tepka, izstopa po količini čreslovine in sladkorja od drugih hrušk. Znano je da daje najboljši mošt tepkovec. Ime tepka pride od tega, ker je potrebno plodove sklatiti z drevesa s tepenjem, ko so tehnološko zreli za mošt, tedaj so še trdi. Mehki medeni plodovi, ki padajo sami z drevesa so tehnološko zreli za žganje tepkovec.

Drevo cveti v prvi polovici maja, plodovi dozorijo konec septembra. Plod je droben, s premerom 3 centimetre in ima dolg pecelj in ravno mušico. Tepkino meso je bele barve, ter trpkega okusa. Ko se zmedi, postane meso rjavkasto in odličnega žametnega okusa.

Hruške največ uporabljajo za predelavo v žganje, odlična posebnost je hruškovo vino, primerna pa je tudi za sušenje.

Včasih je bila hruška tepka zelo razširjena sorta v travniških sadovnjakih na območju Posavja, danes pa ugotavljajo, da je zaradi izsekavanja sadovnjakov na travnikih te sorte vedno manj.

Pod tem imenom tepka, ki je danes zbirno ime za vse hruške moštnice, so mišljene sorte, ki imajo več soka, sladkorja in čreslovini podobne snovi kot druge hruške. Med temi sta dve slovenski sorti, ki izstopata po količini čreslovine in sladkorja kot druge hruške, to sta ‘Bela tepka’ in ‘Črna tepka’, ti dajeta najboljši mošt tepkovec. Ime tepka pride od tega, ker je potrebno plodove sklatiti z drevesa s tepenjem, ko so tehnološko zreli za mošt, tedaj so še trdi. Mehki medeni plodovi, ki padajo sami z drevesa so tehnološko zreli za žganje tepkovec. Sorti sta postali pri nas izredno redki, na Kranjskem se najde ‘Črna tepka’, iz sortimenta je bila črtana že pred prvo svetovno vojno, ker dolgo ne zarodi in ne daje velikih pridelkov, zato je zelo redka. To, kar se danes proglaša za tepke, sploh niso tepke, to so sorte z drobnimi plodovi, največkrat ‘Koroška moštnica’ ali ‘Štajerska okroglica’, za mnoge je tepka celo ‘Vinska moštnica’. Slednja je daleč najpogostejša hruška v Sloveniji, velika večina dreves v obcestnih drevoredih so drevesa te sorte, vključno z najdaljšim drevoredom pri nas ob Cerkniškem jezeru. ‘Bela ‘tepka’ se najde še tu in tam na Pohorju, Kozjaku, Slovenskih goricah in na Goričkem.

 

Zaradi fizioloških lastnosti začnejo sadna drevesa starih sort roditi zelo pozno, pri skoršu lahko mine tudi več kot 10 let, zato pa živijo dalj časa, češnje in jablane do 80 in več let, hruške pa 200 in več. Tudi če so cepljene na šibke podlage, ne rodijo tako kmalu, vendar to niso drevesa, ki bi dajala svojstveno podobo krajini.

 

Priprava bovških krafov

Bovški krafi so krapci z nadevom iz suhih hrušk tepk. So najbolj prepoznavna sladica na območju Bovškega. To tradicionalno jed pripravljajo po domovih ob prazničnih priložnostih in je sestavni del jedilnikov lokalnih gostišč in kulturnihprireditev.

Opis:

Bovški krafi, imenovani tudi buški krafi (ednina – bovški oz. buški kref), so krapci z nadevom iz suhih hrušk tepk in so najbolj prepoznavna sladica na območju Bovškega. S svojo značilno obliko v velikosti dlani s petelinjim grebenom predstavljajo ohranjeno kulinarično posebnost območja.

Krapci so kuhani, pečeni ali parjeni žepki iz tankega testa z različnimi slanimi ali sladkimi nadevi in različnimi posipi. Sodijo v kulinarično skupino močnatih jedi in se največkrat kuhajo v kropu ali na pari. Izvirajo iz podonavske kuhinje. Ponekod jih imenujejo tudi štruklji.

Osnovna sestavina nadeva (bulje) za bovške krafe so suhe hruške tepke (kloce). V preteklosti so jih sušili v pečici štedilnika na drva in krušni peči, danes pa jih večinoma nekaj dni sušijo v električni pečici na nizki temperaturi in na zraku ali v sušilniku za sadje. Hruške zmečkajo, dodajo rozine (cvejbe), koruzno moko, popraženo čebulo, mlete orehe (bure), naribana jabolka in piškotne drobtine ter jih skupaj s temi sestavinami zamešajo v nadev. Iz poparjenega testa oblikujejo žepke,jih napolnijo z nadevom in na vrhu s prsti stisnejo v petelinji greben. Krafe skuhajo v slanem kropu. Servirajo jih polite s topljenim maslom ali z na maslom popraženimi krušnimi drobtinicami ter posute s cimetom (kanelo). Priprava bovških krafov skupaj s predpripravami traja okoli pet ur. Nadev se od hiše do hiše lahko razlikuje, prav tako tudi testo. Nekateri moko poparijo, drugi jo samo zmešajo z vodo, tretji pripravljajo kvašeno ali krompirjevo testo.

Bovški krafi kot sladica iz preprostih lokalnih sestavin odsevajo sintezo različnih kulturnih prvin: ime jedi je germanskega izvora (nem. Der Krapfen), cimet, ki pogosto zaokroži bovške sladice, je uvožena začimba z Vzhoda, polnilo pa prispeva domača hruška tepka. Posebni so tudi zaradi izrazoslovja oz. bovških narečnih izrazov, večina sestavin ima svoj poseben izraz v bovškem narečju.

Jed je na Bovškem prisotna vsaj od druge polovice 19. stoletja. V preteklosti so bovške krafe uživali predvsem za božič, kot praznično jed pred odhodom k polnočnici. Bovški krafi so del kulinarične dediščine, ki je na tem območju zelo prisotna in živa. Receptura in tradicija njihovega uživanja se prenašata iz roda v rod. Nekateri domačini v skladu s tradicijo krafe še danes pripravljajo samo ob božiču, drugi pa tudi ob drugih večjih praznikih in priložnostih. V gostinski oz. kulinarični ponudbi so krafi prisotni od sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Njihova priprava se ohranja in tudi razširja, saj tudi priseljeni gostinci prevzemajo domačo recepturo in pripravljajo bovške krafe kakor nekoč. Kot priljubljeno jed lokalnega prebivalstva in obiskovalcev jih pripravljajo v mnogih lokalnih gostiščih, restavracijah, hotelih in na turističnih kmetijah. Lokalna društva njihovo pripravo prikazujejo na različnih kulturnih prireditvah na Bovškem. Znotraj lokalne skupnosti prirejajo delavnice z namenom ohranjanja znanja njihove recepture.

Bovški krafi so pomemben del kulinarične dediščine na območju Bovškega. Ohranjanje njihove tradicionalne recepture ima velik pomen za lokalno prebivalstvo in za lokalne gospodarske dejavnosti, kot sta turizem in gostinstvo, ter za ohranjanje in širjenje znanja o lokalni kulinariki. Priprava bovških krafov, katerih receptura se prenaša iz roda v rod, pripomore h krepitvi lokalne identitete ter prispeva k posebnosti in pestrosti območja, na katerem je prisotna.

Jed - boški krafi so uradno vpisani v seznam žive kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Slovenije od  21.10.2014 pod številko EID: 2-00037. Ime enote: Priprava bovških krafov, Sinonimi imena enote: Buški krafi.

 

Sušenje hrušk tepk

Sušenje hrušk tepk, je opravilo, ki so ga opravljali že naši predniki, saj zgodovina piše, da je že Marija Terezija z odlokom zahtevala, da se pri vsaki hiši posadi vrsta hruške, ki bo dopolnila prehrano revnega kmečkega prebivalstva. V današnjem času je ta vrsta hruške kar malo zapostavljena, saj so mnogi prepričani, da je uporabna samo za kuhanje žganja, toda iznajdljive gospodinje znajo iz suhih hrušk tepk, pripraviti zanimive kompote, potice (poskusite sadno potico), nadeve in priloge s katerimi obogatijo svoje kulinarične dobrote. Suhe tepke pa so tudi zelo primerne, da jih gostom ponudimo ob pijači, domačem jabolčniku, narezku ali potici, dobrodošle pa so tudi ob gledanju televizije v dolgih zimskih večerih.

 

Duh in dela cesarice Marije Terezije še vedno živi med nami – prav tako hruške tepke in njihova vsestranska uporabna vrednost, ki jo ponovno odkrivamo.

Morda pa bo ta članek izziv, da posadite nekaj hrušk tepk na svojem vrtu ali sadovnjaku.

Mirjana Ivanuša

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 22. Jan 2019 at 23:55

0 ogledov

Kaj se (ne) dogaja z mariborsko Piramido?
Mariborska Piramida, ki je osrednji del drugega največjega mesta v Sloveniji, trenutno sameva. V letu 2017 se je na Piramidi pričela bogata gostinska in kulturna ponudba, ki pa je že v letu 2018 zamrla in sedaj kaže klavrno podobo,  kot spomenik vandalizmu na eni lepših lokacij v Mariboru. Hitro po tem, ko je po lokalnih volitvah 2018 v Mariboru vodilna mesta zasedla nova oblast z novim županom Sašom Arsenovičem na čelu, smo v našem uredništvu sestavili nekaj kratkih vprašanj, kakšne načrte ima nova mestna oblast s Piramido in dogajanjem na njej. Vprašanja smo poslali 25.12.2018, odgovore pa objavljamo šele danes. Služba za stike z javnostjo je namreč potrebovala nekaj časa, da se je uigrala in nam odgovorila na zastavljena vprašanja.   Kakšna je vaša strategija glede razvoja turizma nasploh v Mariboru?                "Župan je že v svojem predvolilnem programu izpostavil, da je potrebno vprašanje razvoja turizma naše destinacije gledati celostno, ozirajoč se na vse štiri letne čase. Pomemben je razvoj turizma v smeri zelene destinacije, ki s Pohorjem, reko Dravo, Mariborskim jezerom in vinorodnim okolišem nudi veliko priložnosti za aktivni oddih. Zraven Pohorja in športno rekreacijskega turizma ima Maribor neizkoriščen potencial v kulturnem in poslovnem turizmu. Pomembno je vključevanje v projekt Dravske kolesarske poti, ki bo naše mesto postavil na evropski zemljevid daljinskih kolesarskih poti. V mestu je potrebno razvijati in izboljšati ponudbo za »Citybreak«, ki je še vedno zelo v porastu. Z doživetji v mestu in okolici, tudi z razvijanjem odlične kulinarične in vinske ponudbe, bomo ustvarjali turistično destinacijo vrhunskih doživetij. Z razvojem ponudbe na najvišjem nivoju tako za stacionarne kot poslovne in tudi dnevne goste, se bodo razvijale tudi prepoznavne blagovne znamke." Katere ukrepe predlagate, kot župan in podjetnik, da bo promocijska dejavnost turizma samovzdržna in ne bo tako zelo obremenjevala proračuna mestne občine Maribor? "Za večanje obiska turistov in ustvarjanja prepoznavnosti destinacije je potrebno vlagati v promocijo same blagovne znamke. Brez promocije ni turistov. Z uvedbo promocijske takse s 1.1.2019, se bo povečala možnost promoviranja naše destinacije v sklopu promocijskih aktivnosti STO, kar pa ne bo povečalo obveznosti iz proračuna občine. Zato je nujno intenziviranje sodelovanja javnega zavoda za turizem s STO pri načrtovanju promocije slovenskega turizma in vključevanju destinacije Maribor - Pohorje vanjo.  Zaradi načrtov povečevanja števila turistov v naši destinaciji, bo poudarek na vsebini in strategiji promocije in ne na zmanjševanju sredstev zanjo." Kako dobro poznate delovanje zavoda za turizem Maribor Pohorje in kakšne ukrepe v zvezi z ohranitvijo ali ukinitvijo zavoda boste uvedli? "Minuli teden smo imeli sestanek z direktorico Zavoda za turizem, na katerem smo se seznanili z njihovimi načrti dela za leto 2019. Namen in vizijo Zavoda za turizem je vsekakor potrebno ohraniti, potrebno pa je tudi ponovno ovrednotiti njegov koncept ter razmisliti o tem, kako v povezovanju s sosednjimi občinami delovati bolj regijsko." Kako nameravate kot župan vplivati in podpirati razvoj gostinske in turistične ponudbe na Piramidi? Kot dolgoletni gostinec imate morda kakšno kreativno idejo? "Občina ima z zakonom določene naloge, ki jih izvaja v podporo dejavnosti turizma in to udejanja z javnimi službami, razpisi, z urejanjem določene infrastrukture itd. Javni zavod za turizem bi moral pripraviti program dogodkov, skupaj z vinarji ustvariti zgodbo in Piramido s celovito ponudbo in pohodnimi potmi vključiti v ponudbo doživetji za turiste in tudi lokalne prebivalce."   Kateri hotel bi priporočali gostom v Mariboru in zakaj? "V Mariboru imamo kar nekaj hotelov, ki so vredni priporočila, kljub temu da sta dve nekoč veliki podjetji, ki sta narekovali trend razvoja turizma in nastanitvenih kapacitet, spremenili lastnike, kar se danes pozna na ponudbi sob. Najboljše priporočilo hotelu pa je tisto, ki ga dajo gostje sami. Vedno več jih o svojih izkušnjah komentira na za to ustvarjenih portalih. Prepričan sem, da je Maribor vedno prava izbira, za vsak tip gosta."   Piramida je osredni pečat Maribora. Ali boste nadaljevali z arheološkimi izkopavanji in sanacijo ostalin Mariborskega gradu in promocijo v turistične namene? "Območje Piramide je v lasti Republike Slovenije. Kot začasni upravljavec je po podatkih GURS vpisan Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, vendar zgolj zato, ker gre za kmetijsko zemljišče. SKZG RS je sicer v letu 2009 z MO Maribor sklenil tudi pogodbo o soglasju za arheološka izkopavanja, pri čemer ta pogodbo ne ureja razmerij glede upravljanja, vzdrževanja območja. Skladno z določbo 5. točke 1. odstavka 3. člena ZSPDSLS-1 je upravljanje stvarnega premoženja skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno. Na podlagi ZVKD-1 so arheološke najdbe ali arheološke ostaline v lasti Republike Slovenije, kar pomeni, da bi skrb za vzdrževanje morala prevzeti Republika Slovenija, ne glede na to, da gre za kulturni spomenik lokalnega pomena. MO Maribor je nazadnje v letu 2018 ponovno pozvala Ministrstvo za kulturo, da izkopanine zaščiti in okolico primerno uredi, saj zaradi zakonodaje ministrstvo lokacije ne more predati v uporabo oz. lastništvo MO Maribor." Odnosi z javnostmi Mestna občina Maribor Tekst in foto: Jure Žnidarič

Tue, 22. Jan 2019 at 18:47

0 ogledov

Mestni odbor SDS Murska Sobota župana Aleksandra Jevška prijavil Računskemu sodišču in Štefanečevi KPK
"Pri soboškem županu Aleksandru Jevšku vse bolj "smrdi" na klientelizem in korupcijo," je bil naslov teksta (http://vfokusu.com/post/437232/pri-soboskem-zupanu-aleksandru-jevsku-vse-bolj-smrdi-na-klientelizem-in-korupcijo), v katerem smo razkrili ugotovitve revizijskega postopka Nadzornega odbora mestne občine Murska Sobota o "spornih" praksah vodstva občine oziroma župana Aleksandra Jevška v primeru družbe Zgodba d.o.o. in projekta Ekspano.  Temeljna ugotovitev nadzornikom MO Murska Sobota v primeru poslovanja z družbo Zgodba d.o.o., ki ima tri lastnike, od tega  dva preverjena kadra Židanovih prenovljenih komunistov; Matevža Frangeža, nekdanjega državnozborskega poslanca SD, nekdanjega direktorja Večera Jureta Štruca, tretji pa je nekdanji direktor marketinga na Većeru Mitja Blagajac, da je  bilo sodelovanje "skregano"  z 9. členom Notranjih navodil za oddajo javnih naročil in 6. odstavkom 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.  Le nekaj dni po tem, ko je bila ustanovljena družba Zgodba d.o.o. je Jevšek z njo sklenil pogodbo o sodelovanju. Trojica Židanovih partijskih podjetnikov je Zgodbo d.o.o ustanovila 18. junija 2015, že 4. avgusta 2015 pa so MO Murska Sobota poslali prvo fakturo. Sodelovanje ne temelji na javnem razpisu, temveč je bila Zgodba d.o.o. kot edina povabljena k sodelovanju. Z Zgodbo d.o.o. sta Jevšek in Đurov sodelovala ves čas, zadnje plačilo sega v predvolilni čas, v oktober 2018. Vse se je odvijalo preko naročilnic za pripravo različnih komunikacijskih izhodišč (tudi za županove uvodnike, ki so bili objavljeni v občinskem trobilu Soboške novine) in sklenjene pogodbe za komunikacijsko podporo pri projektih urbane strategije in projektu MS4future (v letu 2017). Zgodba d.o.o. naj bi dobila tudi naročilo, da mora pripraviti odgovore na pisanje o "umazanih rabotah Jevška in Đurova" na našem spletnem časopisu V FOKUSU. Skratka, nadzorniki so iz vse pregledane dokumentacije (2015-2018) ugotovili, da je sodelovanje z družbo Zgodba d.o.o. bilo v nasprotju z 9. členom Notranjih navodil za oddajo javnih naročil in 6. odstavkom 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Sodelovanje z družbo Zgodba d.o.o. seveda poteka še danes in bo verjetno tudi v prihodnje, kakor bo pač ukazal partijski šef Dejan Židan. V treh letih je Frangeževa Zgodba d.o.o. iz proračuna MO Murska Sobota prejela 77.221,74 EUR. Nadzorniki so poročilo spisali in podpisali le nekaj dni pred lokalnimi volitvami, na spletni strani strani mestne občine Murska Sobota pa so ga objavili komaj 22. novembra, torej štiri dni po "veličastni" zmagi Aleksandra Jevška na županskih volitvah. Čeprav smo javno pobarali Štefanečevo KPK, Računsko sodišče, konec koncev tudi Policijo, ali bodo po uradni dolžnosti reagirali na več kot evidentne elemente korupcije in klientielizma v primeru Zgodbe d.o.o., se to ni zgodilo. Že res, da je Štefanečeva KPK (Komisija za preprečevanje korupcije) konec decembra 2017 pri obravnavi podobnih odnosov jasno sklenila, da obstaja klientalizem pri naročanju PR-storitev in celo zaznala »indice koruptivnega ravnanja« oziroma »obstoj vzorcev, ki so značilni za »klientelistične prakse,« se v primeru Jevška in MO Murska Sobota ni zgodilo nič. Tudi nadzorniki, ki so spisali za Aleksandra Jevška nič kaj prijazno revizijsko poročilo, s svojimi ugotovitvami niso mogli obvestiti pristojnega ministrstva, Računsjkega sodišča in Štefanečevo KPK, ker so jih takoj po volitvah zamenjali novi obrazi nadzornikov, ki so "pisani na kožo" Alksandra Jevška. Zaradi vsega tega so se v mestnem odboru SDS Murska Sobota odločili,  da vložijo prijavo zoper MO Murska Sobota in župana Aleksandra Jevška prijavijo Računskemu sodišču in Štefanečevi KPK. Za prijavo so se odločili zaradi očitnih kršitev javnega naročanja ZJN – 3, ki ima »sledi« koruptivnega ravnanjaravnanja v neskladju s 6. odstavkom 14. člena ZIntPK (Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije).“MO SDS Murska Sobota ugotavlja, da je NO MOMS dne 15.11.2018 zaključil s svojim delom nadzora v zvezi s sodelovanjem MOMS z družbo Zgodba d.o.o. Poročilo je bilo objavljeno na spletni strani MOMS štiri dni po lokalnih volitvah, dne 22.11.2018. NO je v svojem poročilu (glede sodelovanja z družbo Zgodba d.o.o.) ugotovil, da je nadzorovana oseba ravnala v neskladju z 9. členom Notranjih navodil za oddajo javnih naročil z dne 31.7.2014 št. 439-0003-2014, ker ni k oddaji ponudbe pozvala vsaj dveh ponudnikov. Nadalje je NO MOMS ugotovil, da je MOMS ravnala v neskladju s 6. odstavkom 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije." Kako se bosta na prijavo odzvala Računsko sodišče in KPK, ko je govora o "prvorazrednih" in privilegiranih državljanih s člansko izkaznico Židanove SD v žepu, bomo V FOKUSU spremljali z velikim zanimanjem.

Tue, 22. Jan 2019 at 16:49

0 ogledov

Na Gruškovju mejni policisti odkrili 4 ilegalne migrante
Včeraj, ob 9.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v našo državo vstopal 49-letni Turek, voznik tovornega priklopnega vozila turških registrskih oznak. Pri pregledu tovornega vozila je CO2 tester pokazal verjetnost prisotnosti ljudi v priklopnem vozilu. Reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Zaradi tega so policisti opravili temeljito mejno kontrolo priklopnega vozila in v notranjosti tovornega prostora odkrili štiri državljane Afganistana, stare od 13 do 18 let, ki so se na ta način želeli izmakniti mejni kontroli. Policisti so ugotovili, da so navedeni v priklopno tovorno vozilo vstopili že v Srbiji. Voznik je o tem obvestil srbske policiste, ki so tam nekaj ljudi odstranili iz vozila, opisani štirje pa so se tako dobro skrili med tovorom, da jih niso odkrili.  Po končanem zaključku so vsem štiri zavrnili vstop in jih ob 12. 25 predali hrvaškim varnostnim organom.   Foto:  PMP Gruškovje

Tue, 22. Jan 2019 at 16:35

40 ogledov

Prva slovenska fakulteta, ki je v svoje študijske programe vključila predmet Blockchain tehnologija in kriptovalute
V študijskem letu 2018/2019 se bo na FKPV (Fakulteta za komercialne in poslovne vede Celje) prvič izvajal izbirni predmet Uporaba blockchain tehnologije in kriptovalut, katerega nosilka je mag. Mirjana Ivanuša Bezjak, strokovnjak s področja poslovne informatike in managementa.  Tako tudi FKPV (www.fkpv.si) vstopa v korak s časom, saj je postala uporaba blockchain tehnologije v poslovanju že nujna. Prav tako ne moremo prezreti novih digitalnih valut – kriptovalut ter njihove prisotnosti na finančnih trgih. Blockchain je relativno nova tehnologija, ki prestavi zaupanje iz tretjih oseb v naše lastne roke. Na ta način lahko preverjamo naše lastne transakcije in naše podatke. Ta nova tehnologija omogoča tako hitrejše in varnejše globalne transakcije, kar posledično tudi pospešuje samo globalizacijo. Nekatera podjetja so na tem področju bolj uspešna, druga pa precej manj, predvsem zato, ker nimajo zaposlenih ljudi z ustreznimi znanji. Pri predmetu bodo študentje dobili tako teoretična in predvsem praktična znanja s področja blockchain tehnologij in kriptovalut. Podjetja danes zaposlujejo vedno več strokovnjakov s področja blockchain tehnologij in kriptovalut, saj se zavedajo pomembnosti novih tehnologij in poznavanja procesov njihovega delovanja. Znanja, ki jih bodo študentje pridobili pri tem predmetu, jim bodo lahko v veliko pomoč tudi pri iskanju zaposlitve. Blockchain tehnologije oz. tehnologije podatkovni blokov podatkov ni nihče klical ali posebej iskal. Enostavno se je zgodila v spletu okoliščin in razvoju kriptovalute Bitcoin. Blockchain ni samo nova tehnologija. To je močan instrument za spremembo družbe, socialnih odnosov in politike. Uspešnost blockchain tehnologije je odvisna od stotin milijonov ljudi, ki ga bodo kritično uporabljali in presodili ji mu zaupajo ali ne. Današnji razvijalci aplikacij in uporabniki so pionirji na novem področju. Odločitev vsakega posameznika pa je ali se bo temu gibanju pridružil ali ne. Blockchain nam ne nalaga omejitev. Nasprotno, daje nam novo stopnjo svobode in prostosti, da SVET (in zemljo) v katerem živimo postavimo na najvišje mesto. Blockchain bo definitivno novo orodje novega desetletja. Blockchain tehnologija (tehnologija verig podatkov) je na pohodu. Vsak teden lahko preberemo o novem možnem področju njegove uporabe (zemljiška knjiga, zavarovanje, nabave, sledljivost izdelkom, e-volitve, kriptovalute,..). Blockchain je relativno nova tehnologija, ki prestavi zaupanje iz tretjih oseb v naše lastne roke. Na ta način lahko preverjamo naše lastne transakcije in naše podatke. Ta nova tehnologija omogoča tako hitrejše in varnejše globalne transakcije, kar posledično tudi pospešuje samo globalizacijo. Ker pa ni omejena na eno samo industrijo, bomo v prihodnosti zagotovo slišali še veliko več na temo blockchain in uspešnih ICO projektov, ki gradijo posel z blockchainom. Mnoga podjetja iščejo svoja zagonska finančna sredstva s strani “ICO” . To pomeni da se financiranje projekta ni začelo na klasičen način z investicijo poslovnih angelov ali skladov, prodajo lastniških deležev, ampak s prodajo “kovancov”. Torej, ICO je kratica za Initial Coin Offering in po domače pomeni začetno ponudbo kovancev. Iz imena lahko ugotovimo, da podjetja zbirajo denar z začetno ponudbo kovancev (ali pa tudi edini) nabor kovancev. Podobno kot pri delnicah, drži? ICO je v zadnjih časih izjemno popularen način zbiranja zagonskih sredstev pri tehnoloških podjetij, kot je tudi zbiranje zagonskih sredstev preko crowdfunding platform kot je KickStarter. Pri slednjih ljudje zbirajo “klasičen denar” za svoje ideje, pri ICO strategiji pa ljudje nakažejo svoje kriptovalute in s tem podpirajo idejo, ki jo podjetje predstavlja. Slovenci se lahko pohvalimo z zelo široko paleto področij z ICO ponudbami. Najbolj znan produkt, ki temelji na blockchain tehnologiji so vsekakor kriptovalute (bitcoin, ethereum, litcoin, ripple …). Kriptovalute lahko sami “rudarimo” ali jih kupimo. Trgovanje z kriptovalutami pa je eno najbolj “nepredvidljivih aktivnosti na finančnem področju”.

Tue, 22. Jan 2019 at 16:30

0 ogledov

Poslanska skupina SDS zahteva nujni sklic seje odbora za zdravstva
Poslanska skupina SDS je na predsednika odbora za zdravstvo naslovila zahtevo za sklic nujne seje odbora za zdravstvo, na kateri bi obravnavali strategijo razvoja intenzivne medicine v Republiki Sloveniji.  Strategija razvoja intenzivne medicine v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Strategija) je razvojni dokument, ki je nastal kot eden izmed ukrepov oziroma načrtovanih aktivnosti s ciljem, da se doseže soglasje z vsemi ključnimi deležniki o spremembah, ki so potrebne za boljše odzivanje sistema zdravstvenega varstva na potrebe prebivalstva.  V Strategiji je razširjen strokovni kolegij med drugim razdelil oddelke intenzivne medicine glede na mrežo bolnišnic v Republiki Sloveniji. Strategija je bila objavljena na spletni strani MZ, spremembe in dopolnitve pa so sprejemali do 1. decembra 2018.  V zvezi s Strategijo so na ministrstvo s strani bolnišnic, ki naj bi se jim spreminjal status, prejeli kar nekaj pripomb. Zdravstveni svet, strokovni organ pri Ministrstvu za zdravje, je tako na primer tri bolnišnice - SB Brežice, SB Ptuj in SB Trbovlje rangiral na način, da jih definira kot lokalno bolnišnico. Ta naj bi bolnika, ki je potreben intenzivnega zdravljenja, ustrezno sprejela in pripravila za transport v 24 –ih urah. Bolnišnica bo potrebovala za ta postopek vso sodobno opremo in kader, denarja pa bo za te dejavnosti bistveno manj, saj so normativi za lokalno bolnišnico v tej Strategiji opredeljeni bistveno slabše kot za regionalne bolnišnice (zdravnik je npr. v lokalnih bolnišnicah zagotovljen le 8 ur dnevno, za ostale ure pa naj bi bolnišnice zagotavljale pripravljenost zdravnika).  Po mnenju direktorjev bolnišnic pa se z na tak način pripravljeno Strategijo posega v en segment dela splošne bolnišnice, saj ta sprememba ne vpliva le na izvajanje te službe (intenzivne medicine), temveč na vsa področja dela bolnišnice. Intenzivna medicina je namreč tesno povezana z internim, kirurškim, pediatričnim in ginekološko porodnim oddelkom, še posebej pa z Urgentnim centrom. Ostali oddelki potrebujejo zagotovljeno intenzivno medicino 24 ur na dan 365 dni v letu, in to ne kot pripravljenost zdravnika na domu, kot se to predvideva za lokalne bolnišnice.  Zakonodaja (5. člen ZZDej) sicer določa, da na sekundarni ravni mrežo določa Republika Slovenija po predhodnem mnenju zainteresiranih občin. Strateški dokument z opredelitvijo posameznih bolnišnic kot lokalnih tako posega v status splošnih bolnišnic, ki preprosto s sredstvi, ki jih bodo dobile za opravljanje dejavnosti, ne bodo več zmogle pokriti vseh nastalih stroškov, s čimer se zaradi neurejenega financiranja Urgentnih centrov srečuje kar nekaj bolnišnic.  Strategija je po mnenju direktorjev nekaterih bolnišnic plod parcialnega načrtovanja brez prave ideje o delitvi dela med bolnišnicami in jasno določene mreže bolnišnic. Vsako parcialno spreminjanje posameznih organizacijskih enot prinaša bolnišnicam dodatne težave in nemir pri opravljanju njihovega poslanstva.  Da je Strategija razvoja interne medicine neustrezna in da ne upošteva že sprejetih sklepov Sveta regije Posavje, s katerim je bilo seznanjeno resorno ministrstvo, je opozoril tudi Svet omenjene regije. Po njihovem mnenju ministrstvo s to Strategijo (na področju organizacije javnega zdravstva in opredelitvijo lokalne bolnišnice, ki pa je dejansko regionalna in tudi širšega pomena) posega in postavlja regijo v podrejen položaj. Svet regije Posavje nasprotuje predlagani Strategiji v delu, kjer označuje Splošno bolnišnico Brežice kot lokalno in ne regionalno. Svet regije prav tako nasprotuje izvedbi spremembe organizacije intenzivne medicine v Sloveniji, kot je predlagana z dokumentov Strategije, saj bi za regijo Posavje pomenilo bistveno znižanje sredstev za zdravljenje bolnikov v t. i. lokalnih bolnišnicah (Brežice, Trbovlje in Ptuj) za oskrbo enako zahtevnih zdravstvenih stanj pacientov. Končna posledica takšnega strokovnega načrtovanja bo znižana raven zdravstvenega varstva za prebivalce regije Posavje, saj bo bolnišnica, kot je načrtovana v Strategiji, ostala brez zdravnikov. Vse zapisano je tudi po mnenju poslanske skupine SDS v nasprotju z zavezami koalicijske pogodbe na področju zdravstva, ki govori o dostopnem, kakovostnem, učinkovitem in finančno vzdržnem zdravstvu. Za regijo Posavje bi namreč take spremembe pomenile bistveno znižanje sredstev za zdravljenje bolnikov v t. i. lokalnih bolnišnicah za oskrbo enako zahtevanih stanj pacientov, prav tako pa nova organizacija bolnišnic ne prispeva k boljši organizaciji intenzivne medicine, še manj pa k večji in boljši strokovni obravnavi življenjsko najbolj ogroženih bolnikov v Sloveniji.  V poslanski skupini SDS predlagamo, da odbor za zdravstvo po končani razpravi sprejme naslednja sklepa:  1.        Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje RS, da ponovno preuči Strategijo razvoja intenzivne medicine v RS in upošteva mnenja Sveta regije Posavje.  2.        Odbor za zdravstvo nalaga Ministrstvu za zdravje RS, da pred sprejetjem Strategije razvoja intenzivne medicine v RS o končnem dokumentu seznani Odbor za zdravstvo DZ RS. 

Sun, 20. Jan 2019 at 22:50

441 ogledov

Dr. Vinko Gorenak: VOX POPULI »DELA RED« PRED EVROPSKIMI VOLITVAMI
Verjetno je večina gledalcev nacionalne TV danes z zanimanjem in presenečenjem gledala poročanje o tem kako je po dolgih letih Boruta Pahorja na prvem mestu priljubljenosti politikov, zamenjal Marjan Šarec in kako je po dolgem času na vrhu priljubljenosti političnih strank LMŠ in ne več SDS. V krogih LMŠ so verjetno marsikje nazdravili, v krogih SDS pa so verjetno marsikje postali zaskrbljeni. Toda prvi nimajo razloga za slavje, drugi pa nimajo razloga za žalost. Razlogov za tako mojo trditev je kar nekaj, zato naj nekatere navedem. Raziskovalci, se opravičujem ustvarjalci javnega mnenja, o političnih preferencah državljanov do posameznih političnih strank in posameznih politikov, svoje delo že dolga leta, praktično desetletja, ki so se začela v prejšnji državi, opravljajo na način, ki je sedaj jasen že mnogim med nami. Večina državljanov pa se za te njihove »rabote« pač ne zanima in jim več ali manj celo verjame. Pa poglejmo najprej tako imenovano lestvico priljubljenosti politikov. Že od Kučana, pa preko Türka, do Pahorja so na prvem mestu priljubljenosti politikov vedno predsedniki države. Trenutna uvrstitev Pahorja na drugo mesto je zgolj in samo začasna, namenjena medijskemu »bildanju« Šarca. Tudi ob zamenjavi predsednika države ni nič drugače. Ob zadnji anketi mandata predsednika države, je prvi star predsednik države, ob novi anketi ga ni več med dvajsetimi najbolj priljubljenimi in na prvo mesto pride nov predsednik države. Nihče pa se ne vpraša zakaj tako. Drugo uvrščeni je že več kot desetletje naš evropski komisar, pa naj je to bil Janez Potočnik, za njim pa Violeta Bulc. To pravilo velja praktično tudi ob zamenjavi komisarja. Včeraj Potočnik, danes Bulčeva. Ja kako, zakaj? Odgovora na to vprašanje ni, kot da gre za neke vrste »dedno« mesto na lestvici priljubljenosti politikov. Nobenega pojasnila nismo bili nikoli deležni kako je mogoče, da je prvi na lestvici vedno predsednik države, pa za kateregakoli gre in kako je mogoče, da starega predsednika države, po  zamenjavi ni niti med dvajsetimi najbolj priljubljenimi politiki. Povsem enako velja za evropskega komisarja na drugem mestu. Še bolj zgovorno pa je naslednje dejstvo. Tam od tretjega pa nekako do petnajstega mesta priljubljenosti politikov, že dolgo vrsto let, z redkimi izjemami, najdemo leve politične obraze, zadnjih pet mest pa je praviloma namenjenih desnim politikom. Med njimi praktično vedno najdete Janeza Janšo, ki se na lestvico »uvrsti« pa spet »pade dol«. Tudi mene ste v preteklih letih lahko zasledili v tej kategoriji priljubljenosti politikov. Janše še nikoli v vseh letih ni bilo recimo med petimi najbolj priljubljenimi politiki. Tudi v času volitev 2004 in 2018 ko je SDS zmagala ne. Toda volitve pokažejo povsem obratno sliko. Janez Janša praviloma na vseh volitvah doseže daleč največje število glasov volilcev. Pogosto se zgodi, da celo vsi poslanci posameznih poslanskih skupin ne dobijo toliko glasov kot on sam (v tem mandatu sta to dve poslanski skupini DESUS in SAB). Tudi sicer boste lahko kar nekaj zadnjih volitev našli med tistimi poslanci desnega političnega pola, ki praviloma zasedajo zadnja mesta na lestvici priljubljenih politikov, tiste, ki na volitvah dosežejo največje število glasov volilcev. Čisti anahronizem merjenj, oprostite ustvarjanj javnega mnenja torej. Tudi med političnimi strankami ni kaj dosti drugače. Zadnje merjenje javnega mnenja, oprostite ustvarjanje javnega mnenja, to le še potrjuje. V razvitem demokratičnem svetu je več ali manj jasno, da se politične stranke ne rojevajo vsakih nekaj let in po mandatu ali morda dveh izginejo iz političnega prizorišča. Nenazadnje to velja tako za ZDA, Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Japonsko, Avstrijo, Avstralijo, nekoliko manj za Italijo. V večini teh držav poznajo ustaljene in etablirane politične stranke, ki se največkrat po mandatu ali dveh menjavajo na oblasti. Tako imenovanih list, tipa Jankovičeve, Cerarjeve ali sedaj Šarčeve, praviloma sploh ne poznajo. Tam pač ni mogoče, da bi listo ustanovil dva ali tri mesece pred volitvami. Sploh pa ni mogoče, da bi s tako listo na volitvah celo zmagal ali vodil vlado. Tudi zato je povsem jasno, da imajo v Sloveniji perspektivo le etablirane stranke s terensko mrežo kot so SDS, SD in NSI. Vse ostalo pa je na robu političnega preživetja pa četudi na volitvah zmaga, sestavi in vodi vlado je jasno, da je to začasna misija in nič drugega. V tem kontekstu je vsako veselje ali strah ob današnjih anketah povsem odveč. Že danes je jasno, da tam okoli leta 2025 – 2030 nihče več ne bo vedel kaj pomenijo kratice PS, SMC, LMŠ, SAB, mnogi pa se bodo spraševali kdo je že bil Jankovič, kdo Cerar, kdo Šarec in kdo Bratuškova. Več ali manj jim bo odgovor nudil le še Google. Sicer pa uvrstitev Šarca in njegove liste na prvo mesto priljubljenosti politikov in političnih strank ni nobeno presenečenje. Do sedaj ni naredil praktično še ničesar, kar vsak pameten predsednik vlade naredi v prvih mesecih vlade, seveda misim na sistemske reforme. Razdelil je le nekaj bombončkov v obliki povišanja plač in to je vse. Raziskovalci, oprostite ustvarjalci javnega mnenja, pa preprosto delajo neke vrste red pred evropskimi volitvami. Za Pahorja jim tako ali tako ni mar, dejansko je celo nenavadno, da so ga toliko časa pustili v samem vrhu priljubljenosti politikov. Šarčevo zasedbo prvega mesta je potrebno razumeti zlasti v kontekstu evropskih volitev. Bojazen pred SDS in NSI je prevelika. Slovenija ima v evropskem parlamentu pet desnih in le tri leve poslance. Cilj političnega podzemlja, kot tudi dominantnih medijev in raziskovalcev, oprostite ustvarjalcev javnega mnenja je jasen. Stvar je treba za vsako ceno obrniti najmanj v obratno smer. Ker pa se Šarec, Cerar, Bratuškova in Erjavec niso sposobni dogovoriti, in se petelinijo vsak po svoje, je Šarčevo prvo mesto in prvo mesto njegove liste, treba razumeti v pravem kontekstu. Šarec naj bo torej tisti, ki naj v evropskem parlamentu doseže spremembe v korist levice. Hkrati pa je to jasno sporočilo Bratuškovi, Cerarju in Erjavcu, da naj bodo popolnoma tiho. Vsako soliranje Bratuškove, Cerarja ali Erjavca bo po evropskih volitvah najstrožje kaznovano, kar v praksi pomeni politično smrt njih in njihovih strank. www.vinkogorenak.ne
Teme
hruška tepka

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-01-16 05:48:54


Neglede na politično korektnost, te moram Rado uvrstiti med telebane. To kar si spisal v zadnjem odgovoru na mojjo repliko, presega vse meje zdravega razuma. Tudi najbolj bolan duh si v javnosti kaj takaega na sme privoščiti. Samo prva točka je primer, kako hudo so komunisti deformirali ljudem možgane. Jugoslavija je bila komunistična diktatura, kar pomeni da so diktaturo izvajalai komunisti, ki so imeli v rokah vso oblast.Tudi najmanjše funkcije so komunisti kontrolirali. Če si naprimer hotel ustanoviti filatelistično društvo so morali biti v tem društvu komunisti, ki so kontrolirali dejavnost društva. Klje je tukaj socializem,ki ga navajaš? O ostalih, bistvenejših zadevah, ki so pripelajle državo v bankrot , niti ne govorim. Tito je eden največjih morilcev 20. stoletja. Uvršča se v galerijo monstrov, kakršni so bili Stalin, Mao ze Dong, Hitler, Pol Pot in podobna druščina. Odgovoren je za poboje najmanj 500.000 ljudi. Dovolj dokazov o njegovih zločinih je v Sloveniji. Da je bil zločinec je sam pojasnil s tem, ko je najhujša morišča predal v varstvo svoji tako priljubjeni JLA, ki jo je neskončno ljubil, da ga je varovala. Večino morišč je namreć JLA varovala dan in noč. Morda zato, da ne bi kateri od pobitih pobegnil? Ne, zato, ker se je slavni maršal, najpriljubljenejši dosmrtni predsednik Juoslavije zavedal svoji zločinov in jih je z varovanjem nevednih volajkov želel prikriti. Solze ob njegov smrti so se posušile, zločini pa so prišli na dan. Tukaj so in Tito je uvrščen med največje zločince 20. stoletja. Tako ga vidi objktivna zgodovina, ki pa je niso napisali titovi podrepniki, temveč objktivni zgodovinarji 20. stoletja. Bodi s tem dovolj, saj nima smisla nadalje razpravljati s telebanom.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Hruške tepke sadimo pri nas že več kot 200 let saj je tako ukazala Marija Terezija