SI
PERZEIDI – KAMENČKI ZEMLJI PO HRBTU
V Fokusu
Aktualno

Petek, 10. avgust 2018 ob 17:30

Odpri galerijo

Vsako leto v začetku avgusta časopisi in TV-postaje kot udarno novico najavijo meteorski dež Perzeidov. Vendar te novice služijo le-temu, da ljudje prebirajo ali poslušajo o »neverjetnem astronomskem pojavu«. Vendar je ta naravni pojav, sicer vesoljskih razmer, vsakoletna stalnica in ga človeštvo opazuje že več kakor 2000 let. V Evropi so Perzeidi znani tudi kot »solze svetega Lovrenca«, saj se pojav dogaja v času, ko goduje sveti Lovrenc, to je 10. avgusta. Perzeide je prvi podrobno proučeval Belgijec Adolphe Quetelet. Leta 1835 je objavil, da meteorji, ki so pogosti avgusta, prihajajo iz ozvezdja Perzej in jim tako dal ime.

Na desetine utrinkov
Roj Perzeidov velja za najhitrejši in najsvetlejši roj meteorjev, ki je vsako leto aktiven med 17. julijem in 24. avgustom. Roj lahko opazujemo več noči zapored. Svoj vrhunec pa dosežejo v noči iz 12. na 13. avgust. To pomeni, da je mogoče to noč videti okrog 60 do 100 utrinkov na uro, lahko pa celo do 200 utrinkov na uro. Letos opazovanj ne bo motila polna luna, zato bodo videti še bolj izrazito in spektakularno.

Meteorji iz roja Perzeidov so drobci kometa Swift-Tuttle. Dosegajo premer od nekaj milimetrov do treh centimetrov, seveda pa se najdejo tudi večji delci. Videti so kot kamenčki ali zrna peska in so sestavljeni iz kovin, predvsem iz železa. Komet Swift-Tuttle ima obhodno dobo 133,28 let in njegov tir je naklonjen glede na ekliptiko (raven gibanja planetov našega Osončja, tudi Zemlje) za 113,45 ločnih stopinj. Njegova pot je eliptična. Soncu se približa na razdaljo 0,9595 astronomskih enot (a.e.), ki je nekako razdalja na kateri kroži Zemlja okrog Sonca (1 a.e.),. Temu rečemo prisončje, njegovo odsončje ali točka največje oddaljenosti od Sonca, pa je 51,225 a.e.

Prikaz krožnice kometa Swift-Tuttle, ki je nagnjena nasproti krožici Zemlje za 113,45 ločnih stopinj. Vir: NASA

Sončev veter iz njegovega jedra iztiska prašne delce in majhne kamenčke. Ti ostajajo na njegovi poti. Ko Zemlja zaide v ostanek njegovega »repa«, jih vidimo kot roj Perzeidov. Majhni delci letijo proti površju Zemlje s hitrostjo okrog 59 km/sekundo ali okrog 210.000 km/h. S tako hitrostjo bi za pot čez Slovenijo potrebovali manj kot pet sekund. V stiku z našo atmosfero pričnejo žareti zaradi trenja in izgorijo v višini 90 km nad zemeljskim površjem. Tako jih vidimo kot utrinke. Perzeidi so znani po številnih svetlih meteorjih (bolidih), povprečen Perzeid pa je svetel kot svetlejše zvezde na nebu. Najsvetlejši bolidi nastanejo iz največjih delcev. Lahko pustijo sledi, ki na temnem nebu s prostim očesom ostanejo vidne več minut. Tako lahko šaljivo rečemo, da so Perzeidi kamenčki, ki jih Zemlja dobi po hrbtu.

Ozvezdja, v katerih bomo videli največ utrinkov. Vir: Sky and Telescope.

Perzeidi bodo v noči na ponedeljek najbolj vidni tik pred jutranjim svitom. Aktivnost roja se začne zvečer in močno naraste po 23. uri. Število meteorjev narašča vse do jutra. Ker se nam zdi, da prihajajo iz ozvezdja Perzeja (strokovno se točki, iz katere izvirajo meteorji, pravi radiant), jim pravimo meteorski roj Perzeidov. Večina utrinkov, ki jih vidimo, so bili iz kometa Swift-Tuttle izvrženi pred okoli 1000 leti. Drugi pramen prahu pa izvira iz leta 1862, ko je bil komet najbližje Soncu. Ti meteorski kamenčki dajejo močnejši sij in največji roj.

Matični komet
Komet Swift-Tuttle  16. julija 1862 odkril ameriški astronom Lewis A. Swift v Marathonu v New Yorku, ZDA. Neodvisno ga je 19. julija 1862 opazil tudi Horace Parnell Tuttle. Zato so ga poimenovali po teh dveh odkriteljih. Komet je leta 1992 prvi opazoval japonski astronom Curihiko Kyuchi. Takrat je bil na vrhuncu dobro viden tudi z navadnim daljnogledom. Njegovo jedro ima premer 26 km, kar je precej več, kot ga je domnevno imel asteroid, ki je povzročil izumrtje dinozavrov na prehodu iz obdobja krede v terciar.

Komet Swift-Tuttle. Vir: NASA.

Komet se dejansko zelo približa Zemlji. Orbiti kometa in Zemlje sta v najbližji medsebojni točki oddaljeni le za 135.000 km. Na primer, razdalja do Lune je 384.400 km. Zato so astronomi podrobno proučili njegovo pot. Pri raziskavah so upoštevali tudi pretekla opazovanja tega kometa. Amaterski astronom in pisatelj Gary W. Kronk je ugotovil, da so komet opazovali na Kitajskem že leta 69 p. n. št. Nato so ga videli tudi leta 188. To je omogočilo natančen izračun njegove tirnice. Izračuni so pokazali, da je kometov tir zelo stabilen in v naslednjih 2000 letih ne predstavlja nevarnosti za Zemljo nevarnosti. Verjetno bo pojav kometa v letu 2126 zelo spektakularen, saj bo zelo dobro viden na nočnem nebu. Računi pravijo, da se bo Zemlji precej približal tudi leta 4497. Takrat se bo mimo Zemlje gibal na razdalji samo 0,03 do 0,05 astronomske enote. Vsa predvidevanja o poti kometa v letih po 4497. letu pa so še zelo negotova.

Kako opazujemo? 
Vprašanje je, kam naj gledamo, da bi videli čim več utrinkov. Največ jih bomo videli, če usmerimo pogled proti severu. Za opazovanje se je najbolje odpraviti na lokacijo, ki je čim dlje od moteče javne razsvetljave, razsvetljenih cerkva, plakatov in ostalih virov, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje. Priporočamo kakšen travnik na vrhu hriba, od koder vidimo nebo vse do obzorja. Opazovanje meteorjev je najbolj preprosto astronomsko opazovanje nasploh, saj ne potrebujemo nobenih tehničnih pripomočkov. Vse kar potrebujemo je mehkejša podlaga za ležanje in morebiti topla oblačila, saj so tudi poletne noči lahko zelo hladne. Uležemo se na tla in zremo v nebo ter čakamo, da nas razveseli kakšen svetel utrinek.

Kako fotografiramo? 
Marsikdo si bo zaželel fotografirati utrinke. Žal z GSM telefonom ne bo šlo. Za dobro fotografijo potrebujemo fotoaparat, ki lahko zadrži zaslonko odprto dalj časa, vsaj 30 sekund. Zato ga je potrebno pritrditi na fotografsko stojalo, saj mora biti fotoaparat pri miru. Ob tem nastavite samosprožilec, da se fotoaparat ne zatrese ob sprožitvi. Seveda je potrebno priskrbeti, da je slika karseda ostra. Običajno je potrebno ročno ostrenje, saj so zvezde prešibke, da bi ostrili z avtomatskim načinom. Fotoaparat usmerimo v željen del neba. Priporočljivo je izbrati del neba blizu obzorja, saj bo tam največ utrinkov. Ob tem so tudi slike z utrinki in s silhueto hribov ali dreves na spodnjem robu bolj zanimive.

Fotoaparat nastavimo na visoko občutljivost (npr. ISO1600), objektivu pa čim bolj odpremo zaslonko. Nato sprožimo fotografijo. Sprva je dobro, da preizkusimo različne čase in občutljivosti. Če bo čas fotografije predolg, bo nebo preosvetljeno in utrinkov ne bomo videli. Če bo čas prekratek ali občutljivost prenizka, na fotografiji ne bomo imeli zvezd, ujeli pa bomo samo najsvetlejše meteorje, oziroma utrinke.

Zanimivo o utrinkih in hujšanju Zemlje
Med letom potuje Zemlja še skozi »repe« drugih kometov in se številu utrinkov v tem času poveča. Pri tem so v tabeli navedeni vsi, vendar so nekateri vidni le s severne ali le z južne zemljine poloble.

IME ROJA ČAS VRH

STARŠEVSKO TELO
(matični komet) 

Kvadrantidi 1. – 5. januar 3. jan Asteroid 2003 EH1, po razpadu leta 1490.
Liridi 15. – 28. april 22. apr Komet Thatcher
Pi Pupidi 15. – 28. april 23. apr Komet 26P/Grigg-Skjellerup
Eta Akvaridi 19. april – 28. maj 6. maj Halleyjev komet
Arietidi 22. maj – 2. julij 7. jun Skupina kometov Marsden 
Junijski Bootidi 26. junij – 2. julij 27. jun Komet 7P/Pons-Winnecke
Južni Delta Akvaridi 12. julij – 9. avgust 28. jul Skupina kometov Kracht ali Machholz 
Perzeidi 17. julij – 24. avgust 12. avg Komet 109P/Swift-Tuttle
Drakonidi Komet 21P/Giacobini-Zinner
Orionidi 2. oktober – 7. november 21. okt Halleyjev komet
Južni Tauridi 1. – 25. november 5. nov Komet 2P/Encke in drugi
Severni Tauridi 1. -25. november 12. nov Asteroid 2004 TG10 in drugi
Leonidi 14. – 21. november 17. nov Komet 55P/Tempel-Tuttle
Geminidi 7. – 17. december 14. dec Asteroid 3200 Phaethon
Ursidi 17. – 26. december 22. dec Komet 8P/Tuttle


Nekateri meteorji pa v celoti ne zgorijo v atmosferi. Njihov ostanek kot večji ali majhen meteorit pade na zemljino površje.

Na slovenskem ozemlju so bili doslej najdeni štirje meteoriti: dva padca in dve najdbi. Leta 1908 je v vas Avče v Soški dolini padel 1230 gramov težak železov meteorit. Meteorit so zaradi njegove oblike najprej zamenjali za topovski izstrelek. Kasneje pa so pravilno ugotovili, da gre za železov meteorit heksaedrit. Danes ga hrani Naravoslovni muzej na Dunaju. Aprila 2009 je na Mežaklo padel kamniti meteorit Jesenice. Doslej so bili najdeni trije fragmenti začetega meteoroida, ki imajo skupno maso 3,61 kilograma.

Med gradbenimi deli je bil 5. novembra 2009 v bližini Javorij nad Poljansko dolino povsem po naključju najden 4920 gramov težak železov meteorit. Zadnji se je Slovenski zbirki meteoritov pridružil še en kamniti meteorit − Jezersko, ki je bil sicer najden že leta 1992 v bližini Češke koče. Vendar do decembra 2013 nihče ni ugotovil, da gre za meteorit.

Povedati je še potrebno, da se stalno vrši izmenjava materiala med Zemljo in okoliškim vesoljem ter obratno. Tako Zemlja pridobi letno okrog 40.000 ton materiala, ki je v obliki vesoljskega prahu (majhnih meteoritov). Istočasno pa se z Zemlje v vesolje izgubi 50.000 ton materiala. Ta material v veliki večini tvorita atmosferska plina vodik in helij. Zemlja dejansko hujša in izgubi 0.000000000000001% svoje mase na leto. Ali bo Zemlja v celoti izparela? Ne bo! Bo pa v naslednjih 100 milijardah let izgubila ves vodik, če se bo takšen trend nadaljeval. Vendar bo že mnogo, mnogo prej, čez 4-5 milijard let, Sonce pogoltnilo Zemljo.

Pripravil Andy

P.S. Prebrali ste do konca in bi želeli vedeti >še več?

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 20:35

0 ogledov

Terorizem: Evropski poslanci predlagajo nove ukrepe za soočanje z grožnjami
Odbor Evropskega parlamenta za boj proti terorizmu predlaga niz ukrepov za učinkovitejše soočenje s terorističnimi grožnjami v Evropi. Ukrepi med drugim predvidevajo okrepitev Europola, standardizirano deljenje podatkov in izboljšano sodelovanje med državami članicami, boj priti radikalizaciji na spletu in izven njega ter oblikovanje evropskega seznama radikaliziranih skrajnežev. Poslanci si prav tako prizadevajo za okrepljeno spremljanje islamskih borcev, ki se vračajo v Evropo in okrepitev možnosti za njihov kazenski pregon, med ukrepi pa je tudi poostreno varovanje zunanjih meja EU ter preverjanje posameznikov v varnostnih bazah podatkov ob prestopu meje. Odbor je bil ustanovljen julija 2017 z namenom, da pripravi predloge za učinkovitejši boj proti terorizmu, z delom je pričel septembra 2017. Izsledki in priporočila odbora so bili predstavljeni na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, poslanci so na glasovanju predlagane ukrepe podprli. Sodelovanje in pretok informacij Zaradi mednarodnega značaja delovanja zlikovcev boj proti terorizmu zahteva močan in koordiniran odziv ter učinkovit in hiter pretok informacij med državami EU. “Pretok informacij med državami članicami še vedno ovirajo tehnične pomanjkljivosti. Za učinkovitejše deljenje informacij je potrebno okrepiti Europol in Eurojust, ki služita kot vozlišči za pretok podatkov”, je povedala ena izmed avtoric poročila, Monika Hohlmeier(EPP, Nemčija). Soporočevalka Helga Stevens (ECR, Belgija) je opozorila na področje dešifriranja: “Dešifriranje sporočil je zelo zahtevna naloga, predvsem za manjše države, ki nimajo na razpolago veliko sredstev in tehnične opreme. Zato želimo za to področje zadolžiti Europol, s tem bi razbremenili države članice. Policija in tožilstvo bi s tem na primer pridobila možnost dostopa do šifriranih sporočil na WhatsAppu ali Messengerju. Sedaj je to praktično nemogoče, saj tehnološka podjetja za pridobitev dokazov ne želijo sodelovati s sodišči.” Zaščita zunanjih meja Teroristični napadi so v zadnjih letih razkrili pomanjkljivosti mejnih nadzorov, ki so jih na žalost uspeli izkoristiti zlikavci. Poročilo parlamentarnega odbora države članice poziva k investicijam v tehnološko opremo, ki bi pri mejnih kontrolah omogočala preglede v različnih bazah podatkov. Prav tako poslanci poudarjajo pomen uporabe biometričnih podatkov ter nujno zagotovitev inter-operatibilnosti podatkovnih baz. Preprečevanje radikalizacije Glavni viri radikalizacije posameznikov so neprimerne vsebine na družbenih omrežjih, tiskana in avdiovizualna vsebina, ki podpira radikalne ideje ter stik z že radikaliziranimi skupinami. Poročilo odbora poziva k sprejemu zakonodaje, ki bi od tehnoloških in medijskih podjetij zahtevala, da radikalne teroristične vsebine odstrani s spleta. Podjetja bi prav tako morala redno poročati o pojavu radikalnih terorističnih vsebin. “Če želimo uspešno integracijo posameznikov, si moramo izmenjevati dobre prakse”, je poudarila Monika Hohlmeier. Helga Stevens si želi skupnega EU seznama t.i. pridigarjev sovraštva, ki sedaj delujejo povsem neopaženo, predvsem kadar se premikajo iz ene države v drugo. Več o tem v priloženem videoposnetku. (https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/terrorism-helga-stevens_N02-PUB-181122-STEV_ev)

Fri, 14. Dec 2018 at 17:25

0 ogledov

Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.
Teme
astronomija

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

PERZEIDI – KAMENČKI ZEMLJI PO HRBTU