V Fokusu: Pogovarjali smo se s Petro in Majo iz Palete znanj -prvima slovenskima mednarodno certificiranima managerkama delovne sreče. O tem, kdo in zakaj sta, kaj je to delovna sreča in zakaj je le ta lahko ključ do uspeha vsake organizacije

Maja Lončar in Petra Božič Blagajac iz Palete znanj sta konec junija 2018 pridobili certifikat mednarodne akademije za managerje delovne sreče WoohooInc. (ChiefHappinessOfficerAcademy).

Tako sta postali prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. K nam sta pripeljali v svetu uveljavljen celovit koncept vodenja in delovanja organizacij, ki po mnenju številnih voditeljev in managerjev predstavlja ključno strateško usmeritev organizacij 21. stoletja, saj z njegovo pomočjo soustvarjamo in hkrati koristimo pravi potencial zaposlenih.

V fokusu: Sta ambasadorki delovne sreče, mednarodno certificirani managerki delovne sreče, trenerki in svetovalki za strateško implementacijo delovne sreče in soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur. Kdo sta še Petra in Maja?

Petra:Za menoj je dvajset let ustvarjanja odnosov z ljudmi in med ljudmi, usmerjanja ter načrtovanja komunikacij, pisanja zgodb ter predajanja znanja in izkušenj v agenciji za odnose z javnostmi in komuniciranje. Od nekdaj je bila moja prva strokovna izbira komuniciranje z zaposlenimi. In vedno sem se spraševala, kaj bi lahko v skupnem cilju povezalo komunikatorje v podjetjih in tiste, ki skrbijo za kadre. Po dvajsetih letih sem našla odgovor – delovna sreča. Sem tudi trenerka komunikacijskih veščin za mlade in manj mlade, občasno upravljam različna družbena omrežja, sem podjetnica, certificirani praktik zakona privlačnosti , berem iz Tarot kart ter sem žena in mama.

 

Maja: Moje delovno življenje se že skoraj dvajset let vrti okoli organizacijskega, finančnega in splošnega managementa. Sem tudi specialistka projektnega managementa, z veliko ljubeznijo do razvoja idej in spravljanja le teh v življenje. Zadnjih nekaj let se najbolj posvečam področjem organizacijske kulture, managementu rasti in razvoja in strateški implementaciji koncepta delovne sreče v organizacije. Zaljubljena sem v možnost izbire, prepričana v moč znanja in sodelovanja. Pri svojem delu želim predvsem soustvarjati odlična in srečna delovna okolja, bolj zavzete zaposlene, srečnejše posameznike in res dobre voditelje svojih organizacij. Predvsem zato, da delovna sreča ne bo več loterija in privilegij, ampak način življenja. In to je trenutno moja največja inspiracija, zraven življenja samega…kjer sem Pikica, »kraužlbouc«, vesela ženska, življenjska sopotnica, partnerica, mačja mama, hči, prijateljica, podjetnica, zagovornica energijske dimenzije življenja, navdušena bralka, pohodnica, potepuhinja, dobrojedka, pevka pod prho ...

V fokusu: Velik del življenja, skoraj dve tretjini, preživimo pri delu.O čem torej govorimo, ko govorimo o delovni sreči?

Petra: Čisto preprosto povedano je delovna sreča občutek. Tisti, ko uživaš v tem, kar delaš. Ker delo zavzema tako velik del našega vsakdana, je še toliko bolj pomembno, da nas izpolnjuje in da pri tem uživamo. Srečni ljudje so bolj učinkoviti, posledično pa tudi bolj uspešni pri delu. Sreča na delovnem mestu je tako najmočnejši pogon posameznika in uspešnih ekip. Ker je srečnim zaposlenim bolj mar in imajo naravno željo, da osrečijo druge,tudi bolje poskrbijo za stranke in naredijo “dodaten korak” pri svojem delu.

Najbolj nas osrečujejo odnosi in rezultati. Ko veš, da ima tvoje delo smisel, da ustvarjaš spremembo, da dobro delaš in ko čutiš, da te cenijo in spoštujejo kot človeka.

V fokusu: Kaj pa na ravni organizacije, podjetja?

Maja: Kadar govorimo o konceptu delovne sreče v organizacijah, govorimo o okvirju konceptualnega delovanja in upravljanja podjetja, s katerim organizacije soustvarjajo in hkrati izkoristijo pravi potencial zaposlenih. To niso osamljeni motivacijski programi za izbrane zaposlene, temveč celovit sistem vodenja in delovanja na strateški in operativni ravni organizacije. Le ta je usmerjen v povečevanje vrednosti podjetja, v pozitiven donos naložbe, ki se dosega s fokusom na ljudi, na odnose, znanje, počutje…na neotipljivo premoženje, ki je tisto, ki generira otipljivega.Tukaj gre za spremembo v miselnosti podjetja in posledično zaspremembo ali nadgradnjo organizacijske kulture, za dolgoročno zavezo in strateško odločitev, ki se pa mora nujno najprej začeti in zgoditi na vrhu.

V okusu: Lahko pojasnita, kakšne so prednosti koncepta in pozitivni učinki za organizacije in delodajalce?

Maja: Koncept delovne sreče omogoča ključno konkurenčno prednost današnjega poslovnega sveta – osebno zadovoljstvo z opravljanjem dela, zavzete zaposlene, biti iskan delodajalec ter poslovanje in komuniciranje na vseh nivojih po načelu »človek človeku«.Znanost je svoje že povedala oziroma govori na to temo. Obstaja veliko raziskav s področja pozitivne psihologije, zavzetosti zaposlenih in raziskav korelacij med počutjem, srečo zaposlenih in poslovno uspešnostjo, ki potrjujejo dejstvo, da so srečni zaposleni bolj uspešni, fokusirani, inovativni, zdravi, manj odsotni, bolj produktivni…veliko bolj zavzeti, če uporabimo ta izraz. Dejstvo je, da imajo srečne organizacije srečne zaposlene in srečne stranke, kar vse posledično vodi do boljših prodajnih rezultatov, ki so tako lahko višji tudi za 40% ali celo več, do večje stroškovne učinkovitosti inboljših poslovnih rezultatov v vseh smislih, kar bi moralo zanimati in razveseliti vsakega dobrega managerja.

V današnjem konkurenčnem okolju na trgu delovne sile je ta dolgoročna zaveza k delovni sreči izjemnega pomena tudi, ko organizacija išče novo zaposlene. Stanje na trgu delovne sile namreč ne dopušča več brezskrbnosti in nevlaganja. Moč reguliranja zaposlitvenega trga vztrajno prehaja od delodajalcev k delojemalcem.

Zato je potrebno prevzemanje odgovornosti za so-ustvarjanje odličnih delovnih okolij in postati odlična razpoznavna blagovna znamka na trgu delovne sile – delodajalec, h kateremu bodo ljudje želeli priti in tam tudi ostati. Kar bodo organizacije morale storiti na pravi način in iz pravih razlogov. Hitro bo potrebno obuditi skrb za organizacijsko kulturo, lepilo, ki povezuje ljudi in organizacijo.

In zakaj ne bi bila srečna in pozitivna? Ena od koristi srečnih podjetij je namreč tudi, da lahko izbira med najboljšimi kadri in jih tudi zadrži dlje časa. Prihajajo tudi nove generacije zaposlenih, z drugačnimi pričakovanji in vrednotami. Njihova želja ni, da celo življenje preživijo v istem podjetju po ustaljenem urniku. Oni preprosto delajo; kjerkoli, to, kar jih veseli, zanima, so izbirčni – ne samo finančno, tudi to, da jim je »fajn« pri delu, je pomembno. »Fajn« pa pomeni, da razvijajo sebe, da se dobro razumejo s sodelavci, šefi, poslovnimi partnerji, in da ima njihovo delo smisel. Prav smisel je velik filter te generacije.

In zraven novih generacij zaposlenih rastejo tudi nove oblike zaposlovanja, prihaja priliv tuje delovne sile…vsem tem ljudem bo v prihodnosti potrebno ponuditi pravi prostor »pod soncem«, če bodo delodajalci želeli imeti najboljše v svoji sredini.

V fokusu: V našem okolju smo nekako navajeni, da se pretežno govori o zadovoljstvu zaposlenih. Kako se le to vklaplja v koncept delovne sreče?

Petra: Zagotovo je trenutno več tistih, ki jim je cilj zadovoljstvo zaposlenih oziroma se fokusirajo na ustvarjanje in merjenje zadovoljstva. Pa ne samo pri nas. Potrebno pa se je zavedati, da zadovoljstvo še zdaleč ni enako kot sreča. Pravzaprav je med njima kar velika razlika.Tudi z vidika stroškovne učinkovitosti.

Zadovoljstvo je seveda pomembno, predvsem kadar govorimo o njem kot o nekem standardu in zagotavljanju primernega delovnega okolja in poštenega plačila za opravljeno delo. Ukrepi, s katerimi organizacije najpogosteje dvigujejo zadovoljstvo, so recimo višanje plač, bonusi, napredovanja, brezplačna kava ali sadje, telovadnice v prostorih organizacije. Le ti imajo kratkoročen učinek, organizacije pa morajo za njihovo izvedbo kar dobro odpreti denarnico. In velikokrat se zdi to kot nikoli končana zgodba. Za razliko od zadovoljstva delovna sreča ustvarja dolgotrajen učinek, finančna vlaganja so občutno nižja, potreben pa je večji angažma ljudi.

V fokusu: Če podkrepimos primerom, raziskava zavzetosti zaposlenih OfficeVibe iz junija 2018 je pokazala, da si kar 82% anketiranih želi priznanja ali pohvale bolj kot fizične nagrade. In kar 57% jih ne bi priporočilo svojega delodajalca kot dobrega.Srečni zaposleni pa so najboljši ambasadorji svoje organizacije.Kje se po vajinem mnenju in izkušnjah skrivajo največje priložnosti in rezerve delodajalcev pri ustvarjanju pozitivnih organizacijskih kultur?

Maja: Zagotovo pri njih samih. Če bi pogledali raziskave in razmislili, bi videli, da imajo veliko lastnih rezerv, s katerimi se da z relativno nizkimi stroški ali celo brez njih veliko narediti in doseči dobre rezultate v relativno kratkem časovnem obdobju. Dejstvo je, da je veliko delodajalcev zaradi preteklih razmer, ki so bile navidezno v njihovo dobro, precej zaspalo na področju strateškega upravljanja s človeškim kapitalom in neotipljivim premoženjem ali celo v celoti zanemarilo najpomembnejše – skrb za ljudi, za organizacijsko kulturo. Prepričani pa sva, da je tudi pri nas kar nekaj organizacij, ki se s srečo svojih zaposlenih že ukvarjajo tako ali drugače; verjetno temu rečejo drugače ali pa tega niti ne ozavestijo.

Petra: Se strinjam. V aprilu 2018 je SURS objavil tudi podatek, da je v Sloveniji s svojim trenutnim delom zelo zadovoljnih le 50,3 odstotka samozaposlenih in 51,8 odstotka zaposlenih. Zaradi bolezni povezanih s psiho-fizičnimi izzivi na delovnem mestu (neprimerno okolje, stres, …) pa v Sloveniji izgubimo 10 milijonov delovnih dni na leto, ali v številki nekje 1,7 milijarde EUR letno. In nekaj je ob teh, in ob podatkih drugih raziskav, vsekakor potrebno spremeniti in zastaviti na novo.Koncept delovne sreče pa ponuja rešitve in je primeren za vse vrste podjetij, ne glede na velikost ali panogo. Pomembno je le, da se organizacija odloči, da bo delovna sreča ena od njenih strateških prioritet. Tako se bodo tudi najbolje pokazale koristi, ki jih prinaša tak način delovanja.

V fokusu: Za konec nam lahko še zaupata, kako pa vi dve poskrbita za vajino delovno srečo?