SI
PERZEIDI – KAMENČKI ZEMLJI PO HRBTU
V Fokusu
Aktualno

Petek, 10. avgust 2018 ob 17:30

Odpri galerijo

Vsako leto v začetku avgusta časopisi in TV-postaje kot udarno novico najavijo meteorski dež Perzeidov. Vendar te novice služijo le-temu, da ljudje prebirajo ali poslušajo o »neverjetnem astronomskem pojavu«. Vendar je ta naravni pojav, sicer vesoljskih razmer, vsakoletna stalnica in ga človeštvo opazuje že več kakor 2000 let. V Evropi so Perzeidi znani tudi kot »solze svetega Lovrenca«, saj se pojav dogaja v času, ko goduje sveti Lovrenc, to je 10. avgusta. Perzeide je prvi podrobno proučeval Belgijec Adolphe Quetelet. Leta 1835 je objavil, da meteorji, ki so pogosti avgusta, prihajajo iz ozvezdja Perzej in jim tako dal ime.

Na desetine utrinkov
Roj Perzeidov velja za najhitrejši in najsvetlejši roj meteorjev, ki je vsako leto aktiven med 17. julijem in 24. avgustom. Roj lahko opazujemo več noči zapored. Svoj vrhunec pa dosežejo v noči iz 12. na 13. avgust. To pomeni, da je mogoče to noč videti okrog 60 do 100 utrinkov na uro, lahko pa celo do 200 utrinkov na uro. Letos opazovanj ne bo motila polna luna, zato bodo videti še bolj izrazito in spektakularno.

Meteorji iz roja Perzeidov so drobci kometa Swift-Tuttle. Dosegajo premer od nekaj milimetrov do treh centimetrov, seveda pa se najdejo tudi večji delci. Videti so kot kamenčki ali zrna peska in so sestavljeni iz kovin, predvsem iz železa. Komet Swift-Tuttle ima obhodno dobo 133,28 let in njegov tir je naklonjen glede na ekliptiko (raven gibanja planetov našega Osončja, tudi Zemlje) za 113,45 ločnih stopinj. Njegova pot je eliptična. Soncu se približa na razdaljo 0,9595 astronomskih enot (a.e.), ki je nekako razdalja na kateri kroži Zemlja okrog Sonca (1 a.e.),. Temu rečemo prisončje, njegovo odsončje ali točka največje oddaljenosti od Sonca, pa je 51,225 a.e.

Prikaz krožnice kometa Swift-Tuttle, ki je nagnjena nasproti krožici Zemlje za 113,45 ločnih stopinj. Vir: NASA

Sončev veter iz njegovega jedra iztiska prašne delce in majhne kamenčke. Ti ostajajo na njegovi poti. Ko Zemlja zaide v ostanek njegovega »repa«, jih vidimo kot roj Perzeidov. Majhni delci letijo proti površju Zemlje s hitrostjo okrog 59 km/sekundo ali okrog 210.000 km/h. S tako hitrostjo bi za pot čez Slovenijo potrebovali manj kot pet sekund. V stiku z našo atmosfero pričnejo žareti zaradi trenja in izgorijo v višini 90 km nad zemeljskim površjem. Tako jih vidimo kot utrinke. Perzeidi so znani po številnih svetlih meteorjih (bolidih), povprečen Perzeid pa je svetel kot svetlejše zvezde na nebu. Najsvetlejši bolidi nastanejo iz največjih delcev. Lahko pustijo sledi, ki na temnem nebu s prostim očesom ostanejo vidne več minut. Tako lahko šaljivo rečemo, da so Perzeidi kamenčki, ki jih Zemlja dobi po hrbtu.

Ozvezdja, v katerih bomo videli največ utrinkov. Vir: Sky and Telescope.

Perzeidi bodo v noči na ponedeljek najbolj vidni tik pred jutranjim svitom. Aktivnost roja se začne zvečer in močno naraste po 23. uri. Število meteorjev narašča vse do jutra. Ker se nam zdi, da prihajajo iz ozvezdja Perzeja (strokovno se točki, iz katere izvirajo meteorji, pravi radiant), jim pravimo meteorski roj Perzeidov. Večina utrinkov, ki jih vidimo, so bili iz kometa Swift-Tuttle izvrženi pred okoli 1000 leti. Drugi pramen prahu pa izvira iz leta 1862, ko je bil komet najbližje Soncu. Ti meteorski kamenčki dajejo močnejši sij in največji roj.

Matični komet
Komet Swift-Tuttle  16. julija 1862 odkril ameriški astronom Lewis A. Swift v Marathonu v New Yorku, ZDA. Neodvisno ga je 19. julija 1862 opazil tudi Horace Parnell Tuttle. Zato so ga poimenovali po teh dveh odkriteljih. Komet je leta 1992 prvi opazoval japonski astronom Curihiko Kyuchi. Takrat je bil na vrhuncu dobro viden tudi z navadnim daljnogledom. Njegovo jedro ima premer 26 km, kar je precej več, kot ga je domnevno imel asteroid, ki je povzročil izumrtje dinozavrov na prehodu iz obdobja krede v terciar.

Komet Swift-Tuttle. Vir: NASA.

Komet se dejansko zelo približa Zemlji. Orbiti kometa in Zemlje sta v najbližji medsebojni točki oddaljeni le za 135.000 km. Na primer, razdalja do Lune je 384.400 km. Zato so astronomi podrobno proučili njegovo pot. Pri raziskavah so upoštevali tudi pretekla opazovanja tega kometa. Amaterski astronom in pisatelj Gary W. Kronk je ugotovil, da so komet opazovali na Kitajskem že leta 69 p. n. št. Nato so ga videli tudi leta 188. To je omogočilo natančen izračun njegove tirnice. Izračuni so pokazali, da je kometov tir zelo stabilen in v naslednjih 2000 letih ne predstavlja nevarnosti za Zemljo nevarnosti. Verjetno bo pojav kometa v letu 2126 zelo spektakularen, saj bo zelo dobro viden na nočnem nebu. Računi pravijo, da se bo Zemlji precej približal tudi leta 4497. Takrat se bo mimo Zemlje gibal na razdalji samo 0,03 do 0,05 astronomske enote. Vsa predvidevanja o poti kometa v letih po 4497. letu pa so še zelo negotova.

Kako opazujemo? 
Vprašanje je, kam naj gledamo, da bi videli čim več utrinkov. Največ jih bomo videli, če usmerimo pogled proti severu. Za opazovanje se je najbolje odpraviti na lokacijo, ki je čim dlje od moteče javne razsvetljave, razsvetljenih cerkva, plakatov in ostalih virov, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje. Priporočamo kakšen travnik na vrhu hriba, od koder vidimo nebo vse do obzorja. Opazovanje meteorjev je najbolj preprosto astronomsko opazovanje nasploh, saj ne potrebujemo nobenih tehničnih pripomočkov. Vse kar potrebujemo je mehkejša podlaga za ležanje in morebiti topla oblačila, saj so tudi poletne noči lahko zelo hladne. Uležemo se na tla in zremo v nebo ter čakamo, da nas razveseli kakšen svetel utrinek.

Kako fotografiramo? 
Marsikdo si bo zaželel fotografirati utrinke. Žal z GSM telefonom ne bo šlo. Za dobro fotografijo potrebujemo fotoaparat, ki lahko zadrži zaslonko odprto dalj časa, vsaj 30 sekund. Zato ga je potrebno pritrditi na fotografsko stojalo, saj mora biti fotoaparat pri miru. Ob tem nastavite samosprožilec, da se fotoaparat ne zatrese ob sprožitvi. Seveda je potrebno priskrbeti, da je slika karseda ostra. Običajno je potrebno ročno ostrenje, saj so zvezde prešibke, da bi ostrili z avtomatskim načinom. Fotoaparat usmerimo v željen del neba. Priporočljivo je izbrati del neba blizu obzorja, saj bo tam največ utrinkov. Ob tem so tudi slike z utrinki in s silhueto hribov ali dreves na spodnjem robu bolj zanimive.

Fotoaparat nastavimo na visoko občutljivost (npr. ISO1600), objektivu pa čim bolj odpremo zaslonko. Nato sprožimo fotografijo. Sprva je dobro, da preizkusimo različne čase in občutljivosti. Če bo čas fotografije predolg, bo nebo preosvetljeno in utrinkov ne bomo videli. Če bo čas prekratek ali občutljivost prenizka, na fotografiji ne bomo imeli zvezd, ujeli pa bomo samo najsvetlejše meteorje, oziroma utrinke.

Zanimivo o utrinkih in hujšanju Zemlje
Med letom potuje Zemlja še skozi »repe« drugih kometov in se številu utrinkov v tem času poveča. Pri tem so v tabeli navedeni vsi, vendar so nekateri vidni le s severne ali le z južne zemljine poloble.

IME ROJA ČAS VRH

STARŠEVSKO TELO
(matični komet) 

Kvadrantidi 1. – 5. januar 3. jan Asteroid 2003 EH1, po razpadu leta 1490.
Liridi 15. – 28. april 22. apr Komet Thatcher
Pi Pupidi 15. – 28. april 23. apr Komet 26P/Grigg-Skjellerup
Eta Akvaridi 19. april – 28. maj 6. maj Halleyjev komet
Arietidi 22. maj – 2. julij 7. jun Skupina kometov Marsden 
Junijski Bootidi 26. junij – 2. julij 27. jun Komet 7P/Pons-Winnecke
Južni Delta Akvaridi 12. julij – 9. avgust 28. jul Skupina kometov Kracht ali Machholz 
Perzeidi 17. julij – 24. avgust 12. avg Komet 109P/Swift-Tuttle
Drakonidi Komet 21P/Giacobini-Zinner
Orionidi 2. oktober – 7. november 21. okt Halleyjev komet
Južni Tauridi 1. – 25. november 5. nov Komet 2P/Encke in drugi
Severni Tauridi 1. -25. november 12. nov Asteroid 2004 TG10 in drugi
Leonidi 14. – 21. november 17. nov Komet 55P/Tempel-Tuttle
Geminidi 7. – 17. december 14. dec Asteroid 3200 Phaethon
Ursidi 17. – 26. december 22. dec Komet 8P/Tuttle


Nekateri meteorji pa v celoti ne zgorijo v atmosferi. Njihov ostanek kot večji ali majhen meteorit pade na zemljino površje.

Na slovenskem ozemlju so bili doslej najdeni štirje meteoriti: dva padca in dve najdbi. Leta 1908 je v vas Avče v Soški dolini padel 1230 gramov težak železov meteorit. Meteorit so zaradi njegove oblike najprej zamenjali za topovski izstrelek. Kasneje pa so pravilno ugotovili, da gre za železov meteorit heksaedrit. Danes ga hrani Naravoslovni muzej na Dunaju. Aprila 2009 je na Mežaklo padel kamniti meteorit Jesenice. Doslej so bili najdeni trije fragmenti začetega meteoroida, ki imajo skupno maso 3,61 kilograma.

Med gradbenimi deli je bil 5. novembra 2009 v bližini Javorij nad Poljansko dolino povsem po naključju najden 4920 gramov težak železov meteorit. Zadnji se je Slovenski zbirki meteoritov pridružil še en kamniti meteorit − Jezersko, ki je bil sicer najden že leta 1992 v bližini Češke koče. Vendar do decembra 2013 nihče ni ugotovil, da gre za meteorit.

Povedati je še potrebno, da se stalno vrši izmenjava materiala med Zemljo in okoliškim vesoljem ter obratno. Tako Zemlja pridobi letno okrog 40.000 ton materiala, ki je v obliki vesoljskega prahu (majhnih meteoritov). Istočasno pa se z Zemlje v vesolje izgubi 50.000 ton materiala. Ta material v veliki večini tvorita atmosferska plina vodik in helij. Zemlja dejansko hujša in izgubi 0.000000000000001% svoje mase na leto. Ali bo Zemlja v celoti izparela? Ne bo! Bo pa v naslednjih 100 milijardah let izgubila ves vodik, če se bo takšen trend nadaljeval. Vendar bo že mnogo, mnogo prej, čez 4-5 milijard let, Sonce pogoltnilo Zemljo.

Pripravil Andy

P.S. Prebrali ste do konca in bi želeli vedeti >še več?

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Feb 2019 at 18:26

0 ogledov

Primož Jelševar: "Mladi, vpišite nezaposljive študijske programe, sistem vas potrebuje brezposelne in nemočne."
Pred dnevi sem po nacionalnem radiu poslušal oglas za študijski program ene od slovenskih fakultet. Reklama v najbolj vročem terminu po poročilih. Fakulteta, ki za razliko od ostalih, ponuja lahek in zanimiv študij, tudi na daljavo, veliko športnih aktivnosti: košarko, nogomet in druga razvedrila ter seveda mednarodno izmenjavo. Točno to, kar dijaki po koncu srednje šole želijo slišati. Nedolgo po tem je bila na istem radiu še kontaktna oddaja, kjer so se različni strokovnjaki zelo trudili, da pojasnijo, da glede študija ni napačne odločitve. Odločite se za tisto, kar vam gori srce, vsi boste dobili zaposlitev, če pa slučajno ne, pa to še ni konec sveta. Ko seveda slišiš takšna zagotovila strokovnjakov, pa ni več pomembno, da je na ta študijski program vpisanih nekajkrat več študijskih mest kot je možnosti zaposlitev. Dragi dijaki, bodoči študenti, realnost je žal zelo drugačna. Zavajajo vas mediji, fakultete in državne inštitucije, zato se čutim dolžnega, da vam povem iskreno, kot podjetnik in kadrovnik: v večini normalnih podjetij in organizacij imate bistveno večje možnosti zaposlitve, če vaša izobrazba vsaj približno ustreza delovnemu mestu. Bistveno večje pomeni na nekateriih področjih celo 1 proti 10 in več. Tudi če boste zaposlitev kljub neustrezni izobrazbi dobili, bo vaša karierna pot veliko težja, od tistih, ki imajo že v začetku primerno izobrazbo. »Krivi ste delodajalci« je slišati po obrazložitvi, da prosilec zaposlitve izobrazbeno ne ustreza delovnem mestu. To seveda ne drži, saj se odgovoren delodajalec obnaša gospodarno, in ko ima možnost izbire med iskalcem zaposlitve, ki s seboj prinese osnovno znanje in tistim, katerega bodo morali še nekaj let izobraževati, je odločitev jasna. Tudi podjetja imamo svojega »šefa« in to so kupci in globalni trg. Ta pa zahteva, da so naši delavci kvalificirani. Delodajalci so zato prisiljeni opravljati delo izobraževalnega sistema, saj je le ta precej zavožen – predvsem v delu načrtovanja kadrov, ki so potrebni za bodoči trg dela. Kot družboslovec imate dokazano veliko večjo verjetnost, da boste npr. kot časopisni novinar ali učitelj razrednega pouka dlje časa obtičali na zavodu za zaposlovanje, vaš prijatelj, ki je doštudiral naravoslovne vede pa bo med tem že gradil svojo kariero. Odločitev za študij je tako ena najpomembnejših odločitev v vašem življenju, žal pa slovenska statistika kaže, da se v Sloveniji mnogi mladi odločajo za poklic na osnovi nekega javno priznanega statusa. Študij tehnike in naravoslovja je tako še vedno bistveno manj cenjen in spoštovan, kot pa študij družboslovja. Tudi zaradi tega se na družboslovne vede še vedno vpiše več dijakov kot jih prenese sedanji trg dela. Za normalno delovanje države potrebujemo tako družboslovce, kot naravoslovce, vendar v pravilnem razmerju. V Sloveniji je to razmerje 2,5 proti 1 v korist družboslovnih ved. V razvitih evropskih državah pa je 1 proti 0,9 v korist naravoslovcev, kar bi moral biti tudi naš cilj. Če bi trenutno izobrazbeno razmerje prenesli direktno na sedanji trg dela, bi to pomenilo, da bi imeli več kot dva delavca, ki ne ustvarjata dodane vrednosti, na enega, ki jo ustvarja - njegova dodana vrednost bi tako morala preživeti vsaj vse tri in še vse tiste, ki ne delajo. To razmerje je na trgu dela nekoliko nižje, vendar še vedno previsoko, zato je realni sektor prisiljen opravljati delo izobraževalnega sistema in ob pomanjkanju kvalificirane delovne sile so delodajalci primorani opravljati prekvalifikacijo tistih, ki jih je sistem usmeril po napačni poti. Ena od nujnih reform izobraževalnega sistema je omogočanje brezplačne prekvalifikacije tistim, ki so ujeli v to zanko. Mogoče sem komu ubil trenutne sanje, ga spravil v dilemo, vendar je ponoven razmislek o vpisu v zadnjem trenutku majhna žrtev v primerjavi z bolečim spoznanjem, da po končanem študiju vašega pridobljenega znanja ne boste mogli vnovčiti. Kot družboslovec imate dokazano veliko večjo verjetnost, da boste npr. kot časopisni novinar ali učitelj razrednega pouka dlje časa obtičali na zavodu za zaposlovanje, vaš prijatelj, ki je doštudiral naravoslovne vede pa bo med tem že gradil svojo kariero. Razlike med realnim in javnim sektorjem bodo v prihodnosti še večje, saj se bo trg dela v Sloveniji močno preoblikoval. 4. industrijska revolucija že ustvarja nove poklice, mnoge pa je že razvrednotila. Rekordno število zaposlenih v slovenski javni upravi se bo zmanjšalo, tehnično znanje pa bo postajalo vse bolj cenjeno in, če bo prosti trg deloval, tudi vse bolje plačano. Če na vprašanje pogledamo politično: Sam sem ministra dr. Jerneja Pikala v času njegovega prejšnjega ministrovanja leta 2014 javno opozarjal na nujnost prilagoditve izobraževalnega sistema trgu dela. Pikalo je pred petimi leti kljub mnogim opozorilom še povečal število vpisnih mest na družboslovju in humanistiki. Težo njegovih nerazumnih odločitev bo tako letos žal spoznalo tisoče študentov teh smeri. Ob vseh podatkih o kadrovskih potrebah trenutnega trga dela in projekcij prihodnosti težko razumem, da ministrstvo, ki načrtuje študijske programe, vsako leto po nesreči ustvari nekaj tisoč nezaposljivih diplomantov. Tudi prejšnja ministrica Dr. Maja Makovec Brenčič je na moja opozorila izgovorila na nujnost togosti izobraževalnega sistema, enako retoriko pa te dni ponavlja tudi Zavod RS za šolstvo. Ustvarjanje velikega števila mladih brezposelnih kljub jasnim statističnim podatkom je lahko razumeti kot popolno nesposobnost odločevalcev, da prenesejo pritiske ob nujni reorganizaciji izobraževalnega sistema. To bi lahko delno celo držalo, saj je jasno, da se vlade šolnikov bojijo bolj kot drugih sindikatov. Pa vendar iz dosedanjih potez zadnjih vlad ni bilo videti, da bi na področju reorganizacije potekale kakšne resne aktivnosti. Gre torej za politično agendo, ki se upira spremembam na tem področju. Bodoči študentje, ko se boste v prihodnjih dneh odločali o vpisu na fakultete, se vprašajte nekaj pomembnih vprašanj: Kako bo zgledalo moje življenje žez 10 let, kaj bi rad delal v življenju in v kateri stroki bom čez nekaj let z veliko verjetnostjo dobil dobro službo. Ali lahko upravičeno postavimo tezo, da obstoječi sistem potrebuje mlade, ki so brezposelni, razočarani in nemočni? Takšno stanje odgovarja socialistični agendi, ki brez ljudi, ki živijo na robu revščine izgubi ves svoj smisel. Politični jezik te opcije je namreč obljuba po boljšem jutri. Žal se je v mnogih letih t.i. socialno usmerjenih vlad v Sloveniji, ta obljuba izkazala za prazno. Če bi zmanjšali brezposelnost med mladimi, bi tako hitro zmanjkalo volivcev za programe, ki v svojem bistvu izenačuje tiste, ki želijo delati, in tiste, ki nočejo. Razočarani mladi, ki postanejo po diplomi trajno brezposelni, pa razmišljajo revolucionarno in želijo radikalne spremembe, zato se obračajo k skrajnim političnim opcijam. Politika tu nima veliko dela, razen tega, da miži pred statističnimi podatki. Fakultete, ki še ponujajo težko zaposljive študijske programe, ministrstvo za izobraževanje drži v šahu s financiranjem na podlagi vpisnih mest. Fakultete z retoriko »počasnih in preudarnih« sprememb ščitijo svoje zaposlene, kolateralna škoda pa so tisoči mladih, ki so obsojeni na negotovo prihodnost. Študenti so postali nepomembne številke, nujno zlo, ki jih prek medijev in privlačnih oglasov enostavno zmanipulirajo in jih na začetku njihovega prehoda v odraslost usmerijo na pot v karierni prepad, iz katerega se mnogi dolgo ne vrnejo. Bodoči študentje, ko se boste v prihodnjih dneh odločali o vpisu na fakultete, se vprašajte nekaj pomembnih vprašanj: Kako bo zgledalo moje življenje žez 10 let, kaj bi rad delal v življenju in v kateri stroki bom čez nekaj let z veliko verjetnostjo dobil dobro službo. Prav je, da čimbolj sledite svojemu srcu, vendar tudi zdravemu razumu, saj je kombinacija obeh zaneslivejša pot k zadovoljstvu in sreči. Povprečen študij traja štiri leta, kariera pa lahko prek štirideset. Če bi se v tem trenutku sam znašel pred to odločitvijo bi iskal med tistimi fakultetami, ki si upajo objaviti podatke o deležu diplomantov, ki eno leto po končanju študija dobijo službo na svojem področju in povprečni plači v tej stroki. Žal v Sloveniji ni veliko takšnih, bi pa bila zakonsko zahtevana objava teh podatkov za srednje šole in fakultete zagotovo prvi korak pri izravnavi neuravnoteženosti med izobraževalnim sistemom in bodočim trgom dela. Takšen ukrep bi bil sila enostaven saj ministrstvo razpolaga z vsemi temi podatki, ob enem pa bi lahko negiralo tezo načrtnega ustvarjanja mladih brezposelnih. Minister Pikalo, želim si da mi s to preprosto potezo dokažete, da se motim.   Primož Jelševar Inštitut dr. Antona Korošca

Wed, 20. Feb 2019 at 13:35

0 ogledov

Dr. Milan Zver: Sredstva za mlade, izobraževanje in šport bomo povečali na 45 milijard evrov
Danes je odbor za kulturo in izobraževanje sprejel poročilo o novem programu Erasmus+, ki ga je pripravil glavni poročevalec Evropskega parlamenta, dr. Milan Zver.  Erasmus+ je eden izmed najbolj priljubljenih programov EU, saj krepi evropsko identiteto, povečuje možnosti za zaposlitev ter daje udeležencem znanja in spretnosti za boljše zasebno in poklicno življenje. Odbor je poročilo, s katerim se poveča tudi proračun programa na okoli 45 milijard evrov, soglasno in prepričljivo podprl. »Evropski programi morajo biti enako dostopni vsem evropskim državljankam in državljanom, ne glede na ekonomsko in socialno okolje, iz katerega prihajajo,« je ob tem povedal dr. Milan Zver. Novi Erasmus+ na eni strani združuje tri velike nove pobude, Mrežo evropskih univerz, pobudo OdkrijEU in Centre poklicne odličnosti, na drugi strani pa bo izboljšal in nadgradil že obstoječe, tradicionalne aktivnosti.  Tako bo z novim programom več možnosti za učenje tujih jezikov, za mobilnost šolarjev in profesorjev v osnovnih in srednjih šolah, pa za mobilnost vzgojiteljev v predšolski vzgoji ter za projekte za odrasle. Novost bo mobilnost za športne trenerje in za posamezne športnike. Novi program prinaša tudi več možnosti za izvedbo manjših projektov v manjših organizacijah, ki so do sedaj imele težave pri dostopanju do programa.  »Evropski programi morajo biti enako dostopni vsem evropskim državljankam in državljanom, ne glede na ekonomsko in socialno okolje, iz katerega prihajajo,« je ob tem povedal dr. Milan Zver. »Ponosen sem na zakonodajno delo, ki smo ga opravili za to, da bo prihodnji Erasmus+ program v prenovljeni, posodobljeni obliki polno zaživel. V dolgotrajnem delu smo našli mnogo rešitev, med drugim tudi za administrativno poenostavitev programa« je povedal dr. Zver in ob tem dodal, da tudi na podlagi tega opravljenega dela »program postaja bolj pravičen in bolj vključujoč.«  »Še posebej vesel sem široke podpore političnih skupin za končno besedilo. Ko bomo vstopili v trialog z Evropsko komisijo in s Svetom, bomo tako imeli močen mandat Parlamenta, ki ga bomo potrebovali, če bomo želeli v programu okrepiti tradicionalne aktivnosti na področju izobraževanja, mobilnosti, mladine in športa ter dodati še tri velike nove, že prej omenjene iniciative,« je poudaril evropski poslanec.  Dr. Milan Zver je tudi zaradi široke politične podpore optimističen glede povečanja evropskega proračuna za ta program.  Evropski poslanec je na seji spomnil tudi na prizadevanja Evropske ljudske stranke v pogajanjih z ostalimi političnimi skupinami: “Branili in ohranili smo sredstva za višješolske in univerzitetne programe mobilnosti, pa tudi finančna sredstva za podprogram Jean Monet. Povečali smo sredstva za poklicno izobraževanje, za odrasle, šole in šport, obenem pa smo zavrnili možnost, da bi se vnaprej omejevalo sredstva za pobudo OdkrijEU in Mrežo evropskih univerz, saj morata ti dve pobudi najprej polno zaživeti, šele nato pa bomo lahko ocenjevali njihovo uspešnost,« je še povedal dr. Milan Zver in dodal, da "smo v naši politični skupini  močno podprli tudi koncept evropske dodane vrednosti, ki pa seveda ne pomeni, da morajo  biti vse aktivnosti nad-nacionalne,« je zaključil dr. Zver. Erasmus+ je program EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport in je eden najbolj prepoznanih programov že od svoje uveljavitve v letu 1987. Stotisoče mladih je preko omenjenega programa prebivalo v drugi državi članici, spoznavalo raznolikost in različnost Evropske unije, širilo svoje kompetence in znanja in si povečalo možnosti za zaposljivost. Ne gre se čuditi, da je Erasmus+ med najbolj popularnimi evropskimi programi, ki predstavlja pravo zgodbo o uspehu v delovanju Evropske unije. Kratek povzetek današnjega dogajanja si lahko ogledate v videu. Video prispevek je pripravljen v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. (https://multimedia.europarl.europa.eu/en/vote-on-erasmus-the-union-programme-for-education-training-youth-and-sport--extracts-from-the-vote-and-statement-by-milan-zver-eppsi-rapporteur-ep-committee-on-culture-and-education-_I168019-V_v)

Tue, 19. Feb 2019 at 20:14

85 ogledov

Z medijsko kampanjo Madžarska proti Sorosu in Junckerju, ker podpirata nezakonite migracije
Spletni portal politikis.si danes poroča, da je Madžarska začela izvajati novo medijsko kampanjo proti priseljevanju, uperjena pa je proti ameriškemu milijarderju Georgeu Sorosu in tudi predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, ki da podpirata nezakonite migracije. V Bruslju so tovrstne obtožbe Budimpešte že ostro zavrnili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbana je medijsko kampanjo, ki bo plačana iz davkoplačevalskega denarja, napovedala tudi na svoji strani na Facebooku. Med drugim bodo objavili tudi plakate s slikama Sorosa in smehljajočega se Junckerja, na plakatih pa je napis: “Tudi vi imate pravico vedeti, kaj pripravlja Bruselj”. “Hočejo uvesti obvezno kvoto za sprejem priseljencev, oslabiti pravice držav članic glede obrambe meja, želijo pospešiti priseljevanje z migrantskimi vizumi,” še navajajo. V Bruslju so se na omenjene plakate že odzvali z ogorčenjem. “Ta kampanja madžarske vlade je v nasprotju z zdravim razumom. Šokantno je, da je taka nora teorija zarote prišla v taki meri v normalni diskurz. Ni res, da EU spodkopava varovanje nacionalnih meja, nasprotno,” je poudaril govorec Evropske komisije Margaritis Schinas. “Ne obstajajo nobeni načrti za humanitarne vizume. Države članice se same odločajo glede legalnega priseljevanja,” je še dejal in dodal, da si “Madžari zaslužijo dejstva, ne izmišljotin”. Orbanova vlada se je že nekajkrat sporekla z Evropsko komisijo glede migracijskih pravil. Večkrat je tudi že objavila plakate in oglase proti Evropski komisiji in predvsem Sorosu, ki ga imajo v Budimpešti za glavno zlo, ki da želi pospeševati nezakonite migracije in iz Evrope narediti “Eurabijo”. V preteklih mesecih je Orbanova vlada napadla tudi nizozemsko evropsko poslanko Judith Sargentini, avtorico kritičnega poročila, ki je osnova za pravno ukrepanje EU proti Madžarski. Napadli so tudi prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. Ministri EU za evropske zadeve prav ravno danes v Bruslju znova preverjajo stanje v procesih proti Poljski in Madžarski zaradi očitanih kršitev evropskih vrednot, zlasti načela vladavine prava. Bistvenih premikov sicer ni pričakovati.  Vir:politikis.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:38

138 ogledov

Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef kriminalistov Munda, policist, ki ga je ustavil, škodi ugledu PU Maribor
Spletni portal skandal24.si je opozoril na nesprejemljivo pisanje mariborskega Večera, ki bralcem postregel z informacijo, da naj bi "po oceni mariborske policijske uprave v preteklosti ugledu policije škodil tudi policist, ki je bil 8. februarja v patrulji, ki je ustavila Mundo. Govorimo o danes 33-letnem Danijelu B., ki je moral pred približno dvema letoma in pol sleči policijsko uniformo, ker so mu očitali, da je kot policist v službenem času zlorabil uradni položaj z namenom, da bi se okoristil za 20 evrov." Da gre za tesno prepletenost mariborske kriminalistične policije in politike, ugotavljajo v skandal24.si, kar se po svoje razkriva tudi v primeru šefa mariborske kriminalistične policije Roberta Munde. Močno vinjenega ga je policija ustavila v noči na 8. februar, pred tem pa ji je poskusil tudi pobegniti. Namesto da bi ga ustrezno sankcionirali in degradirali, ker je močno okrnil ugled policije, se Policijska uprava Maribor skriva za disciplinskim postopkom, po katerem še vedno niso znane posledice. Končno odločitev bo tako sprejela generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Diskreditacija policistaČasnik Večer v lasti tajkunske družine Hakl pa je šel še dlje. Pričeli so z medijsko diskreditacijo policista, ki je ustavil Mundo tiste noči, in odprli primer, ker naj bi se na delovnem mestu okoristil z dvajsetimi evri, zaradi česar so ga tudi suspendirali. Toda 33-letni mariborski policist je na delovnem sodišču dobil tožbo, saj mu očitkov očitno niso mogli dokazati, Policija pa ga je morala vzeti nazaj v službo. To se je zgodilo nedavno, prav v tednu, ko je bil dodeljen v patruljo, ki je na praznični petek v prometu ustavila Mundo. Še vedno pa naj bi proti njemu tekel kazenski postopek. Glavna tarča bi moral biti kriminalist Munda, ki ima na glavi veliko maslaNi potrebno posebej poudarjati, da bi morali mediji, kot je Večer, gledati pod prste šefom, za katere je znano, da so podrejeni vladajoči politiki. Toda tega, ker je Večer ravno tako na isti strani, ne bomo doživeli. Okoli kriminalista Munde smo že pisali, da afera z vožnjo v alkoholiziranem stanju ni njegova prva. Kot nam je povedal nekdanji župan Maribora Franc Kangler, je mariborska kriminalistična policija postala politična ravno pod njegovim vodstvom, komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pa je ugotovila kup nezakonitosti, so še zapisali pri skandal24.si. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Na družbenem omrežju Facebook smo zasledili tudi komentar enega izmed policistov, ki je potrdil, da so vsa namigovanja glede domnevnih okoliščin incidenta resnična, prav tako pa naj bi policistom pametoval na sestankih in vsem “solil pamet”. V omenjenem komentarju je policist izrazil tudi presenečenje, da so postopek glede na Mundov vpliv sploh izpeljali do konca. No, skoraj do konca. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Pri tem naj bi nekdanji župan Andrej Fištravec naročil direktorju Danilu Brunaču, naj ga zaposlijo, zaposlene pri vodovodu pa je takrat presenetil kar Robert Munda, ki se je v prostorih podjetja oglasil osebno, in sicer naj bi se to zgodilo v vlogi očeta in ne kriminalista. Munda je takrat te navedbe sicer zanikal. Vir: skandal24.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:08

133 ogledov

Dva obraza Slovenije v ameriških medijih
Dva obraza Slovenije v ameriških medijih: mnogi so predvajali govor Melanije Trump v Miamiju, nekateri pa že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča." Prva dama Melanija Trump je v nagovoru pripadnikom latinsko ameriške skupnosti v Miamiju izrazila podporo ljudem Venezuele ter poudarila, da sta s Predsednikom Trumpom počaščena, da sta lahko z njimi. Ponosna je, da je z njimi v ZDA kot njihova Prva dama. Mnogi od prisotnih poznajo občutek, kako je živeti v svobodi, potem ko so prestali zatiranje v socializmu in komunizmu. Ljudje v Venezueli pa so blizu tega, da si ponovno pridobijo svojo svobodo.  Prisotne in vse druga je pozvala, da skupaj molijo za skorajšnjo svobodo venezuelskega ljudstva. Njen soprog Donald Trump je bil prisoten, ker mu je veliko do venezuelskih ljudi in sam napovedal pomembno sporočilo o venezuelski krizi. Prisotni so nastop Melanije nagradili z več aplavzi, njen govor je predvajalo več TV postaj. Melania Trump: We support great people of Venezuela) https://edition.cnn.com/videos/politics/2019/02/18/donald-melania-trump-miami-venezuela-praise-sot-vpx.cnn Obenem pa nekateri mediji že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča”, med njimi so o tem poročali tudi na najbolj gledani ameriški kabelski TV kanal Fox News. (Slovenian politician steps down after shoplifting sandwich https://www.foxnews.com/world/ slovenian-politician-steps- down-after-shoplifting- sandwich).

Tue, 19. Feb 2019 at 09:05

124 ogledov

Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden disciplinski postopek?
Spletni portal e-maribor.si poroča, da je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek prejel poročilo o notranje varnostnem nadzoru in zoper vodjo mariborskih kriminalistov Roberta Mundo predlagal disciplinski postopek. Policija bo izpeljala organizacijske in kadrovske spremembe. Po tem, ko so šefa mariborskih kriminalistov Roberta Munde, policisti v noči na 8. februar zasačili pijanega v prometu, so bile oči javnosti uprte v notranjevarnostni postopek, ki ga je v zvezi z dogodkom odredil direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek ne glede na to, da se Munda ni spozabil v službi, ampak v svojem prostem času. Kakšne posledice bo imel predlog za uvedbo disciplinskega postopka za Mundo, pa še ni jasno, saj na mariborski policijski upravi niso razkrili, kakšno sankcijo je imel Lorbek v mislih. O disciplinskem postopku zoper šefa mariborskih kriminalistov bo odločila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki ji je Lorbek predlagal tudi nekatere organizacijske ukrepe za zagotovitev učinkovitejšega dela v PU Maribor, piše današnji Večer. Miran Šadl: Policisti moramo v skladu s kodeksom policijske etike tudi v zasebnem  življenju skrbeti za varovanje ter utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije ter v tej povezavi skrbeti za krepitev integritete v policijski organizaciji, kar pa v obravnavanem primeru uslužbenca policije ne moremo potrditi. M-G. e-maribor
Teme
astronomija

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

PERZEIDI – KAMENČKI ZEMLJI PO HRBTU