SI
Dr. Jože Dežman: Turnškovi idoli so po 2. SV izvensodno pobili 15 tisoč Slovencev
V Fokusu
Novice

Ponedeljek, 30. julij 2018 ob 14:51

Odpri galerijo

Objavljamo sporočilo za javnost zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana, s katero se je odzval na orkestrirano medijsko gonjo, ki se je (prav gotovo ne sama od sebe) sprožila po oddaji Intervju, v kateri je bil sogovornik voditelja oddaje dr. Kožeta Možine. V pogovoru sta odprla in odstrla kopico zgodovinskih tem, ki so pri zagovornikih "svetle in brezmadežne tradicije NOB," na njihovem čelu pa kot glavni diskreditaror in ekzekutor predsednik ZZB NOV Tit Turnšek, naletele na burno reakcijo, celo s pozivi na pogrom proti avtorjema.

Izjavo dr. Jožeta Dežmana objavljamo v celoti:

V intervjuju, ki ga je z mano vodil Jože Možina in  je bil na nacionalni televiziji predvajan 22. julija 2018, nisem povedal nič novega. Vse moje trditve so bile že objavljene in so na razpolago javnosti.  Kljub velikemu hrupu, ki so ga zagnali  povečini komunistični inkvizitorji, se  na koncu   izkaže, da niso ovrgli niti enega predstavljenega dejstva. Ali ni res, da partizani pobijajo več Slovence kot okupatorje, več neoboroženih kot oboroženih, več po vojni kot med njo, ali ni bilo več Slovencev pod orožjem v okupatorskih kot v partizanskih enotah, ali komunisti v skladu z leninistično/stalinistično doktrino niso izzvali državljanske vojne, ali ni ideološka kolaboracija s stalinizmom sramota in zločin?     

Ali Tit Turnšek oz. zveza komunističnih veteranov, Polona Jamnik, Oto Luthar, Svetlana Slapšak, Marko Koprivc, Marko Crnkovič in še mnogi komentatorji, ki so se spotikali ob mene in Možino, nič ne berejo? 

Vsekakor pa skušajo pred nekaterimi neljubimi dejstvi zatiskati oči.

Turnšek neusmiljeno poudarja (tega njegova predhodnika Dolničar in Stanonik nista počela več), da so bili po vojni umorjeni vojni ujetniki in civilisti obsojeni. Turnšek s tem napada Republiko Slovenijo, saj je ta vsem tem umorjenim z Zakonom o popravi krivic podelila status »žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja«. Napada pa tudi Ljudsko oz. Socialistično republiko Slovenijo, saj v Arhivu RS obstaja uradni dokument:  »«Spisek obsojenih oseb, nad katerimi je bila izvršena smrtna kazen v času 1945 do 31.12.1952«. Na njem je reci in piši 218 (dvestoosemnajst) oseb, ne pa več kot petnajst tisoč prebivalcev Slovenije, kolikor so jih umorili Turnškovi idoli po koncu 2. svetovne vojne.  Ali ne bi bil čas, da Turnšek in tovariši nehajo trositi slaboumne laži in zanikati zločine, ki se jih ne da zanikati?  Precej nespametno je, da Turnšek načenja temo izdaje kraljevine Jugoslavije. Njeno uničenje je bil vsaj v Sloveniji bolj cilj komunistov kot koga drugega. Njen  propad aprila 1941 so komunisti spremljali kot pogodbeni obvezniki pakta Ribbentrop – Molotov, potem pa so jo v svoji revolucionarni ihti uničili do konca.

Tudi Luthar je po svoje srečen človek, ker visoko leta po ideološki krožnici in ni zelo obremenjen s konkretnimi podrobnostmi o zadevah, o katerih zelo zagrizeno pridiga. Luthrovska nova vera je žigosanje revizionizma. Z mano se ukvarja v več svojih spisih, nikakor pa mu ne uspe zapisati, kaj naj bi bilo z mojimi raziskavami in interpretacijami narobe. Poznavanje osnovnih dejstev pa mu prav gotovo ne bi škodilo. Decembra 2017 sem poslal več kot 30 svojih spisov iz let 1990 – 2017, nato pa je objavil svoj zadnji jok in stok čez domnevni revizionizem v hrvaški Politični misli, v katerem navaja le moje besede iz priložnostne objave v Reporterju. Toda ko skušamo v iskalniku ključnih besed pod Luthar najti pojme narodnoosvobodilni boj, partizansko gibanje, revolucija, komunistična partija, osvobodilna fronta, fašizem, nacionalni socializem ipd., nam iskalnik ključnih besed o njegovih delih o slovenskih problematiki ne najde nič. Seveda, saj Luthar bolj ideologizira kot raziskuje. Pa vendar je bil toliko drzen, da je o zapletenih časih druge svetovne vojne, okupacije, stalinistične revolucije, protirevolucije, kolaboracije, državljanske vojne, stalinistične in samoupravne faze titoizma napisal besedilo v knjigi o slovenski zgodovini The Land Between. Če pogledamo, katero literaturo je uporabil in kaj je napisal, bi delo lahko označili za srednješolski seminar zagretega filokomunističnega prenapeteža, pa niti ne zelo posrečenega. Zato bi si morda lahko končno vzel čas, da bi dojel, da je obstajala tudi stalinistična revolucija na Slovenskem, da   smo morali v drugi Jugoslaviji po volji komunističnih oblasti živeti v laži itd. itd. Svetujem mu, da med mnogimi besedili, ki jih ne pozna, za začetek prebere odlično knjigo Ivana Čuka in Aleksa Lea Vesta o tem, kako so komunistični sokoli prevarali Sokola in ga tudi uničili.

Podobno lahko svetujem tudi poslancu SD Koprivcu, ki vidi Edvarda Kardelja kot očeta nacije, nekako pa spregleda, da Kardelj ni želel ne samostojne republike Slovenije, ne parlamentarne demokracije, ne tržnega gospodarstva, ne svobode mišljenja in vere, skratka današnja Slovenija je za Kardeljevo vizijo slovenske komunistične nacije prava katastrofa. Tudi Koprivčeve iluzije o odličnem sodelovanju komunistov z zahodnimi zavezniki niso potrebne. Samo v Sloveniji so komunisti ubili več kot 20 članov zahodnih zavezniških misij, da o izgonu komunistične vojske iz Trsta, Gorice, Koroške ter o sestrelitvi dveh ameriških leta 1946 niti ne govorimo. Tudi zanj bo nadvse koristno, če bo v spominih novozelandskega kirurga Lindsaya Rogersa, ki jih je skrbno uredila in razložila Alenka Puhar, prebral, kaj so dejansko zahodni demokrati mislili o komunistih, zlasti politkomisarjih. Socialni demokrati pa bodo s takimi poslanci le kontinuiteta propadlega komunizma oz. bodo lahko razvijali medije v stilu poslančevega očeta Jaka Koprivca, komunistične republiške in federalne avtoritete za friziranje medijev.

Tudi če preberemo vse komentarje, ki so kritični do naju z Možino, me čudi, da je med stotinami komentatorjev in stokanja   komaj kdo opazil (omenimo Mladino), da je bil intervju predvajan 22.julija.  To je bil včasih državni praznik, ki se mu je reklo dan vstaje slovenskega naroda. Ker pa je bil to dan, ko je 22. julija 1941 Slovenec, komunist, Miha Novak pod Šmarno goro obstrelil Slovenca Franca Žnidaršiča, bi se danes lahko kod vprašal, ali je prvi komunistični strel na Slovenca res vstaja proti okupatorju. In so praznik raje kar revidirali. Tako kot bi raje revidirali in pozabili še marsikaj. O tej reviziji pa luthrovska znanost molči.

Vendar naj še enkrat poudarim: Kar sem povedal, je že objavljano. In če kdo ne bere, nevednost ni dokaz. Pa tudi če Dežmana ne bo več, bodo revizije še sledile. Tako je Jože Pirjevec, ki sicer vodi komisijo za zgodovino pri komunističnih veteranih,  12. julija letos v Primorskem dnevniku zapisal: »Sedaj, ko končujem knjigo o partizanih, ne morem mimo ugo­tovitve, da so Tito, Kardelj in šte­vilni drugi gradili pred vojno in med njo svojo politiko na ukani.

Ljudem so zagotavljali, da je Sov­jetska zveza 'cvetoči vrt' človeštva, sami pa so dobro vedeli, da ni tako.« 22. julija je dodal: »Pre­pričan sem, da je bil Stalinov režim primerljiv s Hitlerjevim, ker je povzročil prav toliko ali še več trpljenja, smrti in gorja. Le mojega zornega kota je bil še bolj obsojanja vreden, ker je uničil eno najplemenitejših idej člo­veštva - idejo socializma.« 

Torej ni treba Dežmana, pa se bo verjetno moral Turnšek pogovoriti s svojim odgovornim za zgodovinopisje, Luthar pa bo morda lahko odkril novega revizionista. In morda bodo kaj napisali še vsi dušebrižniki, ki so se skušali neljubih tem znebiti z bentenjem čez naju z Možino.Vendar je duh ušel iz steklenice. Če ste lahko včasih z medijsko kanonado ustrahovali ljudi, da so umolknili, pa je danes drugače. Poglejte si družbena omrežja, ki jih ne nadzorujete. Huronske pohvale oddaji zaradi povedane resnice gredo v tisoče.   Vsakdo, ki je tam rohnel  proti domnevnemu revidiranju zgodovine, se je moral soočiti z argumenti, ki odražajo plebiscitarno voljo, ki razjeda ostanke tabujev titoizma.    Pogosto tudi v sveti jezi.  In vi bi radi narod utišali in odstranili iz javnosti ali še kam drugam tiste, ki razkrivajo za vas bolečo resnico?

Naj sklenem z mislijo, da namen te kampanje  ni toliko, da bi spregovorili o vsebini povedanega, ampak gre bolj za izključevanje ali mene ali  Možine. Oba imava s takimi kampanjami (vodenih s strani podobnega kroga ljudi kot to pot) precej izkušenj. Ker  sam v tem trenutku od funkcij, ki odpirajo teme, ki so precej nadležne gori omenjenim, opravljam le funkcijo predsednika Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, domnevam, da je ta silna ihta, naslovljena predvsem na to, da sem se sploh smel pojaviti na nacionalni televiziji. Dejanski cilj kampanje pa je verjetno   onemogočanje oz. »likvidacija«  Možine.

Ko je pred dolgimi leti, a že v samostojni Sloveniji, na uredništvo revije Borec prišel general Ivan Dolničar kot predsednik komunističnih veteranov, je zahteval, da jaz ne morem biti več urednik. Pa se je oglasila Rapa Šuklje, tudi iz partizanskih vrst, in se začudila, da ali so mar še taki časi, ali ni tega že konec? In sem ostal urednik. In tako bo Luthar s tovariši v Borcu še dolga leta lovil demone revizionizma.

Če bo nacionalna televizija podlegla diktatu komunističnih veteranov in politike, bo to  njen dokončni zaton,   gledalci  se bodo še bolj z državljansko nepokorščino otresli RTV naročnine.  Nevarno je, da bo RTV šla bo tja, od koder  je prišla. Prav letos Televizija Slovenija    obhaja 60 let. To je priložnost, da bi se nacionalna televizija demokratične Slovenije poslovila od časov, ko je bila nacionalna komunistična televizija. Ali bi bilo morda preveč, če bi opravili raziskavo, kako je novi razred obvladoval medij. Koliko direktorjev, urednikov, novinarjev, režiserjev ipd. je bilo nekomunistov? Katere vsebine so bile prepovedane, katere favorizirane?  Verjetno vse zanima, kako je potekala tranzicija v javni zavod, ki naj ga (ex, post ali neo) komunisti ne bi več obvladovali.

Pripis: Že od leta 1982 me ljubitelji tabujev titoizma zmerjajo, da se neprimerno izražam. Tako se jezijo, ker naj bi določene kolege nazval s kruhoborci  – torej tistimi, ki se ženejo predvsem za kruhom. Sam pa pritrjujem tem, ki dojemajo človeka kot bitje, ki ne živi samo od kruha. Potem mi očitajo, da sem komunistično veteransko organizacijo poimenoval zveza norcev. Predlagal pa sem le, da naj zvezo norcev ustanovijo tisti, ki imajo cerebralno paralizo in so čustveni invalidi (npr. da je že tako hudo, da zanikajo vojne zločine, zločine proti človeštvu, govoričijo o premetavanju kosti …) Tistim, ki spoštujejo in živijo duhovna izročila človeštva in ki so občutljivi za zločine svojih prednikov, ki zagovarjajo pravico slehernika do groba in spomina, pa seveda moje besede ne veljajo. 

Dr. Jože Dežman 

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 23. Mar 2019 at 13:45

0 ogledov

Patricija Šulin: Slovenija ima na voljo za razvoj 5 milijard evrov, a jih slabo izkorišča
Patricija Šulin, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu iz vrst SDS/EPP je v petek, 22. marca 2019, skupaj z Mestnim odborom SDS Koper na Obali pripravila zanimiv evropski večer z naslovom „Kaj Evropa počne za vas?“. Evropska poslanka je zbrane povabila na volitve, ki bodo 26.maja letos. Na prejšnjih evropskih volitvah leta 2014 je bila volilna udeležba v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, le 24,55 %. „Evropske volitve so zelo pomembne, da se jih udeležimo, saj se nahajamo v negotovih časih, porastu populizma, varnostne razmere v EU je potrebno okrepiti,“ je poudarila Šulinova. V nadaljevanju je predstavila prednosti članstva v EU za Slovenijo. V celotnem sedemletnem finančnem obdobju, ki traja od leta 2014 do leta 2020 je Slovenija upravičena do približno 5 milijard evrov sredstev, a ta niso avtomatično zagotovljena. Slovenija največ sredstev iz proračuna Unije porabi za regije, to je več kot 60 %, predvsem z vlaganji v infrastrukturo, raziskave in razvoj ter zaposlovanje mladih. Nekaj  več kot 20 % sredstev gre za kmetijstvo. „Evropska unija podpira manj razvite regije. Slovenija ima za razvoj regij v programskem obdobju 2014-2020 na voljo približno 3,62 milijarde evrov sredstev, zahodna kohezijska regija je upravičena do 855 milijonov evrov, vzhodna pa do 1,27 milijarde evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada,“ je pojasnila poslanka. Spomnila je tudi na 20. obletnico uvedbe skupne evropske valute evro, ki je stabilna valuta in ponuja številne ugodnosti. „Po zaslugi denarne politike Evropske centralne banke letno privarčujejo okrog 50 milijard evrov,“ je dodala. Vloge varčevalcev so po vsej EU zajamčene do višine 100.000 evrov v primeru propada banke. Jamstvo se financira iz nacionalnih sredstev. Slovenija ima za razvoj regij v programskem obdobju 2014-2020 na voljo približno 3,62 milijarde evrov sredstev, zahodna kohezijska regija je upravičena do 855 milijonov evrov, vzhodna pa do 1,27 milijarde evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada Naslednji pomemben ukrep, ki ga zelo občutimo vsi državljani, je z junijem 2017 ukinjeno gostovanje pri telefonskih pogovorih, podatkovnih storitvah in pošiljanju kratkih sporočil v tujih mobilnih omrežjih pri naših začasnih potovanjih v tujini. Evropska unija veliko pozornosti namenja zaposlovanju mladih preko namenske Sheme. Več kot 9 milijonov mladih Evropejcev je tako dobilo zaposlitev, pripravništvo ali vajeništvo s pomočjo evropskega jamstva za mlade. V zadnjih letih je v večjih evropskih mestih vse bolj prisoten pojav terorizma, zato Europolov novi evropski center za boj proti terorizmu podpira nacionalna prizadevanja za boj proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem. Evropska unija se je odločila za zmanjševanje in odpravljanje preobsežne birokracije, čas je, da jo zmanjša tudi Slovenija, je prepričana Patricija Šulin, ki se ji zdi nedopustno, da predsednik vlade Šarec ni sprejel povabila za razpravo o prihodnosti EU na marčevskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Ob koncu je evropska poslanka, ki deluje v poslanski skupini Evropske ljudske stranke, namenila nekaj besed tudi nedavnemu dogajanju okoli izključitve stranke Fidesz madžarskega premierja Orbana iz EPP. Predlog o zamrznitvi članstva v EPP je označila kot modrost Viktorja Orbana, tako gre stranka na volitve enotna, kar je dober obet za odličen rezultat. Gost evropskega večera je bil tudi poslanec slovenskega Državnega zbora in nekdanji minister Zvone Černač, ki je spomnil na brexit, ki bo kot kaže očitno za nekaj časa preložen. Ob tem je poudaril, da pa zaenkrat ni pričakovati, da bi britanskemu vzoru sledilo več drugih držav.Seveda je nekdanji infrastrukturni minister komentiral tudi aktualno dogajanje okoli gradnje drugega tira med Divačo in Koprom, očitno se bodo tukaj ponovile zgodbe o gigantskih preplačilih večjih gradbenih projektov, kadar ima v rokah oblast levica. Černač je opozoril tudi na izjemno slabo črpanje evropskih sredstev, za kar je odgovorna vlada. Ta trend je značilen za levičarske vlade, druga vlada Janeza Janše ga je v svojem kratkem mandatu obrnila in počrpala večino sredstev, potem se je to spet ustavilo. Po trenutnih podatkih je Slovenija uspela izkoristiti vsega 17,25 % sredstev, ki so ji na voljo. Zelo slabo Slovenija porablja sredstva tudi posebnega Evropskega sklada za strateške naložbe. V Sloveniji je že dalj časa najbolj pereč problem zdravstvo, zato je Černač spomnil, da je že nekaj let tako od prejšnje kot aktualne vlade poslušamo o nujnosti zdravstvene reforme, ki je ni od nikoder, Slovenska demokratska stranka jo ima pripravljeno, vendar takšne reforme leve koalicije niso pripravljene sprejeti. Po njegovem mnenju pa bi bilo nujno potrebno sprejeti tudi pokojninsko reformo. Po trenutnih podatkih je Slovenija uspela izkoristiti vsega 17,25 % sredstev, ki so ji na voljo. Zelo slabo Slovenija porablja sredstva tudi posebnega Evropskega sklada za strateške naložbe. Tudi Zvone Černač je ob koncu zbrane povabil na evropske volitve, na katerih odločamo tako o prihodnosti Evrope kot tudi Slovenije.

Sat, 23. Mar 2019 at 13:33

0 ogledov

Cvetje in sveče v spomin na "očeta" samostojne Slovenije dr. Jožeta Pučnika
V okvirju 12. Pučnikovega simpozija, ki sta ga včera v Slovenski Bistrici pripravila Inštitut dr. Jožeta Pučnika in ustanove Konrad-Adenauer-Stiftung, se je v bližnjem Črešnjevcu s položitvijo cvetja in prižigom sveč na grobu dr. Jožeta Pučnika poklonila delegacija kluba seniorjev SDS z evropskim poslancem dr.Milanom Zverom in njegovo soprogo dr. Andrejo Valič Zver. Spominskega dejanja se je udeležil tudi sin dr. Jožeta Pučnika, Gorazd Pučnik s hčerko.  Ob tej priložnosti je dr. Andreja Valič Zver dejala, da je bil dr. Jože Pučnik pogumen in stanoviten. Imel je vizije za Slovenijo, Evropo in svet. "V teh časih bi še kako potrebovali tvoje razmisleke in besede. Danes beremo tvoje knjige in te tako ohranjamo v našem spominu." 

Sat, 23. Mar 2019 at 11:36

0 ogledov

Franc Bogovič: Za uravnoteženje pravice do svobode govora s pravico do avtorske lastnine
»Svoboden internet« je in bo, le avtorje ne sme več izkoriščati, da delajo brez poštenega plačila. Zato je nujna nova reforma evropske zakonodaje o avtorskih pravicah za preživetje naših novinarjev, filmarjev, fotografov, glasbenikov, založnikov, likovnikov in vseh drugih ustvarjalcev.  Ljubljana, 23. marec 2019 - Po več kot dveh letih aktivnih usklajevanj bo Evropski parlament naslednji teden potrjeval končno besedilo Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) ob tem poudarja, da je stanje v EU trenutno zelo neugodno, saj obstoječa zakonodaja na tem področju izhaja iz leta 2001, od takrat pa se je na digitalnem trgu z razvojem interneta zgodila prava revolucija. Države so pri urejanju avtorskih pravic prepuščene same sebi, med tem ko krajino globalno obvladujejo velike tehnološke miultinacinalke, ki prevzemajo marketinški del medijskih in video vsebin. »V EU danes posamezna država nima več pogajalske moči, da bi se borila proti globalizaciji in trendom, ki jih narekujejo multinacionalne medijske in video platforme, zato nujno potrebujemo novo zakonodajo, ki bo na slednje prenesla več odgovornosti do plačevanja avtorskih nadomestil,« pojasnjuje Bogovič, ki pravi, da nam v EU ustvarjalci neodvisne produkcije, novinarji, glasbeni ustvarjalci, avtorji intelektualne lastnine umirajo na obroke, saj njihova avtorska dela in prispevki niso ustrezno zaščiteni na spletu. Namreč, z izjemo največjih svetovnih medijskih hiš in glasbenih založb, ki se neposredno pogajajo in pravdajo, manjši ustvarjalci in založniki nimajo nobenih pogojev in podlage, da bi zahtevali pravična nadomestila za svoje delo. »Če nekaj ne storimo, to na srednji rok pomeni, da neodvisnega novinarstva ne bo več, medijske novice pa nam bodo plasirala le še podjetja, kot so Google, Facebook itd., kar bo omogočalo še številnejše manipulacije. Podobno je z glasbo, filmsko industrijo in intelektualno lastnino, ki bo zaradi nacionalnega ozadja internetnih velikanov bolj kot ne v celoti v domeni ZDA!«, je prepričan Bogovič, ki ocenjuje, da se mora EU temu upreti odločno in enotno, saj gre tudi za strateško pozicioniranje Evropske unije. Nekatere platforme že danes uporabljajo različne načine za pregledovanje naloženih vsebin, tudi filtre. Nova zakonodaja tega ne spreminja, zgolj predvideva, da bodo vzpostavljeni  učinkovitejši in ažurnejši mehanizmi za pritožbe ter enoten sistem licenciranja, ki bo avtorjem in izvajalcem za uporabo njihovega izdelka omogočil podlago za ustrezno nadomestilo. Globalne platforme se ne bodo mogle več zanašati samo na obstoječe filtre, ampak bodo morale vključiti tudi človeški dejavnik, zato so strahovi o večji cenzuri na internetu odveč. Osnovni namen je, da izboljšamo in vzpostavimo odnose med tistimi, ki ustvarjajo in tistimi, ki njihove izdelke tržijo v smeri pravičnejše razdelitve finančne pogače. Ob vseh izjemah, ki iz obvez direktive izločajo vse, ki jim trženje vsebin ni osrednja dejavnost ter vsa manjša podjetja, organizacije in start-upe je evidentno, da gre za naslavljanje izključno največjih igralcev na trgu, EU pa mora poskrbeti da bodo multinacionalke del svojih oglaševalskih prihodkov po določeni shemi namenili tudi ustvarjalcem.   

Sat, 23. Mar 2019 at 06:17

0 ogledov

Medsebojno komuniciranje s sodelavci v kolektivu ter posledično z gosti
Številni turisti v času stika z turističnimi delavci zelo pozorno sledijo in opazujejo kako le-ti medsebojno komunicirajo. In seveda jih najbolje zanima kako bodo posledično komunicirali z njimi – gosti.   Že v mladosti so nas starši opozarjali na primerno obnašanje in odnos do sogovornikov. Takrat v najstniškem »uporniškem« obdobju smo bili na njih jezni. Preprosto bili so »tečni in sitni«.   Ko pa nas življenje zanese v poslovno-službeno področje pa se spomnimo njihovih besed. Ne samo spomnimo. Sami jih uporabljamo ter izvajamo v praksi.   Dejstvo je, da nas dogodki in ljudje, ki (so) nas obkrožajo – oblikujejo v nas kot OSEBE. To so naši starši, sodelavci, gostje in nenazadnje naši nadrejeni vodje. Oni so nas oblikovali kot sodelavce, oblikovali so nas v osebe, kot smo danes.   Ko pogledamo organizacijo ali kakšno skupino lahko vedno ugotovimo dve stvari: -          Način kako sodelavci med seboj komunicirajo je praviloma enak načinu in odnosu kako organizacija upošteva svoje goste oz. koristnike storitev -          Neposredno nadrejeni (v posameznem oddelku)  je tisti, ki določa pravila igre in način komunikacije v organizaciji oz. oddelku. Kakršen je vodja – takšna je tudi skupina.   Morda se nekateri bralci ne bodo strinjali z to trditvijo. Če se ozremo okoli sebe bomo našli mnogo potrditev te predpostavke.   Lep primer je lokal z kvalitetno in dobro hrano, kjer pa je strežno osebje neprofesionalno in neprijazno.   Postojte za trenutek in pomislite kako (kot vodja) komunicirate s svojimi sodelavci ? Kdaj ste nazadnje komunicirali z zaposlenim, ki vam ni neposredno podrejen ?   Ne glede kako velik (ali mali) je kolektiv (oz. določen oddelek) je ključnega pomena definirati in določiti pravila in standarde interne komunikacije ter jih v kar največji meri tudi vsakodnevo izvajati.   Govorimo o medosebnih odnosih.   Medosebni odnosi na delovnem mestu predstavljajo odnose med sodelavci in odnose z nadrejenimi in podrejenimi, ter s tistimi, ki vodijo zaposlene in organizacijo. Odnosi na delovnem mestu so tisti element, ki igra bistveno vlogo pri oblikovanju posameznikove zaznave svojega delovnega mesta. Dobri odnosi v delovnem kolektivu so izjemnega pomena, delavcu omogočijo preživljanje časa v prijetnem delovnem okolju, ga mnogokrat spodbujajo k delu in lahko pomagajo pri premostitvi drugih delovnih težav. Medosebni odnosi so zelo pomembni za razvoj človekove osebnosti v socialnem, čustvenem in intelektualnem smislu. Na osnovi odnosov, ki jih imamo z drugimi, si ustvarimo svojo lastno identiteto. Učinkoviti in dobri odnosi so tudi pogoj za našo osebno in poklicno srečo. Tudi poklici, ki ne zahtevajo izrazitega dela z ljudmi, še vedno vključujejo stike s sodelavci, nadrejenimi in podrejenimi.  Pri vzpostavljanju medosebnih odnosov na delovnem mestu je sprva potrebno zgraditi določeno interakcijo in pustiti dober vtis pri sodelavcih, nadrejenih, podrejenih. Nujno sta potrebni tudi komunikacija in medosebno poznavanje, ter zaupanje in delovanje v primernem delovnem okolju.   V prejšnjih revijah sem pisala o hišnih pravili in etičnem kodeksu turistično-gostinskega podjetja. Ne odkrivamo nič novega – samo opozarjamo na red, organizacijo in disciplino, ki je potrebna pri izvajanju poslovnih procesov. Zakaj imajo vse mednarodne hotelske in druge gostinske verige standarde in predpisana navodila ? Zato, ker jih kod zaposleni delavci potrebujemo.   Potrebujemo jih za usmerjanje in za navodila pri delu. Zato da vsi izvajamo storitve na enak kakovosten način. Zato ker ljudje to enostavno potrebujemo. Potrebujemo konstantno ponavljanje in preverjanje svojih znanj. Potrebujemo dnevne hitre informativne sestanke. Potrebujemo dnevne povratne informacije o dogodkih v lokalu.   Etični kodeksi v (gostinsko – turističnih) podjetjih so zelo pomembni, saj so v njih zapisane moralne vrednote. Zaposlenim dajejo smernice, kako se naj obnašajo, delajo, kaj je njihovo poslanstvo, vizija in kaj se od njih pričakuje. Kodeksi temeljijo na dobrem in koristnem ter prepovedujejo slabo in neželeno.   Tako kot pri vseh pravilih je tudi pri kodeksu zelo pomembno, da ni samo zlato, ki se sveti, in je še eno izmed trženjskih orodij, ki ga uporabljamo za promocijo, ampak je splošno sprejet, uporaben, razumljiv in živ. To pomeni, da deluje tudi v vsakodnevni praksi. Samo list papirja, ki bo zaprt v omari, nam ne bo prinesel ničesar. Kodeks se mora vseskozi uporabljati v vsakodnevni praksi, se prilagajati, nadzorovati in kar je bistveno, biti mora v pomoč zaposlenim, da bodo vedeli, kako morajo ravnati. Najslabše, kar se lahko zgodi, je to, da vodstvo napiše kodeks, ki ga zaposleni ne razumejo in ne sprejmejo za svojega. Takšen kodeks je potrebno spremeniti do te mere, da bo popolnoma razumljiv tudi zaposlenemu, ki opravlja najnižje ovrednoteno delovno mesto. Vsako podjetje ima svoje zakonitosti, kulturo, način delovanja in potrebuje svoj kodeks.   Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja, da je kodeks zakonik, zbirka zakonov, družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov.   Etični kodeks je definitivno prvi korak pri aktivnem delovanju danes in pomembno vodilo za prihodnost.   Etični kodeksi v podjetjih so zelo pomembni, saj so v njih zapisane moralne vrednote. Zaposlenim dajejo smernice, kako se naj obnašajo, delajo, kaj je njihovo poslanstvo, vizija in kaj se od njih pričakuje. Kodeksi temeljijo na dobrem in koristnem ter prepovedujejo slabo in neželeno.   Tako kot pri vseh pravilih je tudi pri kodeksu zelo pomembno, da ni samo zlato, ki se sveti, in je še eno izmed trženjskih orodij, ki ga uporabljamo za promocijo, ampak je splošno sprejet, uporaben, razumljiv in živ. To pomeni, da deluje tudi v vsakodnevni praksi. Samo list papirja, ki bo zaprt v omari, nam ne bo prinesel ničesar. Kodeks se mora vseskozi uporabljati v vsakodnevni praksi, se prilagajati, nadzorovati in kar je bistveno, biti mora v pomoč zaposlenim, da bodo vedeli, kako morajo ravnati.   Katera poglavja naj vključuje kodeks v gostinsko turističnih podjetjih ?   Predlagamo sledeča poglavja: Nagovor direktorja-ice podjetja, temeljne vrednote podjetja, odnos do gostov, odnos do zaposlenih, odnos do podjetja, osebna urejenost, reševanje pritožb, telefonski pogovori in e-pošta, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih,  postopek sprejema in uvajanja kodeksa v podjetje,  razprava vseh zaposlenih o osnutku kodeksa poslovanja, postopek sprejetja kodeksa, informiranje zaposlenih (starih in novih) o vsebini kodeksa, spremembe kodeksa in izboljšave postopkov, objava kodeksa na spletni strani podjetja (obrata, lokala), objava kodeksa v poslovnem poročilu, kodeks kot del organizacijske kulture podjetja,  kodeks in njegova uporaba ter izvajanje v vsakodnevnem poslovanju.    Danes ko se soočamo z pomanjkanjem gostinsko-turističnega kadra je vlaganje v interne odnose in komuniciranje ključen element za razvoj kvalitetnih dolgotrajno delujočih skupin.   Zaupanje in medsebojno spoštovanje je temelj vsakega zdravega poslovnega odnosa. V kolikor pa temu dodamo še primerno interno komunikacijo na vseh nivojih in v vseh oddelkih – je uspeh delovanja skupine zagotovljen.   Raziskave vedno znova potrjujejo da sodelavci zapuščajo organizacije zaradi slabih medsebojnih odnosov ter nerazumevanja z vodji.   Kakšen pa je vidik gostov na naše interno komuniciranje ter posledično komuniciranje z njimi.     Skušajmo se postaviti v njihovo vlogo ( čevlje). Vsi smo se znašli v situaciji, da hotelska soba še ni bila pripravljena. To dejansko razume vsak gost. Toda kakšna je v tem primeru alternativa. Kaj mu lahko ponudimo ? Prosite gosta, da odloži prtljago v poseben varovan prostor. Medtem mu svetujte, da se osveži v baru ali gre bazen ,… Javite jim kdaj je soba pripravljena.   V kolikor je določen izlet zaseden jim predlagajte alternativni izlet.   Nasvet: -          Imejte pripravljenih nekaj variant za goste v podobnih situacijah -          Gosta vedno informirajte kaj je možno in kakšne so alternative -          Naučite celoten kolektiv kako odreagirati v različnih situacijah   Imejmo vedno rezervne variante za goste in ne pozabimo na nasmeh ter opravičilo.   Kaj pa vaši cenjeni gostje? Katere osebnostne lastnosti so značilne za posamezne temperamentne tipe in kako se kažejo pri srečanju z zaposlenimi?   -Sangvinik je simpatičen in zgovoren gost, z njim se je mogoče pogovarjati o vseh stvareh.Paziti morate, da se z njim ne zaklepetate preveč, posebej še, če morajo drugi gosti čakati na konec vajinega pogovora. Je pa tudi izrazito neodločen ali pa vsak trenutek spreminja odločitve. Rad bi veliko stvari, pa se ne more odločiti. Pogosto želi menjati odločitve. Tipičen sangvinik vam bo na vprašanje, kaj želi kupiti, odgovoril:" Dajte mi karkoli, saj bom tako jutri prinesel zamenjat." - Kolerik privihra v hotel, takoj ga je povsod polno, saj je vročekrven, hrupen, energičen, pa tudi jezljiv in svojevoljen. Točno ve, kaj hoče in to tudi odločno zahteva. - Za melanholika je nasprotno značilna resnost, potrpežljivost in otožnost. Ima razvit čut za dolžnost in odgovornost. Manjka mu zaupanja vase, je negotov in tudi nezaupljiv.  -Flegmatik je umirjen, vedno dobre volje in strpen. Na drugi strani pa tudi neprilagodljiv, pasiven, neprizadet, počasen in celo len.   Vsak temperament ima svoje dobre in slabe lastnosti, zato tudi idealnega tipa gostov ni. Če nam je neka vrsta všeč, to pomeni, da smo pač čustveno vezani na neko lastnost, ki jo ti gosti imajo. Kot turistični delavci moramo biti pripravljeni na vse štiri različne  temperamente gostov. Na vsak temperament gosta moramo drugače reagirati in komunicirati.   Naj bo ta članek poziv vsem turističnim delavcem in vodjem ter sodelavcem, da bomo našli načine izboljšanja medsebojne komunikacije med seboj in do gostov.   Ne pozabite. Kakovost (turistično-gostinskih storitev) je ko delamo stvari dobro tudi takrat, ko nas drugi ne vidijo (ali mislimo, da nas niso videli). Mirjana Ivanuša-Bezjak Ćlanek je bil izvirno objavljen v reviji www.destinacija.net

Fri, 22. Mar 2019 at 21:32

81 ogledov

Dr. Milan Zver za Magyar Hirlap : Glede reševanja vprašanja migracij ne bomo sklepali kompromisov
Evropski poslanec dr. Milan Zver je v intervjuju za Magyar Hirlap, enega izmed največjih časopisov na Madžarskem, spregovoril o nedavni politični skupščini Evropske ljudske stranke in o kompromisni odločitvi glede prihodnosti stranke Fidesz v okviru ELS, te največje evropske stranke.»Slovenski predstavniki smo ves čas nasprotovali temu, da bi se Evropsko ljudsko stranko pred odločilnimi evropskimi volitvami ohromilo. V danih okoliščinah je bil kompromis, ki smo ga sprejeli in ki je temeljil na modelu iz leta 2000, ko je bilo na mizi avstrijsko vprašanje, najboljši mogoč,« je povedal evropski poslanec in dodal, da je Evropska ljudska stranka s tem, ko bo članstvo Fidesz zamrznjeno, dokler posebnega poročila ne sprejme svet treh modrecev, ohranila enotnost. Dr. Milan Zver je tudi prepričan, da se v času do evropskih volitev v zvezi s sodelovanjem madžarskega Fidesza z Evropsko ljudsko stranko ne bo dogajalo nič bistvenega, saj bo delo treh modrecev oziroma priprava poročila posebnega odbora terjala več časa kot le 2 meseca. »Na evropske volitve odhajamo enotni in združeni,« je povedal dr. Zver.  Na vprašanje o tem, ali je kompromis med nekaterimi bolj liberalnimi strankami v okviru EPP-ja in nekateri bolj konzervativnimi, dolgoročno mogoč, dr. Milan Zver odgovarja, da je EPP največja evropska stranka in »usoda velikih je, da morajo znati živeti z razlikami.« To, po njegovih besedah ne velja le za velike stranke, temveč tudi za Evropsko unijo kot celoto. »Upam, da bomo zmogli še naprej živeti z nekaterimi razlikami, tako kot doslej in da bomo tudi v prihodnosti močan gradnik stabilnosti v celotni Evropski uniji,« je dejal evropski poslanec. Ob tem pa je podčrtal, da konzervativni del EPP-ja zagotovo ne bo sklepal kompromisov, kar se tiče vprašanja migracij. Vir:sds.si

Fri, 22. Mar 2019 at 21:16

92 ogledov

Kazahstanci - Sinovi stepe in sprememb v njej – kulturne, politične in življenjske
V četrtek  se je  Celju ponudila enkratno priložnost,  da lahko pospremi in podoživi kazahstansko kulturo od blizu, pa tudi delček Kazahastana samega preko Kairata Sarybaya, njegove ekselence, veleposlanika Republike  Kazahstan za Slovenijo s sedežem na Dunaju. Spremljal ga je konzul Republike Kazahstan v Sloveniji z sedežem v Mariboru, gospod Gorazd Šifrer. Gostitelj je bil župan Celja  Bojan Šrot. Narodni dom v Celju je bil prostor, kjer smo  spremljali  ritme tradicionalne in sodobne glasbe v izvedbi skupine Steppe Sons - Sinovi stepe. Ta skupina igra novo zvrst glasbe, imenovano MEJ - moderni etno jazz, v kateri se na sodoben način prepletajo kazahstanske narodne melodije in jazz. Za to zvrst glasbe je značilno, da v njej ni dodanega elektronskega zvoka, tu zaznavamo  samo čisti zvok iz ljudskih instrumentov. Kairat Sarybay, kazahstanski veleposlanik,  nam je  svojem kratkem nagovoru orisal  začetke diplomatskega sodelovanja s Slovenijo ter priložnost nastanka stalnega sodelovanja, povezano z negovanjem groba padlega borca med drugo svetovno vojno pri vasi Povir blizu Sežane. Tam namreč vaščani že 75 let vzdržujejo grob borca Kazahstanskega rodu. Na današnji dan se tudi s prvim pomladnim dnem v Kazahstanu začne praznik Nayruz,  praznik začetka življenja ali bolj znan kot Perzijsko novo leto, ki traja tri dni. Tudi dobršen del glasbenega in ljudskega ustvarjanja je namenjen temu začetku življenja, ki se začne z začetkom koledarske pomladi. V pogovoru z njim se da slutiti, da on kot diplomat najvišjega ranga o spremembah, ki so se zgodile  Kazahstanu te dni, ni bil popolnoma presenečen. Naznanil je,  da se je predsednik Nursultan Nazarbajev  na to pripravljal. Tako je Kazahstan je po 30.letih pred dvema dnevoma dobil novega predsednika. Po torkovem (ne)pričakovanem odstopu dolgoletnega voditelja Nursultana Nazarbajeva,  je  v sredo  kot novi predsednik že  prisegel Kasim-Žomart Tokajev. Takoj po imenovanju je novi predsednik Tokajev predlagal spremembo imena glavnega mesta Astana. Astana je bila prestolnica Kazahstana od leta 1996. Od četrtka zjutraj pa  ima ime po bivšem, ravnokar po samoodstopljenem  predsedniku Nurslultanu Nazarbajevim. Astana je postala  Nursultan - kraljica svetlobe. S tem simbolnim dejanjem,  ki se je zgodilo na prvi dan velikega praznovanja državnega praznika Nayruz, prazniku življenja, se nadejamo preboja, spremembi življenja na bolje za vse Kazahstance v vseh ozirih in na vseh področjih. Za pričakovati je, da se bo slej ko prej zgodilo tisto, kar je najboljše za vse Kazahstance, da vse skupaj  pride do tega, da se spremembe v življenju Kazahstancev opazijo in da gredo vštric s kulturnim in  materialnim bogastvom, s katerim se lahko pohvalijo in se postavljajo.   Vane K. Tegov

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Jože Dežman: Turnškovi idoli so po 2. SV izvensodno pobili 15 tisoč Slovencev