SI
Dr. Jože Dežman: Turnškovi idoli so po 2. SV izvensodno pobili 15 tisoč Slovencev
V Fokusu
Novice

Ponedeljek, 30. julij 2018 ob 14:51

Odpri galerijo

Objavljamo sporočilo za javnost zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana, s katero se je odzval na orkestrirano medijsko gonjo, ki se je (prav gotovo ne sama od sebe) sprožila po oddaji Intervju, v kateri je bil sogovornik voditelja oddaje dr. Kožeta Možine. V pogovoru sta odprla in odstrla kopico zgodovinskih tem, ki so pri zagovornikih "svetle in brezmadežne tradicije NOB," na njihovem čelu pa kot glavni diskreditaror in ekzekutor predsednik ZZB NOV Tit Turnšek, naletele na burno reakcijo, celo s pozivi na pogrom proti avtorjema.

Izjavo dr. Jožeta Dežmana objavljamo v celoti:

V intervjuju, ki ga je z mano vodil Jože Možina in  je bil na nacionalni televiziji predvajan 22. julija 2018, nisem povedal nič novega. Vse moje trditve so bile že objavljene in so na razpolago javnosti.  Kljub velikemu hrupu, ki so ga zagnali  povečini komunistični inkvizitorji, se  na koncu   izkaže, da niso ovrgli niti enega predstavljenega dejstva. Ali ni res, da partizani pobijajo več Slovence kot okupatorje, več neoboroženih kot oboroženih, več po vojni kot med njo, ali ni bilo več Slovencev pod orožjem v okupatorskih kot v partizanskih enotah, ali komunisti v skladu z leninistično/stalinistično doktrino niso izzvali državljanske vojne, ali ni ideološka kolaboracija s stalinizmom sramota in zločin?     

Ali Tit Turnšek oz. zveza komunističnih veteranov, Polona Jamnik, Oto Luthar, Svetlana Slapšak, Marko Koprivc, Marko Crnkovič in še mnogi komentatorji, ki so se spotikali ob mene in Možino, nič ne berejo? 

Vsekakor pa skušajo pred nekaterimi neljubimi dejstvi zatiskati oči.

Turnšek neusmiljeno poudarja (tega njegova predhodnika Dolničar in Stanonik nista počela več), da so bili po vojni umorjeni vojni ujetniki in civilisti obsojeni. Turnšek s tem napada Republiko Slovenijo, saj je ta vsem tem umorjenim z Zakonom o popravi krivic podelila status »žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja«. Napada pa tudi Ljudsko oz. Socialistično republiko Slovenijo, saj v Arhivu RS obstaja uradni dokument:  »«Spisek obsojenih oseb, nad katerimi je bila izvršena smrtna kazen v času 1945 do 31.12.1952«. Na njem je reci in piši 218 (dvestoosemnajst) oseb, ne pa več kot petnajst tisoč prebivalcev Slovenije, kolikor so jih umorili Turnškovi idoli po koncu 2. svetovne vojne.  Ali ne bi bil čas, da Turnšek in tovariši nehajo trositi slaboumne laži in zanikati zločine, ki se jih ne da zanikati?  Precej nespametno je, da Turnšek načenja temo izdaje kraljevine Jugoslavije. Njeno uničenje je bil vsaj v Sloveniji bolj cilj komunistov kot koga drugega. Njen  propad aprila 1941 so komunisti spremljali kot pogodbeni obvezniki pakta Ribbentrop – Molotov, potem pa so jo v svoji revolucionarni ihti uničili do konca.

Tudi Luthar je po svoje srečen človek, ker visoko leta po ideološki krožnici in ni zelo obremenjen s konkretnimi podrobnostmi o zadevah, o katerih zelo zagrizeno pridiga. Luthrovska nova vera je žigosanje revizionizma. Z mano se ukvarja v več svojih spisih, nikakor pa mu ne uspe zapisati, kaj naj bi bilo z mojimi raziskavami in interpretacijami narobe. Poznavanje osnovnih dejstev pa mu prav gotovo ne bi škodilo. Decembra 2017 sem poslal več kot 30 svojih spisov iz let 1990 – 2017, nato pa je objavil svoj zadnji jok in stok čez domnevni revizionizem v hrvaški Politični misli, v katerem navaja le moje besede iz priložnostne objave v Reporterju. Toda ko skušamo v iskalniku ključnih besed pod Luthar najti pojme narodnoosvobodilni boj, partizansko gibanje, revolucija, komunistična partija, osvobodilna fronta, fašizem, nacionalni socializem ipd., nam iskalnik ključnih besed o njegovih delih o slovenskih problematiki ne najde nič. Seveda, saj Luthar bolj ideologizira kot raziskuje. Pa vendar je bil toliko drzen, da je o zapletenih časih druge svetovne vojne, okupacije, stalinistične revolucije, protirevolucije, kolaboracije, državljanske vojne, stalinistične in samoupravne faze titoizma napisal besedilo v knjigi o slovenski zgodovini The Land Between. Če pogledamo, katero literaturo je uporabil in kaj je napisal, bi delo lahko označili za srednješolski seminar zagretega filokomunističnega prenapeteža, pa niti ne zelo posrečenega. Zato bi si morda lahko končno vzel čas, da bi dojel, da je obstajala tudi stalinistična revolucija na Slovenskem, da   smo morali v drugi Jugoslaviji po volji komunističnih oblasti živeti v laži itd. itd. Svetujem mu, da med mnogimi besedili, ki jih ne pozna, za začetek prebere odlično knjigo Ivana Čuka in Aleksa Lea Vesta o tem, kako so komunistični sokoli prevarali Sokola in ga tudi uničili.

Podobno lahko svetujem tudi poslancu SD Koprivcu, ki vidi Edvarda Kardelja kot očeta nacije, nekako pa spregleda, da Kardelj ni želel ne samostojne republike Slovenije, ne parlamentarne demokracije, ne tržnega gospodarstva, ne svobode mišljenja in vere, skratka današnja Slovenija je za Kardeljevo vizijo slovenske komunistične nacije prava katastrofa. Tudi Koprivčeve iluzije o odličnem sodelovanju komunistov z zahodnimi zavezniki niso potrebne. Samo v Sloveniji so komunisti ubili več kot 20 članov zahodnih zavezniških misij, da o izgonu komunistične vojske iz Trsta, Gorice, Koroške ter o sestrelitvi dveh ameriških leta 1946 niti ne govorimo. Tudi zanj bo nadvse koristno, če bo v spominih novozelandskega kirurga Lindsaya Rogersa, ki jih je skrbno uredila in razložila Alenka Puhar, prebral, kaj so dejansko zahodni demokrati mislili o komunistih, zlasti politkomisarjih. Socialni demokrati pa bodo s takimi poslanci le kontinuiteta propadlega komunizma oz. bodo lahko razvijali medije v stilu poslančevega očeta Jaka Koprivca, komunistične republiške in federalne avtoritete za friziranje medijev.

Tudi če preberemo vse komentarje, ki so kritični do naju z Možino, me čudi, da je med stotinami komentatorjev in stokanja   komaj kdo opazil (omenimo Mladino), da je bil intervju predvajan 22.julija.  To je bil včasih državni praznik, ki se mu je reklo dan vstaje slovenskega naroda. Ker pa je bil to dan, ko je 22. julija 1941 Slovenec, komunist, Miha Novak pod Šmarno goro obstrelil Slovenca Franca Žnidaršiča, bi se danes lahko kod vprašal, ali je prvi komunistični strel na Slovenca res vstaja proti okupatorju. In so praznik raje kar revidirali. Tako kot bi raje revidirali in pozabili še marsikaj. O tej reviziji pa luthrovska znanost molči.

Vendar naj še enkrat poudarim: Kar sem povedal, je že objavljano. In če kdo ne bere, nevednost ni dokaz. Pa tudi če Dežmana ne bo več, bodo revizije še sledile. Tako je Jože Pirjevec, ki sicer vodi komisijo za zgodovino pri komunističnih veteranih,  12. julija letos v Primorskem dnevniku zapisal: »Sedaj, ko končujem knjigo o partizanih, ne morem mimo ugo­tovitve, da so Tito, Kardelj in šte­vilni drugi gradili pred vojno in med njo svojo politiko na ukani.

Ljudem so zagotavljali, da je Sov­jetska zveza 'cvetoči vrt' človeštva, sami pa so dobro vedeli, da ni tako.« 22. julija je dodal: »Pre­pričan sem, da je bil Stalinov režim primerljiv s Hitlerjevim, ker je povzročil prav toliko ali še več trpljenja, smrti in gorja. Le mojega zornega kota je bil še bolj obsojanja vreden, ker je uničil eno najplemenitejših idej člo­veštva - idejo socializma.« 

Torej ni treba Dežmana, pa se bo verjetno moral Turnšek pogovoriti s svojim odgovornim za zgodovinopisje, Luthar pa bo morda lahko odkril novega revizionista. In morda bodo kaj napisali še vsi dušebrižniki, ki so se skušali neljubih tem znebiti z bentenjem čez naju z Možino.Vendar je duh ušel iz steklenice. Če ste lahko včasih z medijsko kanonado ustrahovali ljudi, da so umolknili, pa je danes drugače. Poglejte si družbena omrežja, ki jih ne nadzorujete. Huronske pohvale oddaji zaradi povedane resnice gredo v tisoče.   Vsakdo, ki je tam rohnel  proti domnevnemu revidiranju zgodovine, se je moral soočiti z argumenti, ki odražajo plebiscitarno voljo, ki razjeda ostanke tabujev titoizma.    Pogosto tudi v sveti jezi.  In vi bi radi narod utišali in odstranili iz javnosti ali še kam drugam tiste, ki razkrivajo za vas bolečo resnico?

Naj sklenem z mislijo, da namen te kampanje  ni toliko, da bi spregovorili o vsebini povedanega, ampak gre bolj za izključevanje ali mene ali  Možine. Oba imava s takimi kampanjami (vodenih s strani podobnega kroga ljudi kot to pot) precej izkušenj. Ker  sam v tem trenutku od funkcij, ki odpirajo teme, ki so precej nadležne gori omenjenim, opravljam le funkcijo predsednika Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, domnevam, da je ta silna ihta, naslovljena predvsem na to, da sem se sploh smel pojaviti na nacionalni televiziji. Dejanski cilj kampanje pa je verjetno   onemogočanje oz. »likvidacija«  Možine.

Ko je pred dolgimi leti, a že v samostojni Sloveniji, na uredništvo revije Borec prišel general Ivan Dolničar kot predsednik komunističnih veteranov, je zahteval, da jaz ne morem biti več urednik. Pa se je oglasila Rapa Šuklje, tudi iz partizanskih vrst, in se začudila, da ali so mar še taki časi, ali ni tega že konec? In sem ostal urednik. In tako bo Luthar s tovariši v Borcu še dolga leta lovil demone revizionizma.

Če bo nacionalna televizija podlegla diktatu komunističnih veteranov in politike, bo to  njen dokončni zaton,   gledalci  se bodo še bolj z državljansko nepokorščino otresli RTV naročnine.  Nevarno je, da bo RTV šla bo tja, od koder  je prišla. Prav letos Televizija Slovenija    obhaja 60 let. To je priložnost, da bi se nacionalna televizija demokratične Slovenije poslovila od časov, ko je bila nacionalna komunistična televizija. Ali bi bilo morda preveč, če bi opravili raziskavo, kako je novi razred obvladoval medij. Koliko direktorjev, urednikov, novinarjev, režiserjev ipd. je bilo nekomunistov? Katere vsebine so bile prepovedane, katere favorizirane?  Verjetno vse zanima, kako je potekala tranzicija v javni zavod, ki naj ga (ex, post ali neo) komunisti ne bi več obvladovali.

Pripis: Že od leta 1982 me ljubitelji tabujev titoizma zmerjajo, da se neprimerno izražam. Tako se jezijo, ker naj bi določene kolege nazval s kruhoborci  – torej tistimi, ki se ženejo predvsem za kruhom. Sam pa pritrjujem tem, ki dojemajo človeka kot bitje, ki ne živi samo od kruha. Potem mi očitajo, da sem komunistično veteransko organizacijo poimenoval zveza norcev. Predlagal pa sem le, da naj zvezo norcev ustanovijo tisti, ki imajo cerebralno paralizo in so čustveni invalidi (npr. da je že tako hudo, da zanikajo vojne zločine, zločine proti človeštvu, govoričijo o premetavanju kosti …) Tistim, ki spoštujejo in živijo duhovna izročila človeštva in ki so občutljivi za zločine svojih prednikov, ki zagovarjajo pravico slehernika do groba in spomina, pa seveda moje besede ne veljajo. 

Dr. Jože Dežman 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 18. Dec 2018 at 18:46

0 ogledov

Spust božičkov s strehe Pediatrične klinike UKC Maribor
Tudi letos so se božički, sicer člani Jamarske reševalne službe Slovenije, spustili s strehe Klinike za pediatrijo in razveselili ter obdarili otroke. Pri obdarovanju so pomagali tudi znani glasbeniki v spremstvu moderatorjev HitRadia Center – 6pack Čukur, Nika Zorjan in BQL s Tanjo, Korijem in Ano Praznik. Posebna zahvala gre tudi Pošti Slovenije, ki je ob dogodku donirala finančna sredstva Kliniki za pediatrijo. Le-ta bodo namensko uporabljena za nabavo potrebne medicinske opreme. Prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med. (predstojnica Klinike za pediatrijo): »hvala Jamarski reševalni službi Slovenije in njihovim božičkom, ki so nas ponovno obiskali in razveselili otroke. S svojim spustom in obdarovanjem so narisali nasmehe na obraze naših otrok, kar tako nam kakor seveda otrokom samim pomeni ogromno. Hvala tudi HitRadiu Center, ki se je potrudilo pri soorganizaciji dogodka, poskrbelo za razdelitev darilnih paketov in obisk glasbenikov, ki so voščili ter zapeli otrokom. Zahvalila bi se tudi Pošti Slovenije, ki nam je ob tem dogodku doniralo finančna sredstva, ki jih bomo porabili za nabavo opreme, ki je potrebna za še boljše delo na Kliniki.« 6pack Čukur (raper): »Vesel sem, da smo danes tukaj. Spust je super, je ekstremen tudi za božičke in kot tak zanimiv za okolico, za mimoidoče opazovalce. No seveda pa je potem obdarovanje in obisk otrok tisto glavno, tisto kar te napolni z lepimi občutki. Konec koncev so otroci tisti najpomembnejši in si najbolj zaslužijo darila, saj nam v življenju dajejo največ pozitivne energije. Moram reči, da sem danes na pediatriji občutil pravo božično vzdušje, veselo in hkrati čustveno.« Mateja Mazgan (Jamarska reševalna služba Slovenije): »prav vsi člani Jamarske reševalne službe Slovenije, ki smo se danes udeležili tega dogodka, bilo nas je devet, smo res zelo zadovoljni ko vidimo nasmejane otroke, ko vidimo kako jih razveselimo in to nam dejansko največ pomeni.« Foto: Nina Mlakar, UKC Maribor

Tue, 18. Dec 2018 at 14:05

0 ogledov

6 načinov, s katerimi je EU v letu 2018 olajšala naše digitalno življenje
Potovanja, nakupovanje, ogledi in klici po vsej EU, brez ovir in dodatnih stroškov. To je cilj enotnega evropskega trga, ki ga zagovarja Evropski parlament. Nič več geografskega blokiranja in preusmeritev med spletnim nakupovanjem S 3. decembrom so vstopila v veljavo nova pravila, ki pomenijo konec geografskim zaporam in drugim omejitvam pri spletnem nakupovanju. Pravila določajo, da morajo spletni trgovci ponuditi dostop do enakih storitev in izdelkov po enaki ceni vsem kupcem v EU, ne glede na to, iz katere države prihajajo. Poslanci so pravila sicer potrdili 6 februarja 2018. Nova evropska pravila pomenijo konec diskriminacije potrošnikov glede na njihovo državljanstvo, prebivališče ali internetno povezavo. Prepoved geoblokiranja in preusmeritev bo veljala za spletne nakupe blaga, kot sta pohištvo in elektronski aparati, storitev, kot so računalništvo v oblaku in gostovanje spletnih strani ali pa vstopnic za zabavne dogodke, kot npr. koncerte in zabaviščne parke. Uredba sicer ne določa obveznosti čezmejne dostave blaga v drugo državo članico, če trgovec sicer svojim strankam ne ponuja takšne možnosti dostave. Izboljšana mednarodna dostava pošiljk Odpiranje evropskega spletnega trga zahteva tudi izboljšane pogoje čezmejne dostave pošiljk in zaščite potrošnikov. Poslanci so sprejeli nova pravila, ki bodo na trg čezmejne dostave paketov v EU vnesla več preglednosti. To bo povečalo konkurenčnost trga, tako da lahko potrošniki pričakujejo nižje cene dostave. Pravila so vstopila v veljavo maja 2018. Dostop do plačljivih vsebin po celotni EU Več kot polovica evropskih državljanov vsaj enkrat tedensko gleda filme ali nanizanke preko spleta. Do digitalnih vsebin vse pogosteje dostopamo na mobilnih napravah. Vendar se je pogosto zgodilo, da takrat, ko smo se službeno ali na počitnicah znašli v tujini, do nekaterih storitev nismo mogli več dostopati, čeprav smo zanje plačali naročnino. Nič več. Naročniki plačljivih storitev ponudnikov vsebin, kot so filmi in serije, imajo od aprila 2018 dostop do njih tudi na potovanjih v druge države znotraj EU. Financiranje brezplačnih javnih dostopnih točk V okviru programa WIFI4EU je lokalnim skupnostim na voljo 120 milijonov evrov za izboljšanje pokritosti in hitrosti brezžičnega interneta. Lokalne oblasti bodo lahko financirale brezžični internet na javnih prostorih, kot so knjižnice, bolnišnice, parki, železniške in avtobusne postaje. Do sedaj se je v program prijavilo več kot 21.700 evropskih občin. Uspešni prijavitelji bodo s postavljanjem WI-FI opreme pričeli leta 2019. Novi predpisi EU za cenejše pogovore in hitrejše povezave Klici v druge države EU bodo kmalu cenejši, telefonskim družbam pa bodo novi, jasnejši predpisi EU pomagali pri dolgoročnih naložbah v omrežno infrastrukturo. Poslanci so 14. novembra glasovali v prid telekomunikacijskemu svežnju, s katerim se bo s 15. majem 2019 cena klicev med državami EU omejila na 19 centov na minuto, cena besedilnih sporočil pa na šest centov. S predpisi se želijo spodbuditi tudi naložbe, potrebne za vzpostavitev povezljivosti 5G v evropskih mestih do leta 2020, s čimer bi se občutno povečala hitrost telekomunikacijskih storitev.  Ostanite v stiku – ceneje, varneje, hitreje Spletna družbena omrežja kot npr. Facebook in druga podjetja, ki zbirajo in obdelujejo osebne podatke v EU, so od 25. maja podvržena strožjim pravilom za varstvo zasebnosti (GDPR). Pravila o zasebnosti dajejo uporabnikom več nadzora nad njihovo digitalno prisotnostjo. To med drugim pomeni nadzor nad tem, kako so uporabljeni naši osebni podatki ter pravico do izbrisa podatkov, ki jih ne želimo deliti na spletu. www.europarl.europ

Tue, 18. Dec 2018 at 12:47

0 ogledov

Javna tribuna "Migracije, terorizem, svoboda govora." Problem varnosti Evrope se mora osvetliti
Na ponedeljkovi javni tribuni z mednarodno udeležbo na temo »Migracije, terorizem, svoboda govora«  v Dvorani Smelt, so sodelovali: Janez Janša, predsednik SDS, Marjan Podobnik, predsednik SLS, Iván Calabuig, The Asimetric Group – Dunaj, Aleš Hojs, predsednik VSO, Yahya Cholil Staquf, generalni sekretar Nahdlatul Ulama, največje neodvisne islamske organizacije na svetu ter Boštjan Perne, strokovnjak za varnostna vprašanja.Povezovalec javne tribune na temo »Migracije, terorizem, svoboda govora« je bil Aleš Hojs, predsednik Združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve (VSO), ki je zbrane na začetku vljudno pozdravil in se jim zahvalil za njihovo prisotnost. Poudaril je, da se je Slovenija z migracijami in begunstvom srečala že v času njene osamosvojitve, kjer smo se »Slovenci in naša država znašli kot odlični humanitarci.« Izpostavil je, da bo javna tribuna potekala na temo migracij in terorizma, saj je bila v času osamosvojitve Slovenije varnost ena ključnih in temeljnih vrednot, danes pa žal živimo v družbi s precej razrahljanimi vrednotami. »To, kar se dogaja danes v Evropi in po svetu, je zelo zaskrbljujoče,» je svoje misli v uvodnem delu strnil Hojs. Vsi eminentni govorci so pozdravili navzoče v dvorani in poudarili, da je njihova prisotnost dokaz, da jim je mar za njihovo varnost in varnost države, v kateri živijo, kar nekateri zelo radi pozabljajo in preslišijo. Predsednik SDS Janez Janša je navzočim izpostavil problematiko muslimanov, saj »danes na svetu živi okoli milijarda šesto muslimanov, in če verjamemo, da so nekateri problemi povezani z radikalnim islamom, kar je dejstvo, se je treba z islamom ukvarjati.« Dejal je, da je grožnja terorizma, o katerem se govori na javni tribuni celo večja, kot si predstavljamo, vendar si Evropa pred njim zatiska oči. Spregovoril je o svobodi govora, ki je danes enako aktualna, kot je bila v Sloveniji pred 30 leti. Menil je, da so »vse tri teme javne tribune in njihova kombinacija tiste, s katerimi bomo soočeni v prihodnjih letih«. Yahya Cholil Staquf je v uvodu predstavil program organizacije. Dejal je, da glede na to, da Evropa sprejema begunce s problematičnih območij, se moramo zavedati in predvsem logično je, da o problemih, ki jih ti prinesejo s seboj, premislimo. »Premislite, kakšne probleme sprejemate v svojo domovino. Razumeti morate naravo problema. Gre za problem muslimanskih migracij in pri tem morate razumeti vlogo islama.« Organizacija, za katero dela, pomeni prebuditev oz. oživitev muslimanskih vodij, muslimanskih filozofov. Ustanovljena je bila ob prelomnem dogodku, ko je nehala obstajati Otomanska Turčija z namenom, da se konstituira njihova skupnost. »Ustanovitelji organizacije so razvili naš časten model kulture in delovanja muslimanske skupnosti. Ponosen sem, da nam je uspelo razviti islam tako, da pomeni harmonijo v zelo heterogenem okolju. V Indoneziji smo imeli opravka z islamsko državo iz Sirije že v 70. letih prejšnjega stoletja, vendar smo islamski ekstremizem premagali«. Povedal je, da se vse od ustanovitve Indonezije soočajo z izzivom, ki ga predstavljajo islamistične politične težnje. »Ne moreš zmagati, če se ne boriš. Mi smo zmagali in zmagujemo še vedno«. Iván Calabuig je predstavil miselnost vojaškega teoretika Karla von Clauswitza, ki je menil, da ob divjanju vojne, ne moreš zmagati, če nimaš treh elementov, in sicer sistematične filozofije, enotnosti ciljev in moralne premoči. Grožnje islamske države vsebujejo vse tri elemente. »Prizadevati si moramo za uspešno integracijo ljudi v družbi.« Dejal je, da se je potrebno pri tipičnih teoretičnih vzrokih, kjer se analizira problem, bolj poglobiti. »Ni dovolj, če rečemo, da imamo težave in grožnje. Če si reven, to ni razlog, da boš ubijal ljudi ali pa, če nasprotuješ določeni politični opciji. To je odziv skrajnežev.« Meni, da gre Evropska unija v smer, ki pomeni, da se bo pristop vendarle nekoliko spremenil in ravno Janez Janša uteleša ta pristop, kakor tudi druge stranke iz iste politične družine. Perne je sprva predstavil genezo Islamske države nato pa izpostavil, da so izvajalci terorističnih akcij zelo različni, vzporednico pa vsekakor lahko najdemo pri priseljencih druge generacije, ki so bili vpleteni v neke oblike kriminala in so se radikalizirali v zaporih. »Islamske skupnosti bi se morale same lotiti problema radikalizacije.« Meni, da morajo evropski varnostni sistemi postati še učinkovitejši in da lahko Evropa množične migracije prenese zgolj do ene meje. Zaključil je, da je potrebno »težave migracij reševati v državah izvora. Marakeška deklaracija gre v napačno smer. Prava smer je odprava vzrokov migracij«. V nadaljevanju javne tribune je spregovoril tudi predsednik SLS Marjan Podobnik, ki je dejal, da se današnja javna tribuna dotika perečih tem, o katerih je potrebno spregovoriti, čeprav nekateri mislijo, da o njih ne bi smeli govoriti. »V nekih trenutkih so nekatere teme ključne in zanje je potrebno najti odgovor«. Svoje misli je strnil, da mora biti meja za nezakonite migrante neprodušno zaprta, kajti če bi Slovenija tako pristopala, se v Kolpi ljudje ne bi utapljali. Janez Janša je govoril o temeljnem problemu Evrope, to je nezagotavljanje varnosti njenim prebivalcem. V Afriki so nedavno tega nekateri voditelji izpostavili in spoznali, da državam ne bo bolje, če bodo odprte meje, temveč« naj Evropa k razvitosti pomaga tako, da bodo lahko te države prodajale na evropskem trgu.« Dejal je, da ni dokazov, da bi iz legalnih migracij rasla velika nevarnost terorizma, je pa dokazano obratno. Nelegalne migracije so tiste, kjer proti volji gostiteljice države, stopiš na njeno ozemlje in zahtevaš vse več pravic. »Marakeška deklaracija je zavajajoča, kajti problem migracij ni osvetlila, temveč se problem zamegljuje.« Poudaril je, da sta mednarodna gosta predstavila sliko, kjer je problem globlji, kot se prikazuje, saj gre za ideologijo in potrebo po reformi islama. »Evropska levica pa je tista, ki vidi migracije kot krepitev lastnega političnega telesa.« V nadaljevanju je povedal, da tisti, ki »ne vidijo problemov z radikalizacijo, tiščijo glavo v pesek in ne vidijo problemov.«Meni, da so mnogi rešitve že našli. sds.si

Tue, 18. Dec 2018 at 09:34

0 ogledov

Celje: »Je lahko razvojno in investicijsko naravnan proračun Mestne občine Celje jabolko razvoja ali jabolko spora in razdora
V ponedeljek se je župan Mestne občine Celje srečal z novinarji. Beseda  tekla o proračunu MO Celje, za katerega pravi , da bo največji v zadnjih dveh desetletjih. »V mestni upravi  zelo intenzivno pripravljamo proračun za  naslednje leto. Ta bo eden najvišjih v zadnjih nekaj desetletjih ravno zaradi evropskih projektov. Znašal preko 75 milijonov evrov«, je dejal Bojan Šrot, župan MO Celje, ki je pred kratkim pričel svoj šesti mandat na čelu Mestne občine Celje. Veliko je prijavljenih projektov kot so  Generator, Stanovanjska soseska Dečkovo naselje, mreža kolesarskih stez mestne občine….. Med sofinanciranimi projekti so še štiri postaje za izposojo javnih koles , nakup avtobusov za javni potniški promet in ureditev skakalnic na Šmartinskem jezeru. Skupna točka vsem omenjenim projektom je visok odstotek sofinanciranja in sicer  med 40 in 70 odstotkov. Poleg velikega števila investicijskih projektov na mestni ravni je kar nekaj teh,  za katere je potrebno regionalno usklajevanje in  gradnja. To so predvsem  medobčinske kolesarske steze  v več smereh iz Celja proti primestnim ali sosednjim občinam,  kot so Vojnik, Štore, Žalec , Dobrna. V letu 2019 se bo v vsej prenovljeni  obleki in podobi pokazala zunanjost Celjskega doma z dvoriščem, dokončana naj bi bila prenova Muzejskega trga, izgradnja mostu na cesti v Lokrovec  in še nekaj pomembnih pridobitev za krajane in občane. Na področju družbenih dejavnosti  je v planu dokončanje majhnega prizidka pri OŠ Glazija ter sanacija ozidja in terase na Friderikovem stolpu. V planu za 2019  je prenova velike dvorane Slovenskega narodnega gledališča, parterja, balkona, galerije foyerja. Celjanke in Celjani pričakujemo da bodo navedeni  in  še preostali projekti, ki  so v teku, ohranili svojo dinamiko gradnje in da ne bodo ostali v domeni slišanega , napovedanega ter kmalu pozabljenega. Za občane so vse naštete gradnje, prenove in sanacije velikega pomena in ne nekaj, kar je bilo del  predvolilnih obljub ali kombinatorike, za katero se je že poprej vedelo, da bo šlo skozi. Ponujali so se kot nekaj, za kar se vlagajo izredni, nadčloveški napori, da pride do njihove realizacije. Volivci, občani, so kot »big brader«, ki vas gleda ves čas  in bdi nad delom izvoljenih predstavnikov  v mestni občini Celje. Vane K. Tegov

Tue, 18. Dec 2018 at 08:34

0 ogledov

Naj se vaši gostje počutijo kot v Vivaldijevi simfoniji Štirje letni časi
Primeri dobre prakse nam dajejo ideje in inspiracije, kako naj v svojem podjetju naredimo storitve ter procese boljše in prijaznejše do strank. Predstavljajo nam tudi izziv in smer, kamor želimo iti. Vabljeni na pot raziskovanja.  Luksuzni hoteli Four Seasons so kot Vivaldijeva simfonija Štirje letni časi.   Four Seasons Hotels and Resorts (http://www.fourseasons.com/) so bili ustanovljeni leta 1961. Njihov ustanovitelj je Isadore Sharp, otrok poljsko-židovskih priseljencev, ki je začel delati v hotelirstvu brez kakršnihkoli izkušenj. Uspel je narediti prepoznavno in priznano blagovno znamko hotelov.   Njegova vizija je bila ustanovitev novih hotelov, ki bodo sodobno dizajnersko urejeni in opremljeni ter bodo nudili gostom najboljše možno udobje, milino, čarobnost, užitek in zabavo. Vse našteto pa bo gostom ponujeno z izvrstno postrežbo in servisom. Ključ uspeha sta brez dvoma prav ta dva elementa. V knjigi – Four Seasons: The Story of a Business Philosophy – je Isadire Sharp opisal svojo življenjsko zgodbo in filozofijo vodenja hotela. V nadaljevanju podajam povzetke iz knjige.    Najpomembnejši faktorji izbire luksuznega hotela na osnovi raziskav so (lestvica odgovorov do 10): hotel nudi brezhiben in popoln servis   9.5 v hotelu se počutim se počutim dobrodošel  9.4 v hotelu mi nudijo storitve, ki sem jih pričakoval in še več  9.4 v hotelu mi nudijo doživetja  9.3 postrežba in strežba sta osebni in upoštevata moje individualne želje     9.2 ob odlični postrežbi vem, da me razumejo, me razvajajo in sem pomlajen   9.1   Največji luksuz hotelskih gostov je njihov dragoceni čas. Naloga vseh zaposlenih je poskrbeti, da ta dragoceni čas, kar najbolje izkoristijo in za to dobijo največ. Pri tem jim pomagajo vsi zaposleni. Gostom je na razpolago osebni servis in 24-urna postrežba.   V hotelih Four seeasons temu rečejo "unikatna kultura servisa in postrežbe" (unique service culture). Osebe, ki so največ v stiku z gosti, so receptor, vratar, natakar, čistilka. Prav od njih in njihovega komuniciranja in servisa je odvisnih 90 % časa in aktivnosti, ki jih gost doživi. Prav zaradi tega je treba izbrati zaposlene, ki imajo radi ljudi in delo z njimi ter imajo pozitiven odnos do postrežbe in servisa (We want people who like other people and are, therefore, more motivated to serve them). Potrebujemo zaposlene, ki so ponosni, da delajo z najboljšimi, ponosni na svoje delo in na delo v skupini …   Da bi lahko dobro izvajali servis, zaposleni potrebujejo osnovna navodila in iztočnice. Za izvajanje kakovostnih storitev potrebujejo zaposleni standarde, navodila in priporočila. Le-ti jim predstavljajo osnovo za njihovo delovanje. Vsak posameznik na svoj edinstven in osebni način gostom ponuja storitve oz. strežbo. Izhajajoč iz standardov je vsak posamezen gost deležen individualne usluge, ki so odvisne od njegovih želja in pričakovanj.   Naloga zaposlenih je nuditi hiter, diskreten, nemehanski in sproščujoč sprejem poslovnih gostov, ki bo potekal brez težav in kar se da hitro. Sprejem turistov naj bo lagoden in sproščujoč, a luksuzen. Receptor bo prisrčno pozdravil goste, se nasmejal ter jim pogledal v oči na prijazen način. Vsakemu gostu bo nudil občutek priznavanja s tem, da ga bo vljudno poimenoval s priimkom – na njegov način. Gosta, ki je že bil v hotelu, bo pozdravil s "ponovno dobrodošli". Hotelsko osebje se pojavi na pravem mestu ob pravem času in gostu bere želje iz misli.   Postopek prijave mora biti zaključen v največ štirih minutah, vključno s čakanjem v vrsti. Vsi ti napotki zaposlenim predstavljajo kažipot. To ni točno določen scenarij, ki se ga morajo strogo držati. Izvrstno usposobljeni in skrbno izbrani zaposleni bodo lahko luksuzen servis izvajali samo pod pogojem, da jim vodje zaupajo in so jim napake dovoljene. Zaposlenim moramo dovoliti, da se nenehno učijo.   Na spletni strani o zaposlovanju (http://jobs.fourseasons.com/Pages/Home.aspx) potencialnim novo zaposlenim lastnik gospod Isadore Sharp sporoča: »Svoja prepričanja in vrednote pokažemo okolici z načinom, kako obravnavamo in ravnamo in se zavzamemo drug za drugega. Skozi naše vsakodnevno delovanje in druženje z gosti, strankami, poslovnimi partnerji in ostalimi si prizadevamo ravnati z njimi tako, kot bi si mi želeli, da oni ravnajo z nami.«   Cilji podjetja so jasno definirani s 3P: zaposleni in gostje (people), storitev oz. izdelek (product) in profit (profit). Štirje osnovni stebri poslovanja se glasijo: kvaliteta, usluga, kultura, blagovna znamka (quality, service, culture, brand).   V nadaljevanju navajam nekaj misli Isadora Sharpa o poslovanju in vodenju zaposlenih, ki jih je izoblikoval s pomočjo svojih bogatih delovnih izkušenj v hotelirstvu:   1.  Če je kvaliteta prioriteta vsakega zaposlenega, se le-ta nikakor ne more kompromitirati. 2.  Delati stvari najbolje, pomeni za posameznika najvišjo za stopnjo zadovoljstva. 3.  Vodstvo ne more spremeniti obnašanja zaposlenih, ne da bi se spremenilo tudi samo. 4.   Kupec si ne zapomni svoje pritožbe, temveč kakšen je bil končen rezultat. 5.   Potrebujemo zaposlene, ki bodo mislili s svojo glavo in tako tudi delali. 6.   Če vodje verjamejo in zaupajo zaposlenim, bodo tudi zaposleni verjeli vase in zaupali sebi. 7.   Potrebujemo zaposlene, ki bodo znali odpraviti napake na kraju dogodka. 8.   To, kar si mislimo o zaposlenih, je osnova našega obnašanja in motivacije. 9.   Do naših zaposlenih se obnašamo tako kot želimo, da bi se oni obnašali do gostov. 10.   Dobra postrežba in servis sta najpomembnejša elementa uspešnosti hotela. 11.   Vsak človek je to, kar dela in ne to, kar reče, da je. 12.    Čustveni kapital podjetja (zaposlenih) je mnogokrat premalo upoštevana komponenta uspešnosti podjetja. 13.    Dolgoročni poslovni odnosi temeljijo na spoštovanju in zaupanju. 14.    Ko potrebujem določeno informacijo, se obrnem na osebe, ki imajo na tem področju več znanja in izkušenj. 15.   Poslušamo naše goste in poslušamo drug drugega. 16.   Naš končni izdelek v hotelu ni blago, temveč nakup prestižne vrednosti.   Hoteli Four seasons pričakujejo od svojih zaposlenih osebno identifikacijo s podjetjem in blagovno znamko, ustrezen odnos do vodij ter osebno zavzetost in angažiranost. Le tako lahko izvajajo dober servis. Biti dober ni dovolj za luksuzni hotel, potrebno je biti enkraten oz. edinstven, to pa lahko ustvarijo samo visoko motivirani in lojalni zaposleni. Beseda gostoljubnost izvira iz besede gost. Gost je oseba, ki je povabljena in pogoščena (po SSKJ). Ko dobimo v goste povabljene osebe, jih pogostimo. Izpeljanke iz besede gost so: gostiti, gostija, gostilna, gostinec, gostilničar, gostinstvo …   Ne pozabite, da so tudi otroci vaši sedanji in bodoči gostje, ki imajo svoje želje potrebe in osebnost. Na vsako pismo ali e-mail zaposleni odgovorijo osebno in v kratkem času. Naj se vaši gostje počutijo dobrodošli in kot doma z največjo mero gostoljubnosti. Do gostov in sodelavcev se obnašajte, kot bi sami želeli, da bi se drugi obnašali do vas.   Ustanovitelj in lastnik hotelov Four seasons Isadore (Issy) Sharp je definiral pravilo izvajanja storitev oz. postrežbe kar v obliki akronima za angleško besedo service: Smile (active and genuine) – smeh (širok in prisrčen); Eye contact (even in passing) – očesni kontakt (v razgovoru in ko gre gost mimo); Recognition (using a guest's name naturally) – opaziti gosta (uporabiti njegov priimek neprisiljeno); Voice (in an appropriate manner) – glas, govor (v pravi jakosti); Inform (about hotel products and guests) – informiranje (o hotelu, uslugah in gostih); Care (in all we do) – skrbnost (pri vsem, kar počnemo); Exceed (guests' expectations) – presegajte (gostova pričakovanja).   Razmislite, kako ustvariti domačnost in dobro počutje. Gost se naj počuti kot, da je v družbi svojih najbližjih. Omenjeni napotek za izvajanje storitev dobijo vsi zaposleni delavci in študentje. Prav tako je za zaposlene objavljen na vidnih mestih. Več kot 35.000 zaposlenih v hotelih Four seasons po vsem svetu vsakodnevno prenaša organizacijsko kulturo in kulturo izvajanja izvrstnega servisa svojim gostom. Kultura servisa se izvaja na vseh področjih in na vseh mestih.   Ob znaku in imenu hotelov Four seasons večina pomisli na znano Vivaldijev skladbo, ki nas lahkotno in elegantno glasbeno popelje skozi vse štiri letne čase. Zaposleni v hotelih Four season 24 ur na dan skrbijo, da bi se njihovi gostje pri njih počutili dobro vse leto – v vseh štirih letnih časih.   Zadovoljen gost bo porabil več denarja in podjetju posredno prinesel večji prihodek. Ob tem pa se bo vračal nazaj in širil dober glas med poznanimi. Ali si lahko želimo še kaj več ?    Naj bo ta članek poziv vsem turistično-gostinskim delavcem in vodjem, da v svoje delovanje vključijo kak primer dobre prakse enega najboljših hotelov. Zakaj se ne bi učili od najboljših  in vaše goste razvajali kot Vivaldi svoje poslušalce?     Članek je bil izvirno objavljen v reviji www.destinacija.net Mirjana Ivanuša-Bezjak

Mon, 17. Dec 2018 at 23:49

81 ogledov

Dr. Vinko Gorenak: DUŠAN MERC PROTI “BUTCEM” – 2. DEL
Prvi dan tega meseca, sem na tej spletni strani objavil prispevek z naslovom “Dušan Merc proti “butcem”. Prispevek so povzeli tudi nekateri drugi mediji. Prispevek si lahko preberete tukaj: (http://www.vinkogorenak.net/2018/12/02/dusan-merc-proti-butcem/). Takrat so bili o dogajanju na Osnovni Šoli Prule pred leti znani le nekateri podatki, zlasti pa podatek, da sta dva učenca spolno nadlegovala učenko iste šole, kar je takratni ravnatelj Dušan Merc odločno razrešil tako, da je učencema tik pred zaključkom šole (dva dni) preprosto prepovedal vstop v šolo. Takrat je bilo znano tudi to, da je šolski inšpektor (ne glavni šolski inšpektor Tomaž Rozman) zato kazensko ovadil Dušana Merca, tožilstvo je temu sledilo in sodni proces proti Dušanu Mercu se je začel. Zasledil sem tudi oceno dr. Boštjana M. Zupančiča, nekdanjega ustavnega sodnika in dolgoletnega sodnika ESČP, ki je ocenil, da gre za neumnost, da bo postopek na sodišču zagotovo padel. Točno ob teh podatkih, ki sem jih takrat imel, je nastal omenjeni prispevek. V času po tem, pa je prišlo na dan veliko več podatkov o omenjenem primeru, pa tudi obtožnica zoper Dušana Merca je bila s strani tožilstva umaknjena, šolski minister Jernej Pikalo pa je odstavil glavnega šolskega inšpektorja Tomaža Rozmana, napodlagi podatkov očitno krivično. Današnji prispevek bi moral nositi drugačen naslov, recimo “Pokvarjeni minister Jernej Pikalo” ali kaj podobnega. Se sprašujete zakaj? Odgovoril vam bom v nadaljevanju. V času, ko sem pisal omenjeni prispevek namenoma nisem iskal nobenih podatkov o tem kateri šolski inšpektor se je odločil za kazensko ovadbo zoper Dušana Merca, niti nisem vedel katera tožilka je sprožila postopke pred sodiščem, še manj pa kdo v tem primeru sodi. Na podlagi takrat razpoložljivih podatkov sem zato napisal prispevek s katerim sem želel opozoriti nenormalno stanje, verjamem da je podobno razmišljal tudi dr. Boštjan M. Zupančič. VEČ PODATKOV O DOGAJANJU Ravnatelj Dušan Merc, naj bi po najnovejših podatkih na plavanje napotil osmošolce in več kot zadostno število učiteljev glede na predpise. Toda večine na bazenu ni bilo, kje so bili, vedo sami, moralo pa bi to zanimati Dušana Merca, zlasti pa šolskega inšpektorja, pa ga očitno ni.  Spolna nadlegovalca – učenca naj bi se tri dni sprehajala po šoli, oškodovana učenka pa se je morala skrivati pred njima. Zakaj ve le Dušan Merc, ne vem pa če je to zanimalo šolskega inšpektorja, kaže da ne. Zakonodaja je jasna. Postopke vodi posamezen šolski inšpektor in ne glavni inšpektor v tem primeru Tomaž Rozman. Če bi glavni inšpektor Tomaž Rozman karkoli naročal inšpektorju, ki je vodil postopek, bi ga ta lahko kazensko ovadil. Zakaj je torej šolski minister Jernej Pikalo odstavil glavnega inšpektorja Tomaža Rozmana? Ker je pokvarjen in se ga je želel znebiti. Če je kdo bil v tem primeru “butec” potem je to bil šolski inšpektor, ki je postopek vodil (njega sem v prvotnem prispevku označil za “butca”) in ne glavni inšpektor Tomaž Rozman, ki je očitna žrtev šolskega ministra Jerneja Pikala. Je pa omenjeni šolski inšpektor, ki je postopek vodil, njegovega imena ne poznam, še večji “butec” kot sem mislil ob pisanju izvirnega prispevka. Ravnatelja Dušana Merca se je lotil na način, da je sedaj prišlo do umika obtožnega predloga, toda zato, ker se je šolski inšpektor zadev lotil na popolnoma neustrezen način, Dušana Merca namreč ni ovadil za to kar bi ga morda lahko ampak za tisto, kar je v pravosodnem postopku moralo pasti. http://www.vinkogorenak.net

Zadnji komentarji

APMMB2

2018-12-18 06:17:12


Potem, ko so tik pred volitvah aretirali Andreja Šiška je bilo jasno, da je to aretacija zato, da ne bi mogel nastopiti na lokalnih volitvah. Država je že nekajkrat posegla na ta način. Enkrat hudo tragično, saj so ubli Ivana Krambergerja. Odmevna je bila tudi aretacija Janeza Janše. Šiško ni kaliber primerljiv niti s Karmabrgerjem, sploh pa ne z Janšo, zato je nenavadno, da ga po volitvah niso izpustili. Zakaj ga imajo v zaporu ni povsem jasno. Na vsak način ni to, kar je počel, kaznjivo dejanje. Izražal je svoj pogled na nekatere z ustavo določene stvari, recimo ustanovitev pokrajine Štajerske. Prav pri tej zahtevi pa lahko ugotovimo, da je Sloveija na glavo postavljena država. Vemo, da je prva Janševa vlada ustanovitev pokrajin pripelajla zelo daleč in da je sprejem ustreznega zakona prav v zadni fazi minirala stranka SD. Ve se, kdo so bili pritagonisti takratnemu padcu zakona. Zanesljivo je to bil poslanec Kontić. Danes lahko ugotavljamo, da je neustanovitev pokrajin prinesla ogromno škodo Sloveniji. Prav neustanovitev je vzrok za neenakomernen razvoj Slovenije. Torej mamo krivca in povzričitelja škode pa nič. Niti kakšne kriike mu nihe ne privošči. Na drugistrani imamo Šiška, ki opozarja na neenakomerni razvoj Slovenije in zahteva ustanovitev pokrajine Štajerske, kar sicer zahteva tudi ustava, se pravi, da Šiško terja utavno ureditev, pa ga zaradi tega država zapre. Resni pravniki so izjavili, da ni niti najmanjšega razloga za njegov pripor. Še manjša verjetnost je, da bo pravnomočno obsojen. Tudi če bo v Slovniji sodna veja sledila nespametnim obtožbam, bo zanesljivo na ESČP rehabiitiran. Nastaja škoda, saj bo Šiško za svoj pripor zahteval odškodnino. Ve se, kdo to škodo podpitra in kdo jo povzroča. Pa bo kaznovan? Ne bo, ker je podaljšana roka globoke države, ki uganja teror nad državljani.
grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Jože Dežman: Turnškovi idoli so po 2. SV izvensodno pobili 15 tisoč Slovencev