SI
Ljutomer: Ob 150 letnici 1. slovenskega tabora - Ljubljana ni center sveta
V Fokusu
Novice

Nedelja, 5. avgust 2018 ob 18:02

Odpri galerijo

V park 1. slovenskega tabora v Ljutomeru se je danes vsaj za nekaj časa vnovič prikradel duh taborskega gibanja na Slovenskem, ki je pred 150 leti s svojimi sporočili sprožil proces jezikovnega, kulturnega, narodnega in konec koncev tudi državnega "zedinjenja" Slovencev, ki smo ga dosegli z osamosvojitveno vojno 1991. leta. Udeležba na proslavi, ki jo je pripravila občina Ljutomer, kar spodobna in spodbudna, čeprav se ni zbrala  sedem tisoč glava množica kot pred 150 leti. Prišel je predsednik Republike Borut Pahor, zato pa sem pogrešal obraze ljudi, ki smo jih za predstavnike ljudstva izvolili v Državni zbor. Častna izjema poslanca Jožef Horvat NSi in Franc Jurša Desus (držal se je bolj v ozadju), sicer pa nikogar, ki so jih v teh dneh polna usta skrbi za Slovenijo in slovenstvo. Spomnim se, da sta bili ob 130 in 140 letnici  to državni proslavi, prve vrste pa so bile rezervirane za izbrance ljudstva. Del scenografije so bili tudi prapori, od gasilskih, preko Lipičevih veteranov, policijskih veteranov, društva generala Meistra, celo prapor ZZB NOV je bil poleg, čeprav slednji simbolizira čas in ljudi, ki so "zedinjeno Slovenijo" hoteli le zase kot plen komunistične revolucije, za kar so pobili na tisoče nedolžnih in drugače mislečih Slovencev. NOB je bila vseeno črna točka Slovencev na poti do zedinjene Slovenije.

Upokojeni profesor dr. Miran Puconja je kot osrednji govorec v zanosu narodnih prebuditeljev spomnil zbrano občestvo na razmere in okoliščine ob izvedbi 1. slovenskega tabora v Ljutomeru 9. avgusta 1868. "Taborsko sporočilo takrat in danes vesoljni Sloveniji je, da se veliki dogodki naroda dogajajo na ravni kolektiva, da so in bodo časi, ko obrobje postane center in obratno, da moramo skrbeti za samooskrbo, ki je jamstvo obstoja države, naroda in suverenosti," je dejal Puconja, kar so prisotni pozdravili s stoječim aplavzom. Da se vse ne začne in konča v Ljubljani: "Slovenska in evropska znanost in kultura  se ne začenjata in končujeta na obrobju Ljubljane." Le materin jezik je porok, da v bodočnosti ne postanemo plen velikih in moćnejših. Zato je treba varovati in negovati slovenski jezik tudi v bodoče. "Ne smemo dopustiti, da nas povozi kolesje sodobnega kapitala, mi pa postanemo kolonija," je sklenil Puconja.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik Republike Borut Pahor. V sicer državniškem govoru je spomnil, da je bila ustanovitev samostojne slovenske države 1991 uresničitev taborskih zahtev, ko je tudi Slovence zajel val gibanja pomladi narodov, preko katerega se je tlakovala pot do političnega osvobajanja. Na taborih se je oblikoval narodni program, osrednji zahtevi pa uporaba slovenščine kot uradnega jezika v takratni AO in zedinjena Slovenija. "Ideja zednijene Slovenije je bila velika zgodovinska ideja, ki je povezovala naše prednike. Vendar Slovenci v naši narodovi zgodovini nismo izkusili samo običajnega  političnega nasprotovanja, temveč smo doživeli tudi tragični narodni razkol sredi druge svetovne vojne," je dejal Pahor, ko je opozoril na skorajda neoremostljive politilne delitve v Sloveniji. "Celo iz današnje zgodovinske razdalje je komaj mogoče dovolj močno poudariti važnost teh takratnih stremljenj. Na taborih, začenši s taborom v Ljutomeru pred 150 leti, so dobivala plebiscitarno ljudsko podporo. Slovensko taborsko narodno gibanje je bilo z vidika legitimnosti programa Zedinjene Slovenije neprecenljive vrednosti," je dejal Borut Pahor. "Zato je naša naloga, da v teh negotovih časih skupaj poskrbimo za mirno in varno prihodnost naših zanamcev. Čeprav so politični prepiri in spori del vsake demokratične družbe, se politična zrelost pokaže šele ob sposobnosti, da politično nasprotovanje zamenjamo s političnim sodelovanjem," je še dejal Pahor in parafraziral besede z vabila na taborski dogodek: "če si sami ne bomo pomagali, nam nihče ne bo pomagal!"

Današnje taborsko dogajanje v Ljutomeru so sklenili predstavniki gospodarstva in civilne družbe s taborskimi zahtevami, kaj potrebuje slovenski narod v prihodnjih desetletjih. Seznam izrečenih zahtev je dolg, od nižje obdavčitve plač, boljšega poslovnega okolja, prilagoditve šolskih programov, nagrajevanje vseh po merljivih rezultatih, ureditve statusa pripadnikov CZ in gasilcev, drugačen odnos do kmetijstva... Danes izrečene zahteve bodo poslali vladi, pa tudi drugim organizatorjem taborskih proslav, da jih po potrebi dopolnijo.

ps.

Med občinstvom sem videl le eno, le eno slovensko zastavo, pa še to je nosil, sodeč po napisu na majici, član SSN. 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Feb 2019 at 18:26

0 ogledov

Primož Jelševar: "Mladi, vpišite nezaposljive študijske programe, sistem vas potrebuje brezposelne in nemočne."
Pred dnevi sem po nacionalnem radiu poslušal oglas za študijski program ene od slovenskih fakultet. Reklama v najbolj vročem terminu po poročilih. Fakulteta, ki za razliko od ostalih, ponuja lahek in zanimiv študij, tudi na daljavo, veliko športnih aktivnosti: košarko, nogomet in druga razvedrila ter seveda mednarodno izmenjavo. Točno to, kar dijaki po koncu srednje šole želijo slišati. Nedolgo po tem je bila na istem radiu še kontaktna oddaja, kjer so se različni strokovnjaki zelo trudili, da pojasnijo, da glede študija ni napačne odločitve. Odločite se za tisto, kar vam gori srce, vsi boste dobili zaposlitev, če pa slučajno ne, pa to še ni konec sveta. Ko seveda slišiš takšna zagotovila strokovnjakov, pa ni več pomembno, da je na ta študijski program vpisanih nekajkrat več študijskih mest kot je možnosti zaposlitev. Dragi dijaki, bodoči študenti, realnost je žal zelo drugačna. Zavajajo vas mediji, fakultete in državne inštitucije, zato se čutim dolžnega, da vam povem iskreno, kot podjetnik in kadrovnik: v večini normalnih podjetij in organizacij imate bistveno večje možnosti zaposlitve, če vaša izobrazba vsaj približno ustreza delovnemu mestu. Bistveno večje pomeni na nekateriih področjih celo 1 proti 10 in več. Tudi če boste zaposlitev kljub neustrezni izobrazbi dobili, bo vaša karierna pot veliko težja, od tistih, ki imajo že v začetku primerno izobrazbo. »Krivi ste delodajalci« je slišati po obrazložitvi, da prosilec zaposlitve izobrazbeno ne ustreza delovnem mestu. To seveda ne drži, saj se odgovoren delodajalec obnaša gospodarno, in ko ima možnost izbire med iskalcem zaposlitve, ki s seboj prinese osnovno znanje in tistim, katerega bodo morali še nekaj let izobraževati, je odločitev jasna. Tudi podjetja imamo svojega »šefa« in to so kupci in globalni trg. Ta pa zahteva, da so naši delavci kvalificirani. Delodajalci so zato prisiljeni opravljati delo izobraževalnega sistema, saj je le ta precej zavožen – predvsem v delu načrtovanja kadrov, ki so potrebni za bodoči trg dela. Kot družboslovec imate dokazano veliko večjo verjetnost, da boste npr. kot časopisni novinar ali učitelj razrednega pouka dlje časa obtičali na zavodu za zaposlovanje, vaš prijatelj, ki je doštudiral naravoslovne vede pa bo med tem že gradil svojo kariero. Odločitev za študij je tako ena najpomembnejših odločitev v vašem življenju, žal pa slovenska statistika kaže, da se v Sloveniji mnogi mladi odločajo za poklic na osnovi nekega javno priznanega statusa. Študij tehnike in naravoslovja je tako še vedno bistveno manj cenjen in spoštovan, kot pa študij družboslovja. Tudi zaradi tega se na družboslovne vede še vedno vpiše več dijakov kot jih prenese sedanji trg dela. Za normalno delovanje države potrebujemo tako družboslovce, kot naravoslovce, vendar v pravilnem razmerju. V Sloveniji je to razmerje 2,5 proti 1 v korist družboslovnih ved. V razvitih evropskih državah pa je 1 proti 0,9 v korist naravoslovcev, kar bi moral biti tudi naš cilj. Če bi trenutno izobrazbeno razmerje prenesli direktno na sedanji trg dela, bi to pomenilo, da bi imeli več kot dva delavca, ki ne ustvarjata dodane vrednosti, na enega, ki jo ustvarja - njegova dodana vrednost bi tako morala preživeti vsaj vse tri in še vse tiste, ki ne delajo. To razmerje je na trgu dela nekoliko nižje, vendar še vedno previsoko, zato je realni sektor prisiljen opravljati delo izobraževalnega sistema in ob pomanjkanju kvalificirane delovne sile so delodajalci primorani opravljati prekvalifikacijo tistih, ki jih je sistem usmeril po napačni poti. Ena od nujnih reform izobraževalnega sistema je omogočanje brezplačne prekvalifikacije tistim, ki so ujeli v to zanko. Mogoče sem komu ubil trenutne sanje, ga spravil v dilemo, vendar je ponoven razmislek o vpisu v zadnjem trenutku majhna žrtev v primerjavi z bolečim spoznanjem, da po končanem študiju vašega pridobljenega znanja ne boste mogli vnovčiti. Kot družboslovec imate dokazano veliko večjo verjetnost, da boste npr. kot časopisni novinar ali učitelj razrednega pouka dlje časa obtičali na zavodu za zaposlovanje, vaš prijatelj, ki je doštudiral naravoslovne vede pa bo med tem že gradil svojo kariero. Razlike med realnim in javnim sektorjem bodo v prihodnosti še večje, saj se bo trg dela v Sloveniji močno preoblikoval. 4. industrijska revolucija že ustvarja nove poklice, mnoge pa je že razvrednotila. Rekordno število zaposlenih v slovenski javni upravi se bo zmanjšalo, tehnično znanje pa bo postajalo vse bolj cenjeno in, če bo prosti trg deloval, tudi vse bolje plačano. Če na vprašanje pogledamo politično: Sam sem ministra dr. Jerneja Pikala v času njegovega prejšnjega ministrovanja leta 2014 javno opozarjal na nujnost prilagoditve izobraževalnega sistema trgu dela. Pikalo je pred petimi leti kljub mnogim opozorilom še povečal število vpisnih mest na družboslovju in humanistiki. Težo njegovih nerazumnih odločitev bo tako letos žal spoznalo tisoče študentov teh smeri. Ob vseh podatkih o kadrovskih potrebah trenutnega trga dela in projekcij prihodnosti težko razumem, da ministrstvo, ki načrtuje študijske programe, vsako leto po nesreči ustvari nekaj tisoč nezaposljivih diplomantov. Tudi prejšnja ministrica Dr. Maja Makovec Brenčič je na moja opozorila izgovorila na nujnost togosti izobraževalnega sistema, enako retoriko pa te dni ponavlja tudi Zavod RS za šolstvo. Ustvarjanje velikega števila mladih brezposelnih kljub jasnim statističnim podatkom je lahko razumeti kot popolno nesposobnost odločevalcev, da prenesejo pritiske ob nujni reorganizaciji izobraževalnega sistema. To bi lahko delno celo držalo, saj je jasno, da se vlade šolnikov bojijo bolj kot drugih sindikatov. Pa vendar iz dosedanjih potez zadnjih vlad ni bilo videti, da bi na področju reorganizacije potekale kakšne resne aktivnosti. Gre torej za politično agendo, ki se upira spremembam na tem področju. Bodoči študentje, ko se boste v prihodnjih dneh odločali o vpisu na fakultete, se vprašajte nekaj pomembnih vprašanj: Kako bo zgledalo moje življenje žez 10 let, kaj bi rad delal v življenju in v kateri stroki bom čez nekaj let z veliko verjetnostjo dobil dobro službo. Ali lahko upravičeno postavimo tezo, da obstoječi sistem potrebuje mlade, ki so brezposelni, razočarani in nemočni? Takšno stanje odgovarja socialistični agendi, ki brez ljudi, ki živijo na robu revščine izgubi ves svoj smisel. Politični jezik te opcije je namreč obljuba po boljšem jutri. Žal se je v mnogih letih t.i. socialno usmerjenih vlad v Sloveniji, ta obljuba izkazala za prazno. Če bi zmanjšali brezposelnost med mladimi, bi tako hitro zmanjkalo volivcev za programe, ki v svojem bistvu izenačuje tiste, ki želijo delati, in tiste, ki nočejo. Razočarani mladi, ki postanejo po diplomi trajno brezposelni, pa razmišljajo revolucionarno in želijo radikalne spremembe, zato se obračajo k skrajnim političnim opcijam. Politika tu nima veliko dela, razen tega, da miži pred statističnimi podatki. Fakultete, ki še ponujajo težko zaposljive študijske programe, ministrstvo za izobraževanje drži v šahu s financiranjem na podlagi vpisnih mest. Fakultete z retoriko »počasnih in preudarnih« sprememb ščitijo svoje zaposlene, kolateralna škoda pa so tisoči mladih, ki so obsojeni na negotovo prihodnost. Študenti so postali nepomembne številke, nujno zlo, ki jih prek medijev in privlačnih oglasov enostavno zmanipulirajo in jih na začetku njihovega prehoda v odraslost usmerijo na pot v karierni prepad, iz katerega se mnogi dolgo ne vrnejo. Bodoči študentje, ko se boste v prihodnjih dneh odločali o vpisu na fakultete, se vprašajte nekaj pomembnih vprašanj: Kako bo zgledalo moje življenje žez 10 let, kaj bi rad delal v življenju in v kateri stroki bom čez nekaj let z veliko verjetnostjo dobil dobro službo. Prav je, da čimbolj sledite svojemu srcu, vendar tudi zdravemu razumu, saj je kombinacija obeh zaneslivejša pot k zadovoljstvu in sreči. Povprečen študij traja štiri leta, kariera pa lahko prek štirideset. Če bi se v tem trenutku sam znašel pred to odločitvijo bi iskal med tistimi fakultetami, ki si upajo objaviti podatke o deležu diplomantov, ki eno leto po končanju študija dobijo službo na svojem področju in povprečni plači v tej stroki. Žal v Sloveniji ni veliko takšnih, bi pa bila zakonsko zahtevana objava teh podatkov za srednje šole in fakultete zagotovo prvi korak pri izravnavi neuravnoteženosti med izobraževalnim sistemom in bodočim trgom dela. Takšen ukrep bi bil sila enostaven saj ministrstvo razpolaga z vsemi temi podatki, ob enem pa bi lahko negiralo tezo načrtnega ustvarjanja mladih brezposelnih. Minister Pikalo, želim si da mi s to preprosto potezo dokažete, da se motim.   Primož Jelševar Inštitut dr. Antona Korošca

Wed, 20. Feb 2019 at 13:35

0 ogledov

Dr. Milan Zver: Sredstva za mlade, izobraževanje in šport bomo povečali na 45 milijard evrov
Danes je odbor za kulturo in izobraževanje sprejel poročilo o novem programu Erasmus+, ki ga je pripravil glavni poročevalec Evropskega parlamenta, dr. Milan Zver.  Erasmus+ je eden izmed najbolj priljubljenih programov EU, saj krepi evropsko identiteto, povečuje možnosti za zaposlitev ter daje udeležencem znanja in spretnosti za boljše zasebno in poklicno življenje. Odbor je poročilo, s katerim se poveča tudi proračun programa na okoli 45 milijard evrov, soglasno in prepričljivo podprl. »Evropski programi morajo biti enako dostopni vsem evropskim državljankam in državljanom, ne glede na ekonomsko in socialno okolje, iz katerega prihajajo,« je ob tem povedal dr. Milan Zver. Novi Erasmus+ na eni strani združuje tri velike nove pobude, Mrežo evropskih univerz, pobudo OdkrijEU in Centre poklicne odličnosti, na drugi strani pa bo izboljšal in nadgradil že obstoječe, tradicionalne aktivnosti.  Tako bo z novim programom več možnosti za učenje tujih jezikov, za mobilnost šolarjev in profesorjev v osnovnih in srednjih šolah, pa za mobilnost vzgojiteljev v predšolski vzgoji ter za projekte za odrasle. Novost bo mobilnost za športne trenerje in za posamezne športnike. Novi program prinaša tudi več možnosti za izvedbo manjših projektov v manjših organizacijah, ki so do sedaj imele težave pri dostopanju do programa.  »Evropski programi morajo biti enako dostopni vsem evropskim državljankam in državljanom, ne glede na ekonomsko in socialno okolje, iz katerega prihajajo,« je ob tem povedal dr. Milan Zver. »Ponosen sem na zakonodajno delo, ki smo ga opravili za to, da bo prihodnji Erasmus+ program v prenovljeni, posodobljeni obliki polno zaživel. V dolgotrajnem delu smo našli mnogo rešitev, med drugim tudi za administrativno poenostavitev programa« je povedal dr. Zver in ob tem dodal, da tudi na podlagi tega opravljenega dela »program postaja bolj pravičen in bolj vključujoč.«  »Še posebej vesel sem široke podpore političnih skupin za končno besedilo. Ko bomo vstopili v trialog z Evropsko komisijo in s Svetom, bomo tako imeli močen mandat Parlamenta, ki ga bomo potrebovali, če bomo želeli v programu okrepiti tradicionalne aktivnosti na področju izobraževanja, mobilnosti, mladine in športa ter dodati še tri velike nove, že prej omenjene iniciative,« je poudaril evropski poslanec.  Dr. Milan Zver je tudi zaradi široke politične podpore optimističen glede povečanja evropskega proračuna za ta program.  Evropski poslanec je na seji spomnil tudi na prizadevanja Evropske ljudske stranke v pogajanjih z ostalimi političnimi skupinami: “Branili in ohranili smo sredstva za višješolske in univerzitetne programe mobilnosti, pa tudi finančna sredstva za podprogram Jean Monet. Povečali smo sredstva za poklicno izobraževanje, za odrasle, šole in šport, obenem pa smo zavrnili možnost, da bi se vnaprej omejevalo sredstva za pobudo OdkrijEU in Mrežo evropskih univerz, saj morata ti dve pobudi najprej polno zaživeti, šele nato pa bomo lahko ocenjevali njihovo uspešnost,« je še povedal dr. Milan Zver in dodal, da "smo v naši politični skupini  močno podprli tudi koncept evropske dodane vrednosti, ki pa seveda ne pomeni, da morajo  biti vse aktivnosti nad-nacionalne,« je zaključil dr. Zver. Erasmus+ je program EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport in je eden najbolj prepoznanih programov že od svoje uveljavitve v letu 1987. Stotisoče mladih je preko omenjenega programa prebivalo v drugi državi članici, spoznavalo raznolikost in različnost Evropske unije, širilo svoje kompetence in znanja in si povečalo možnosti za zaposljivost. Ne gre se čuditi, da je Erasmus+ med najbolj popularnimi evropskimi programi, ki predstavlja pravo zgodbo o uspehu v delovanju Evropske unije. Kratek povzetek današnjega dogajanja si lahko ogledate v videu. Video prispevek je pripravljen v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. (https://multimedia.europarl.europa.eu/en/vote-on-erasmus-the-union-programme-for-education-training-youth-and-sport--extracts-from-the-vote-and-statement-by-milan-zver-eppsi-rapporteur-ep-committee-on-culture-and-education-_I168019-V_v)

Tue, 19. Feb 2019 at 20:14

85 ogledov

Z medijsko kampanjo Madžarska proti Sorosu in Junckerju, ker podpirata nezakonite migracije
Spletni portal politikis.si danes poroča, da je Madžarska začela izvajati novo medijsko kampanjo proti priseljevanju, uperjena pa je proti ameriškemu milijarderju Georgeu Sorosu in tudi predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, ki da podpirata nezakonite migracije. V Bruslju so tovrstne obtožbe Budimpešte že ostro zavrnili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbana je medijsko kampanjo, ki bo plačana iz davkoplačevalskega denarja, napovedala tudi na svoji strani na Facebooku. Med drugim bodo objavili tudi plakate s slikama Sorosa in smehljajočega se Junckerja, na plakatih pa je napis: “Tudi vi imate pravico vedeti, kaj pripravlja Bruselj”. “Hočejo uvesti obvezno kvoto za sprejem priseljencev, oslabiti pravice držav članic glede obrambe meja, želijo pospešiti priseljevanje z migrantskimi vizumi,” še navajajo. V Bruslju so se na omenjene plakate že odzvali z ogorčenjem. “Ta kampanja madžarske vlade je v nasprotju z zdravim razumom. Šokantno je, da je taka nora teorija zarote prišla v taki meri v normalni diskurz. Ni res, da EU spodkopava varovanje nacionalnih meja, nasprotno,” je poudaril govorec Evropske komisije Margaritis Schinas. “Ne obstajajo nobeni načrti za humanitarne vizume. Države članice se same odločajo glede legalnega priseljevanja,” je še dejal in dodal, da si “Madžari zaslužijo dejstva, ne izmišljotin”. Orbanova vlada se je že nekajkrat sporekla z Evropsko komisijo glede migracijskih pravil. Večkrat je tudi že objavila plakate in oglase proti Evropski komisiji in predvsem Sorosu, ki ga imajo v Budimpešti za glavno zlo, ki da želi pospeševati nezakonite migracije in iz Evrope narediti “Eurabijo”. V preteklih mesecih je Orbanova vlada napadla tudi nizozemsko evropsko poslanko Judith Sargentini, avtorico kritičnega poročila, ki je osnova za pravno ukrepanje EU proti Madžarski. Napadli so tudi prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. Ministri EU za evropske zadeve prav ravno danes v Bruslju znova preverjajo stanje v procesih proti Poljski in Madžarski zaradi očitanih kršitev evropskih vrednot, zlasti načela vladavine prava. Bistvenih premikov sicer ni pričakovati.  Vir:politikis.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:38

138 ogledov

Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef kriminalistov Munda, policist, ki ga je ustavil, škodi ugledu PU Maribor
Spletni portal skandal24.si je opozoril na nesprejemljivo pisanje mariborskega Večera, ki bralcem postregel z informacijo, da naj bi "po oceni mariborske policijske uprave v preteklosti ugledu policije škodil tudi policist, ki je bil 8. februarja v patrulji, ki je ustavila Mundo. Govorimo o danes 33-letnem Danijelu B., ki je moral pred približno dvema letoma in pol sleči policijsko uniformo, ker so mu očitali, da je kot policist v službenem času zlorabil uradni položaj z namenom, da bi se okoristil za 20 evrov." Da gre za tesno prepletenost mariborske kriminalistične policije in politike, ugotavljajo v skandal24.si, kar se po svoje razkriva tudi v primeru šefa mariborske kriminalistične policije Roberta Munde. Močno vinjenega ga je policija ustavila v noči na 8. februar, pred tem pa ji je poskusil tudi pobegniti. Namesto da bi ga ustrezno sankcionirali in degradirali, ker je močno okrnil ugled policije, se Policijska uprava Maribor skriva za disciplinskim postopkom, po katerem še vedno niso znane posledice. Končno odločitev bo tako sprejela generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Diskreditacija policistaČasnik Večer v lasti tajkunske družine Hakl pa je šel še dlje. Pričeli so z medijsko diskreditacijo policista, ki je ustavil Mundo tiste noči, in odprli primer, ker naj bi se na delovnem mestu okoristil z dvajsetimi evri, zaradi česar so ga tudi suspendirali. Toda 33-letni mariborski policist je na delovnem sodišču dobil tožbo, saj mu očitkov očitno niso mogli dokazati, Policija pa ga je morala vzeti nazaj v službo. To se je zgodilo nedavno, prav v tednu, ko je bil dodeljen v patruljo, ki je na praznični petek v prometu ustavila Mundo. Še vedno pa naj bi proti njemu tekel kazenski postopek. Glavna tarča bi moral biti kriminalist Munda, ki ima na glavi veliko maslaNi potrebno posebej poudarjati, da bi morali mediji, kot je Večer, gledati pod prste šefom, za katere je znano, da so podrejeni vladajoči politiki. Toda tega, ker je Večer ravno tako na isti strani, ne bomo doživeli. Okoli kriminalista Munde smo že pisali, da afera z vožnjo v alkoholiziranem stanju ni njegova prva. Kot nam je povedal nekdanji župan Maribora Franc Kangler, je mariborska kriminalistična policija postala politična ravno pod njegovim vodstvom, komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pa je ugotovila kup nezakonitosti, so še zapisali pri skandal24.si. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Na družbenem omrežju Facebook smo zasledili tudi komentar enega izmed policistov, ki je potrdil, da so vsa namigovanja glede domnevnih okoliščin incidenta resnična, prav tako pa naj bi policistom pametoval na sestankih in vsem “solil pamet”. V omenjenem komentarju je policist izrazil tudi presenečenje, da so postopek glede na Mundov vpliv sploh izpeljali do konca. No, skoraj do konca. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Pri tem naj bi nekdanji župan Andrej Fištravec naročil direktorju Danilu Brunaču, naj ga zaposlijo, zaposlene pri vodovodu pa je takrat presenetil kar Robert Munda, ki se je v prostorih podjetja oglasil osebno, in sicer naj bi se to zgodilo v vlogi očeta in ne kriminalista. Munda je takrat te navedbe sicer zanikal. Vir: skandal24.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:08

133 ogledov

Dva obraza Slovenije v ameriških medijih
Dva obraza Slovenije v ameriških medijih: mnogi so predvajali govor Melanije Trump v Miamiju, nekateri pa že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča." Prva dama Melanija Trump je v nagovoru pripadnikom latinsko ameriške skupnosti v Miamiju izrazila podporo ljudem Venezuele ter poudarila, da sta s Predsednikom Trumpom počaščena, da sta lahko z njimi. Ponosna je, da je z njimi v ZDA kot njihova Prva dama. Mnogi od prisotnih poznajo občutek, kako je živeti v svobodi, potem ko so prestali zatiranje v socializmu in komunizmu. Ljudje v Venezueli pa so blizu tega, da si ponovno pridobijo svojo svobodo.  Prisotne in vse druga je pozvala, da skupaj molijo za skorajšnjo svobodo venezuelskega ljudstva. Njen soprog Donald Trump je bil prisoten, ker mu je veliko do venezuelskih ljudi in sam napovedal pomembno sporočilo o venezuelski krizi. Prisotni so nastop Melanije nagradili z več aplavzi, njen govor je predvajalo več TV postaj. Melania Trump: We support great people of Venezuela) https://edition.cnn.com/videos/politics/2019/02/18/donald-melania-trump-miami-venezuela-praise-sot-vpx.cnn Obenem pa nekateri mediji že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča”, med njimi so o tem poročali tudi na najbolj gledani ameriški kabelski TV kanal Fox News. (Slovenian politician steps down after shoplifting sandwich https://www.foxnews.com/world/ slovenian-politician-steps- down-after-shoplifting- sandwich).

Tue, 19. Feb 2019 at 09:05

124 ogledov

Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden disciplinski postopek?
Spletni portal e-maribor.si poroča, da je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek prejel poročilo o notranje varnostnem nadzoru in zoper vodjo mariborskih kriminalistov Roberta Mundo predlagal disciplinski postopek. Policija bo izpeljala organizacijske in kadrovske spremembe. Po tem, ko so šefa mariborskih kriminalistov Roberta Munde, policisti v noči na 8. februar zasačili pijanega v prometu, so bile oči javnosti uprte v notranjevarnostni postopek, ki ga je v zvezi z dogodkom odredil direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek ne glede na to, da se Munda ni spozabil v službi, ampak v svojem prostem času. Kakšne posledice bo imel predlog za uvedbo disciplinskega postopka za Mundo, pa še ni jasno, saj na mariborski policijski upravi niso razkrili, kakšno sankcijo je imel Lorbek v mislih. O disciplinskem postopku zoper šefa mariborskih kriminalistov bo odločila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki ji je Lorbek predlagal tudi nekatere organizacijske ukrepe za zagotovitev učinkovitejšega dela v PU Maribor, piše današnji Večer. Miran Šadl: Policisti moramo v skladu s kodeksom policijske etike tudi v zasebnem  življenju skrbeti za varovanje ter utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije ter v tej povezavi skrbeti za krepitev integritete v policijski organizaciji, kar pa v obravnavanem primeru uslužbenca policije ne moremo potrditi. M-G. e-maribor

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Ljutomer: Ob 150 letnici 1. slovenskega tabora - Ljubljana ni center sveta