SI
Certificirani managerki delovne sreče se predstavljata
V Fokusu
Intervju

Ponedeljek, 6. avgust 2018 ob 06:30

Odpri galerijo

 

V Fokusu: Pogovarjali smo se s Petro in Majo iz Palete znanj -prvima slovenskima mednarodno certificiranima managerkama delovne sreče. O tem, kdo in zakaj sta, kaj je to delovna sreča in zakaj je le ta lahko ključ do uspeha vsake organizacije

Maja Lončar in Petra Božič Blagajac iz Palete znanj sta konec junija 2018 pridobili certifikat mednarodne akademije za managerje delovne sreče WoohooInc. (ChiefHappinessOfficerAcademy).

Tako sta postali prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. K nam sta pripeljali v svetu uveljavljen celovit koncept vodenja in delovanja organizacij, ki po mnenju številnih voditeljev in managerjev predstavlja ključno strateško usmeritev organizacij 21. stoletja, saj z njegovo pomočjo soustvarjamo in hkrati koristimo pravi potencial zaposlenih.

V fokusu: Sta ambasadorki delovne sreče, mednarodno certificirani managerki delovne sreče, trenerki in svetovalki za strateško implementacijo delovne sreče in soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur. Kdo sta še Petra in Maja?

Petra:Za menoj je dvajset let ustvarjanja odnosov z ljudmi in med ljudmi, usmerjanja ter načrtovanja komunikacij, pisanja zgodb ter predajanja znanja in izkušenj v agenciji za odnose z javnostmi in komuniciranje. Od nekdaj je bila moja prva strokovna izbira komuniciranje z zaposlenimi. In vedno sem se spraševala, kaj bi lahko v skupnem cilju povezalo komunikatorje v podjetjih in tiste, ki skrbijo za kadre. Po dvajsetih letih sem našla odgovor – delovna sreča. Sem tudi trenerka komunikacijskih veščin za mlade in manj mlade, občasno upravljam različna družbena omrežja, sem podjetnica, certificirani praktik zakona privlačnosti , berem iz Tarot kart ter sem žena in mama.

 

Maja: Moje delovno življenje se že skoraj dvajset let vrti okoli organizacijskega, finančnega in splošnega managementa. Sem tudi specialistka projektnega managementa, z veliko ljubeznijo do razvoja idej in spravljanja le teh v življenje. Zadnjih nekaj let se najbolj posvečam področjem organizacijske kulture, managementu rasti in razvoja in strateški implementaciji koncepta delovne sreče v organizacije. Zaljubljena sem v možnost izbire, prepričana v moč znanja in sodelovanja. Pri svojem delu želim predvsem soustvarjati odlična in srečna delovna okolja, bolj zavzete zaposlene, srečnejše posameznike in res dobre voditelje svojih organizacij. Predvsem zato, da delovna sreča ne bo več loterija in privilegij, ampak način življenja. In to je trenutno moja največja inspiracija, zraven življenja samega…kjer sem Pikica, »kraužlbouc«, vesela ženska, življenjska sopotnica, partnerica, mačja mama, hči, prijateljica, podjetnica, zagovornica energijske dimenzije življenja, navdušena bralka, pohodnica, potepuhinja, dobrojedka, pevka pod prho ...

V fokusu: Velik del življenja, skoraj dve tretjini, preživimo pri delu.O čem torej govorimo, ko govorimo o delovni sreči?

Petra: Čisto preprosto povedano je delovna sreča občutek. Tisti, ko uživaš v tem, kar delaš. Ker delo zavzema tako velik del našega vsakdana, je še toliko bolj pomembno, da nas izpolnjuje in da pri tem uživamo. Srečni ljudje so bolj učinkoviti, posledično pa tudi bolj uspešni pri delu. Sreča na delovnem mestu je tako najmočnejši pogon posameznika in uspešnih ekip. Ker je srečnim zaposlenim bolj mar in imajo naravno željo, da osrečijo druge,tudi bolje poskrbijo za stranke in naredijo “dodaten korak” pri svojem delu.

Najbolj nas osrečujejo odnosi in rezultati. Ko veš, da ima tvoje delo smisel, da ustvarjaš spremembo, da dobro delaš in ko čutiš, da te cenijo in spoštujejo kot človeka.

V fokusu: Kaj pa na ravni organizacije, podjetja?

Maja: Kadar govorimo o konceptu delovne sreče v organizacijah, govorimo o okvirju konceptualnega delovanja in upravljanja podjetja, s katerim organizacije soustvarjajo in hkrati izkoristijo pravi potencial zaposlenih. To niso osamljeni motivacijski programi za izbrane zaposlene, temveč celovit sistem vodenja in delovanja na strateški in operativni ravni organizacije. Le ta je usmerjen v povečevanje vrednosti podjetja, v pozitiven donos naložbe, ki se dosega s fokusom na ljudi, na odnose, znanje, počutje…na neotipljivo premoženje, ki je tisto, ki generira otipljivega.Tukaj gre za spremembo v miselnosti podjetja in posledično zaspremembo ali nadgradnjo organizacijske kulture, za dolgoročno zavezo in strateško odločitev, ki se pa mora nujno najprej začeti in zgoditi na vrhu.

V okusu: Lahko pojasnita, kakšne so prednosti koncepta in pozitivni učinki za organizacije in delodajalce?

Maja: Koncept delovne sreče omogoča ključno konkurenčno prednost današnjega poslovnega sveta – osebno zadovoljstvo z opravljanjem dela, zavzete zaposlene, biti iskan delodajalec ter poslovanje in komuniciranje na vseh nivojih po načelu »človek človeku«.Znanost je svoje že povedala oziroma govori na to temo. Obstaja veliko raziskav s področja pozitivne psihologije, zavzetosti zaposlenih in raziskav korelacij med počutjem, srečo zaposlenih in poslovno uspešnostjo, ki potrjujejo dejstvo, da so srečni zaposleni bolj uspešni, fokusirani, inovativni, zdravi, manj odsotni, bolj produktivni…veliko bolj zavzeti, če uporabimo ta izraz. Dejstvo je, da imajo srečne organizacije srečne zaposlene in srečne stranke, kar vse posledično vodi do boljših prodajnih rezultatov, ki so tako lahko višji tudi za 40% ali celo več, do večje stroškovne učinkovitosti inboljših poslovnih rezultatov v vseh smislih, kar bi moralo zanimati in razveseliti vsakega dobrega managerja.

V današnjem konkurenčnem okolju na trgu delovne sile je ta dolgoročna zaveza k delovni sreči izjemnega pomena tudi, ko organizacija išče novo zaposlene. Stanje na trgu delovne sile namreč ne dopušča več brezskrbnosti in nevlaganja. Moč reguliranja zaposlitvenega trga vztrajno prehaja od delodajalcev k delojemalcem.

Zato je potrebno prevzemanje odgovornosti za so-ustvarjanje odličnih delovnih okolij in postati odlična razpoznavna blagovna znamka na trgu delovne sile – delodajalec, h kateremu bodo ljudje želeli priti in tam tudi ostati. Kar bodo organizacije morale storiti na pravi način in iz pravih razlogov. Hitro bo potrebno obuditi skrb za organizacijsko kulturo, lepilo, ki povezuje ljudi in organizacijo.

In zakaj ne bi bila srečna in pozitivna? Ena od koristi srečnih podjetij je namreč tudi, da lahko izbira med najboljšimi kadri in jih tudi zadrži dlje časa. Prihajajo tudi nove generacije zaposlenih, z drugačnimi pričakovanji in vrednotami. Njihova želja ni, da celo življenje preživijo v istem podjetju po ustaljenem urniku. Oni preprosto delajo; kjerkoli, to, kar jih veseli, zanima, so izbirčni – ne samo finančno, tudi to, da jim je »fajn« pri delu, je pomembno. »Fajn« pa pomeni, da razvijajo sebe, da se dobro razumejo s sodelavci, šefi, poslovnimi partnerji, in da ima njihovo delo smisel. Prav smisel je velik filter te generacije.

In zraven novih generacij zaposlenih rastejo tudi nove oblike zaposlovanja, prihaja priliv tuje delovne sile…vsem tem ljudem bo v prihodnosti potrebno ponuditi pravi prostor »pod soncem«, če bodo delodajalci želeli imeti najboljše v svoji sredini.

V fokusu: V našem okolju smo nekako navajeni, da se pretežno govori o zadovoljstvu zaposlenih. Kako se le to vklaplja v koncept delovne sreče?

Petra: Zagotovo je trenutno več tistih, ki jim je cilj zadovoljstvo zaposlenih oziroma se fokusirajo na ustvarjanje in merjenje zadovoljstva. Pa ne samo pri nas. Potrebno pa se je zavedati, da zadovoljstvo še zdaleč ni enako kot sreča. Pravzaprav je med njima kar velika razlika.Tudi z vidika stroškovne učinkovitosti.

Zadovoljstvo je seveda pomembno, predvsem kadar govorimo o njem kot o nekem standardu in zagotavljanju primernega delovnega okolja in poštenega plačila za opravljeno delo. Ukrepi, s katerimi organizacije najpogosteje dvigujejo zadovoljstvo, so recimo višanje plač, bonusi, napredovanja, brezplačna kava ali sadje, telovadnice v prostorih organizacije. Le ti imajo kratkoročen učinek, organizacije pa morajo za njihovo izvedbo kar dobro odpreti denarnico. In velikokrat se zdi to kot nikoli končana zgodba. Za razliko od zadovoljstva delovna sreča ustvarja dolgotrajen učinek, finančna vlaganja so občutno nižja, potreben pa je večji angažma ljudi.

V fokusu: Če podkrepimos primerom, raziskava zavzetosti zaposlenih OfficeVibe iz junija 2018 je pokazala, da si kar 82% anketiranih želi priznanja ali pohvale bolj kot fizične nagrade. In kar 57% jih ne bi priporočilo svojega delodajalca kot dobrega.Srečni zaposleni pa so najboljši ambasadorji svoje organizacije.Kje se po vajinem mnenju in izkušnjah skrivajo največje priložnosti in rezerve delodajalcev pri ustvarjanju pozitivnih organizacijskih kultur?

Maja: Zagotovo pri njih samih. Če bi pogledali raziskave in razmislili, bi videli, da imajo veliko lastnih rezerv, s katerimi se da z relativno nizkimi stroški ali celo brez njih veliko narediti in doseči dobre rezultate v relativno kratkem časovnem obdobju. Dejstvo je, da je veliko delodajalcev zaradi preteklih razmer, ki so bile navidezno v njihovo dobro, precej zaspalo na področju strateškega upravljanja s človeškim kapitalom in neotipljivim premoženjem ali celo v celoti zanemarilo najpomembnejše – skrb za ljudi, za organizacijsko kulturo. Prepričani pa sva, da je tudi pri nas kar nekaj organizacij, ki se s srečo svojih zaposlenih že ukvarjajo tako ali drugače; verjetno temu rečejo drugače ali pa tega niti ne ozavestijo.

Petra: Se strinjam. V aprilu 2018 je SURS objavil tudi podatek, da je v Sloveniji s svojim trenutnim delom zelo zadovoljnih le 50,3 odstotka samozaposlenih in 51,8 odstotka zaposlenih. Zaradi bolezni povezanih s psiho-fizičnimi izzivi na delovnem mestu (neprimerno okolje, stres, …) pa v Sloveniji izgubimo 10 milijonov delovnih dni na leto, ali v številki nekje 1,7 milijarde EUR letno. In nekaj je ob teh, in ob podatkih drugih raziskav, vsekakor potrebno spremeniti in zastaviti na novo.Koncept delovne sreče pa ponuja rešitve in je primeren za vse vrste podjetij, ne glede na velikost ali panogo. Pomembno je le, da se organizacija odloči, da bo delovna sreča ena od njenih strateških prioritet. Tako se bodo tudi najbolje pokazale koristi, ki jih prinaša tak način delovanja.

V fokusu: Za konec nam lahko še zaupata, kako pa vi dve poskrbita za vajino delovno srečo?

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 20:35

0 ogledov

Terorizem: Evropski poslanci predlagajo nove ukrepe za soočanje z grožnjami
Odbor Evropskega parlamenta za boj proti terorizmu predlaga niz ukrepov za učinkovitejše soočenje s terorističnimi grožnjami v Evropi. Ukrepi med drugim predvidevajo okrepitev Europola, standardizirano deljenje podatkov in izboljšano sodelovanje med državami članicami, boj priti radikalizaciji na spletu in izven njega ter oblikovanje evropskega seznama radikaliziranih skrajnežev. Poslanci si prav tako prizadevajo za okrepljeno spremljanje islamskih borcev, ki se vračajo v Evropo in okrepitev možnosti za njihov kazenski pregon, med ukrepi pa je tudi poostreno varovanje zunanjih meja EU ter preverjanje posameznikov v varnostnih bazah podatkov ob prestopu meje. Odbor je bil ustanovljen julija 2017 z namenom, da pripravi predloge za učinkovitejši boj proti terorizmu, z delom je pričel septembra 2017. Izsledki in priporočila odbora so bili predstavljeni na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, poslanci so na glasovanju predlagane ukrepe podprli. Sodelovanje in pretok informacij Zaradi mednarodnega značaja delovanja zlikovcev boj proti terorizmu zahteva močan in koordiniran odziv ter učinkovit in hiter pretok informacij med državami EU. “Pretok informacij med državami članicami še vedno ovirajo tehnične pomanjkljivosti. Za učinkovitejše deljenje informacij je potrebno okrepiti Europol in Eurojust, ki služita kot vozlišči za pretok podatkov”, je povedala ena izmed avtoric poročila, Monika Hohlmeier(EPP, Nemčija). Soporočevalka Helga Stevens (ECR, Belgija) je opozorila na področje dešifriranja: “Dešifriranje sporočil je zelo zahtevna naloga, predvsem za manjše države, ki nimajo na razpolago veliko sredstev in tehnične opreme. Zato želimo za to področje zadolžiti Europol, s tem bi razbremenili države članice. Policija in tožilstvo bi s tem na primer pridobila možnost dostopa do šifriranih sporočil na WhatsAppu ali Messengerju. Sedaj je to praktično nemogoče, saj tehnološka podjetja za pridobitev dokazov ne želijo sodelovati s sodišči.” Zaščita zunanjih meja Teroristični napadi so v zadnjih letih razkrili pomanjkljivosti mejnih nadzorov, ki so jih na žalost uspeli izkoristiti zlikavci. Poročilo parlamentarnega odbora države članice poziva k investicijam v tehnološko opremo, ki bi pri mejnih kontrolah omogočala preglede v različnih bazah podatkov. Prav tako poslanci poudarjajo pomen uporabe biometričnih podatkov ter nujno zagotovitev inter-operatibilnosti podatkovnih baz. Preprečevanje radikalizacije Glavni viri radikalizacije posameznikov so neprimerne vsebine na družbenih omrežjih, tiskana in avdiovizualna vsebina, ki podpira radikalne ideje ter stik z že radikaliziranimi skupinami. Poročilo odbora poziva k sprejemu zakonodaje, ki bi od tehnoloških in medijskih podjetij zahtevala, da radikalne teroristične vsebine odstrani s spleta. Podjetja bi prav tako morala redno poročati o pojavu radikalnih terorističnih vsebin. “Če želimo uspešno integracijo posameznikov, si moramo izmenjevati dobre prakse”, je poudarila Monika Hohlmeier. Helga Stevens si želi skupnega EU seznama t.i. pridigarjev sovraštva, ki sedaj delujejo povsem neopaženo, predvsem kadar se premikajo iz ene države v drugo. Več o tem v priloženem videoposnetku. (https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/terrorism-helga-stevens_N02-PUB-181122-STEV_ev)

Fri, 14. Dec 2018 at 17:25

0 ogledov

Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.
Teme
manager sreče

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Certificirani managerki delovne sreče se predstavljata