SI
Janez Janša: Parlamentarnim strankam bomo poslali vabilo na posvetovanja
V Fokusu
Novice

Četrtek, 12. julij 2018 ob 16:47

Odpri galerijo

»Predsednikom in predsednici parlamentarnih strank bomo danes posredovali vabilo, v katerem bomo predstavili, kako naj bi potekal organiziran neformalen način posvetovanja o možnostih za sestavo koalicije,« je po pogovorih pri predsedniku republike povedal Janez Janša.

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša se je danes sestal s predsednikom republike Borutom Pahorjem, s katerim sta na sestanku spregovorila glede predloga za imenovanje mandatarja za sestavo vlade. Predsednik SDS in predsednik republike sta se sporazumela, da bo predsednik SDS Janez Janša v roku tedna dni predsednika uradno seznanil, ali kandidaturo za mandatarja sprejema, ali ne.

Predsednik SDS Janez Janša je v izjavi za medije po pogovoru pri predsedniku republike dejal, da Slovenska demokratska stranka kljub temu, da je nesporna zmagovalka zadnjih volitev, doslej ni skušala na organiziran formalen način sestavljati koalicije. »Nekateri drugi so to počeli, mi pa smo počakali do razjasnitve nekaterih zadev,« je dejal Janez Janša in dodal, da se bomo v SDS glede na današnjo odločitev predsednika republike, pa tudi glede na današnji dogovor, skušali na »organiziran neformalen način lotiti preverjanja možnosti, ali lahko sestavimo neko trdno koalicijo do določenega datuma.«

»Glede na to, da pogovori šestih strank brez Slovenske demokratske stranke še vedno potekajo, bomo počakali do ponedeljka, obenem pa bomo že danes predsednikom in predsednici vseh ostalih parlamentarnih strank poslali vabilo z osnovno zamislijo, kako naj bi ta organiziran neformalen način posvetovanja o možnostih za sestavo koalicije potekal,« je nadaljeval Janez Janša. Ob tem je dodal, da je bilo tudi to, kar se je dogajalo v zadnjih tednih, torej tok dogajanja ter posvetovanja v okviru šestih strank brez SDS, na nek način koristno, »še posebej v teh zaključnih fazah, kjer so se apetiti posameznih strank soočili z realnostjo in s tem, kar Slovenija stvarno zmore v prihodnjih letih, ki bodo glede na ohlajanje optimizma v zunanjem okolju manj radodarna kot pa so bila zadnja štiri leta.«

»Rezultati volitev so takšni kot so. V slovenskem parlamentu, kjer je 90 poslank in poslancev, kjer imajo stranke zgolj 88 predstavnikov, dve mesti pa pripadata predstavnikoma italijanske in madžarske manjšine, je torej 11 subjektov. Slovenska demokratska stranka je daleč največja, vse ostale stranke imajo 13 ali manj poslanskih glasov, kar seveda pomeni, da tudi, če mi sestavljamo koalicijo, potrebujemo še najmanj dva koalicijska partnerja. Kot vemo iz sicer relativno kratke parlamentarne zgodovine Slovenije, je vsaka taka koalicija zelo naporna,« je nato dejal predsednik SDS, ki je obenem spomnil, da je edina koalicija, ki je formalno zdržala od začetka do konca mandata v enaki sestavi bila koalicija, ki jo je vodila SDS v času 2004-2008.

»Če se sestavlja koalicija brez SDS, takšna koalicija potrebuje šest strank in takšne koalicije v slovenskem parlamentu še nismo imeli,« je obenem še spomnil Janša, ki je ob tem izpostavil tudi Demosovo koalicijo, kjer je bilo šest, celo sedem strank na začetku, vendar pa je bila ta koalicija sestavljena pred volitvami in je z enotno listo oziroma enim kandidatom nastopala v takratnem zboru občin. »Mnogi izvoljeni niso pripadali nobeni stranki, ampak koaliciji, in je zato tudi delovala nekoliko bolj trdno, je pa tudi delovala samo dve leti,« je še spomnil Janša. »Vsaka koalicija je torej naporna. Koalicija šestih strank je teoretično seveda možna, si pa sam kot državljan te države ne želim tega tudi doživljati in preizkušati v praksi. Za nekoga izven praktičnih izkušenj to morda ne zveni ravno prepričljivo, ali pa zveni precej brezbarvno, ampak za tiste, ki smo to že poskušali, vemo, kaj to pomeni in kakšne so posledice,« je še poudaril Janez Janša.

Nato je dejal, da bo v vabilu, ki bo predsednikom in predsednici parlamentarnih strank poslano danes, predlagal dvofazna pogajanja, in sicer v prvi fazi najprej preverjanje možnosti, ali je zadostno število parlamentarnih subjektov, pripravljenih oblikovati koalicijo za Slovenijo. »V tej prvi fazi bomo preverili načelno pripravljenost, možnost približno enakega pogleda na ključne izzive, ki so v tem mandatu pred Slovenijo in kadrovski nabor posameznih strank, glede na to, da v mandatu, ki je praktično že začet, a brez vlade, slovenska vlada ne bo vodila samo izvršilne oblasti v Sloveniji, ampak tudi Svet EU,« je dejal Janša, ki je tudi poudaril, da Slovenija predseduje Svetu EU v drugi polovici leta 2021. »Potem bomo preverili, koliko kadrov z izkušnjami, ki presegajo zgolj slovensko izkušnjo imajo tisti, ki želijo sodelovati v takšni koaliciji,« je dodal in še dejal, da če se bo v tej prvi fazi izkazalo, da je zadostna podpora, ki presega številko 46, »kajti ne želimo sestavljati koalicije z enim ali dvema glasoma večine,« in da stranke delijo približno podobne poglede na prihodnost, »potem bom predsednika republike obvestil, da sem pripravljen prevzeti mandat.«

 

Po besedah predsednika SDS bodo nato v drugi fazi stekla programska pogajanja, za katera ima SDS pripravljena vsa potrebna izhodišča in tudi oblikovanih 14 pogajalskih skupin za vsa poglavja potencialne koalicijske pogodbe oziroma resorje bodoče vlade. »V to drugo fazo, kjer bomo preverili podobnost programov in pogledov na organizacijsko shemo vlade in ključne rešitve ter kadrovsko shemo, bomo šli, če  obstaja preverjena in preverljiva načelna pripravljenost, da je v to drugo fazo sploh smiselno iti. To bo jasno do četrtka prihodnjega tedna,« je zaključil predsednik SDS Janez Janša.

Na vprašanje novinarke o tem, kaj je Slovenska demokratska stranka počela ves ta čas od volitev dalje, je predsednik dejal, da stranka ni mirovala. »Sam osebno nisem bil niti en dan na dopustu, tudi mnogi drugi ne, delali smo tisto, kar je bilo možno in potrebno,« je dejal Janša.

Na vprašanje novinarja o tem, da sta že bila dva kroga posvetovanj pri predsedniku republike in da so bile poslanske skupine glede podpore doslej že dovolj jasne in ali meni, da se bodo v tem tednu stališča parlamentarnih strank spremenila, pa je Janez Janša odvrnil, da so prvake strank spraševali novinarji, Slovenska demokratska stranka pa jih še ni. »Kot rečeno, danes bo šlo vsem parlamentarnim strankam vabilo v postopek, v okviru katerega bomo te možnosti preverjali. Tako da bi mogoče tistim, ki so dobili mandate na volitvah, prepustili sestavljanje vlade in jim ne bi tako intenzivno pomagali,« je dejal Janša.

Na vprašanje o tem, koga od potencialnih strank v SDS vidimo kot najbolj možnega partnerja v vladi, ki bi jo vodili, pa  je predsednik stranke odvrnil, da bomo o tem lahko govorili čez kakšen teden šele, ko bodo znani tudi rezultati posvetovanj prvega kroga.

Izvirno objavljeno na https://www.sds.si/

Foto: Polona Avanzo Demokracija.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Thu, 13. Dec 2018 at 16:00

85 ogledov

Narodni heroj MIHAJLO /Mehdi Huseynzad vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom
V Spominskem gaju generala Maistra v mariborski četrti Melje sta ob 100 letnici rojstva narodnega heroja MIHAJLA /Mehdi Huseynzada Veleposlaništvo republike Azerbajdžan in Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana pripravila krajšo spominsko slovesnost. Ob delegaciji Azerbajdžana, ki jo je vodil veleposlanik na Dunaju Galib Israfilov, članov društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana s predsednikom Andrejem Komparo, so se spominske slovesnosti udeležili tudi predstavniki MO Maribor. Delegacija Azerbajdžana je pred spomenik heroja Mihajla položila spominske vence. V krajšem programu je bila zbranim predstavljena življenjska pot Mehdi Huseynzada, ki je padel v boju z nacističnimi vojaki 1944. leta, 1957. leta pa so ga proglasili za heroja SZ. Da je prav heroj Mihajlo tista vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom je dejal veleposlanik Azerbajdžana na Dunaju Galib Israfilov, mariborski podžupan Saša Pelko pa zagotovil, da bo mesto še naprej z vso pozornostjo skrbelo za spomenik heroju Mihajlu. Član Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana Rudi Matjašič pa meni, da bi lahko vezi,ki jih je med narodoma stkal spomin na heroja Mihajla, državi izkoristili za krepitev gospodarskega in drugih obliko sodelovanja.   

Thu, 13. Dec 2018 at 12:54

107 ogledov

Dr. Milan Zver za učinkovitejši boj proti terorizmu
Nedavni napad, ki se je zgodil v Strasbourgu, na enem izmed najbolj množično obiskanih božičnih sejmov v Evropi, je več kot očiten znak, da se morajo tudi evropski politični odločevalci na tovrstne napade odzivati hitro in učinkovito. Eden od takšnih nujno potrebnih korakov k učinkovitemu boju proti terorizmu je tudi poročilo posebnega odbora za boj proti terorizmu, ki je bilo včeraj sprejeto v Evropskem parlamentu, in s katerim se predlaga sprejem več ukrepov za večanje varnosti državljank in državljanov po celotnem evropskem kontinentu. Evropski poslanec dr. Milan Zver pričakuje, da bodo tako Evropska komisija kot tudi države članice naredile vse v smeri, da bodo posameznikom in skupinam onemogočile izvrševanje njihovih terorističnih groženj, obenem pa, da bodo v okviru svoje zakonodaje implementirale ukrepe, ki bodo povečevali varnost vseh državljank in državljanov na evropskem kontinentu. »S sprejemom poročila smo postavili dobre temelje za odločen pristop Evropske unije k različnim terorističnim grožnjam,  s katerimi se soočamo,« je prepričan dr. Milan Zver, ki izpostavlja, da gre več konkretnih priporočil in predlogov poročila v smeri Evrope, ki bo varna za vse državljanke in državljane vseh držav članic. »Predlagamo ukrepe za izmenjavo informacij med nacionalnimi preiskovalnimi in obveščevalnimi organi, za kar bi moral biti zadolžen Europol. Pomembno je, da je izmenjava informacij hitra, učinkovita, brez zastojev. Tako kot teroristi ne poznajo meja, tudi izmenjava informacij o teroristih in potencialnih terorističnih grožnjah, ne sme poznati meja,« je prepričan evropski poslanec.  »Nadalje predlagamo ukrepe, s katerimi bomo blokirali finančne transakcije teroristov in različnih organizacij, ki financirajo terorizem. Evropska unija v tem pogledu nujno potrebuje program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti,« ocenjuje dr. Zver. Obenem evropski poslanec izpostavlja ukrepe, s katerimi bi ustrezno pristopili k radikalizaciji in ekstremizmom. »V Evropski uniji bi morali razviti ničelno stopnjo tolerance do ekstremizmov in radikalizmov, vsaka država članica pa bi morala sprejeti niz ukrepov v zvezi z omejevanjem ekstremističnih skupin. V digitalni dobi, v kateri živimo, pa je pomembno spregovoriti tudi o veliki odgovornosti tako tradicionalnih kot tudi družbenih medijev, ki bi morali ustrezno sankcionirati objave, ki napeljujejo ranljive družbene skupine k radikalizaciji in ekstremizmu,« poudarja dr. Zver, ki obenem posebej izpostavlja še ustrezno zaščito žrtev terorističnih napadov in njihovih družin. »Žrtve in družine žrtev terorističnih napadov potrebujejo posebno skrb in zaščito, ne le neposredno po napadih, ki spremenijo njihova življenja, temveč tudi v letih, ki napadu sledijo. Žrtve bi tako vsekakor morale dobiti ustrezno pravno in finančno pomoč,” je prepričan dr. Zver, ki se prav tako strinja z vzpostavitvijo Evropskega koordinacijskega centra za žrtve terorizma.   Evropski poslanec dr. Milan Zver se zavzema tudi za ustanovitev stalnega odbora, ki bi spremljal dogajanja v povezavi z varnostjo držav članic in terorističnimi grožnjami. »Takšen odbor bi še posebej obravnaval občutljive varnostne informacije, ki smo jih obravnavali tudi doslej. Prav na tem dosedanjem dobrem sodelovanju med različnimi organi držav članic in odborom za boj proti terorizmu, temelji predlog o oblikovanju stalnega odbora Evropskega parlamenta,« še poudarja evropski poslanec.

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Janez Janša: Parlamentarnim strankam bomo poslali vabilo na posvetovanja