V Slovenijie je bilo konec junija 2018 upokojenih 616.870 oseb. 

Veliko upokojencev želi ostati delovno aktivnih tudi po upokojitvi – seveda pa je zanimiv tisti  način, ki jim dodatno zasluženi denar ne bi zmanjševal že prislužene pokojnine.

Katere so možne oblike dela, pri katerih upokojenci ohranjajo izplačilo celotne pokojnine oz. ohranijo status upokojenca?

  1. Preko ene od civilnih pogodb (avtorska, podjemna, mandatna …),
  2. Preko pogodbe o začasnem ali občasnem delu,
  3. Osebno dopolnilno delo,
  4. Kratkotrajno delo,
  5. Opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
  6. Začasno in občasno delo upokojenca - nekaj poudarkov.

Že približno pet let lahko namreč vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino) opravljajo začasno ali občasno delo. Podlaga je pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela.

Takšna pogodba mora vsebovati nekatere obvezne vsebine:

  1. naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,
  2. ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,
  3. vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,
    obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,
  4. podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,
    datum sklenitve pogodbe,
  5. urna postavka za opravljeno delo in
  6. predviden skupen znesek dohodka.


Vendar pa zakon za upokojence seveda določa nekatere omejitve:

  1. upokojenec lahko to delo opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, neizkoriščenih ur pa ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec,
  2. urna postavka za opravljeno uro takšnega dela ne sme biti nižja od 4,52 EUR (za leto 2018),
  3. najvišji skupni dohodek za tovrstno delo ne sme presegati določenega zneska - v koledarskem letu 2018 znaša6.775,36 EUR.
  4. delo lahko upokojenec opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka.


Katere pa so obveznosti delodajalca?

Delodajalec mora:

  1. upokojencu najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu izplačati dohodek,
  2. voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela,
  3. obračunati dajatev v višini 25 %  na posebnem obračunu in ga predložiti davčnemu organu ter plačati dajatev najpozneje na dan izplačila dohodka,
    obračunati ter plačati tudi ustrezne prispevke (za PIZ, zdravstveno zavarovanje…) prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
  4. upoštevati določbe delovnopravne zakonodaje, ki prepovedujejo diskriminacijo, spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu; zahtevajo enako obravnavo glede na spol, urejajo delovni čas, odmore, počitke in odškodninsko odgovornost ter pravila o varnosti in zdravju pri delu.
  5. upoštevati zakonske omejitve glede števila opravljenih ur, ki so vezane na število zaposlenih pro delodajalcu  (če npr. nima zaposlenih lahko pogodbo za izvajanje takih del sklene za največ 60 ur na mesec, če zaposluje pa se obseg ur povečuje - npr.  od 1 do 10 zaposlenih ima lahko največ 100 ur na mesec.  Število ur začasnega  ali občasnega dela na mesec pa je lahko pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu tudi večje - vendar ne več kot dvakratnika prej omenjenih nekaterih zakonskih omejitev.

Nekatere oblike vplivajo na upokojenčevo pokojnino.

Po ZPIZ-2 so naslednje oblike tiste, ki spremenijo upokojenčev status: 

  1. če želi tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev nadaljevati z opravljanjem dela v delovnem razmerju, vendar z manjšo delovno obremenitvijo. Pri tem prejema delno pokojnino v višini razlike do polnega delovnega časa.
  2. če ponovno sklene delovno razmerje - pri tem se mora zavarovati za najmanj 2 uri dnevno oz. 10 ur tedensko - v tem primeru npr. ohrani izplačilo pokojnine v višini treh četrtin.
  3. če opravlja delo kot poslovodna oseba v družbi, v kateri je družbenik.

Za več informacij se obrnite na najbljižjo enoto ZPIZ-a.