Na zemlji danes prebiva nekaj več kot 7 milijard ljudi. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je od leta 1950 število prebivalcev sveta kar potrojilo, do leta 2100 pa lahko pričakujemo še dodatno rast, tokrat za polovico. Hitra rast je predvsem posledica daljše življenjske dobe, kar s seboj pripelje nove izzive in vprašanja. Prav z namenom razmisleka o vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, so Združeni narodi 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva.

Eden izmed najbolj očitnih izzivov prebivalstva, s katerim se sooča tudi Evropa, je staranje razvitih družb. »Naše prebivalstvo se stara, prav kmalu lahko ta grožnja pripelje do izjemno hudih posledic. Evropejci, oziroma tisti, ki imamo tisočletne korenine v Evropi, imamo v povprečju precej manj otrok kot tisti, ki se v Evropo priseljujejo z drugih celin, zato bo v generaciji ali dveh lahko slika prebivalstva popolnoma drugačna. Glede na to, da ima Slovenija enega najslabših demografskih trendov v vsej Evropi, je ta grožnja za nas še večja,« ob tem opozarja evropska poslanka Romana Tomc. S staranjem prebivalstva se veča potreba po aktivni delovni sili, ki bi polnila pokojninsko blagajno. Nekateri želijo prihodnost Evrope reševati z migracijami, vendar Romana Tomc meni, da to ni pravi način: »Migranti in begunci trenutno predstavljajo predvsem veliko breme, saj večina izmed njih v pokojninske blagajne ne prispeva ničesar. Zato je treba rešitve iskati drugje. Države sprejemajo različne ukrepe za zagotovitev vzdržnosti svojih pokojninskih sistemov in za spodbujanje rodnosti, od njih pa bi se lahko marsikaj naučila tudi Slovenija. Prav to bo eden glavnih izzivov nove vlade.«

Letošnji svetovni dan prebivalstva sicer poteka pod geslom »Načrtovanje družine je človekova pravica«: »Ženske imajo pravico, da se same odločijo za družino, prav tako moški, to je zapisano tudi v naši ustavi. Pari se pogosto znajdejo pred težkim vprašanjem, kako uskladiti družino s službo, z načinom življenja. Prav je, da je odločitev popolnoma v njihovih rokah, vendar pa danes dobimo občutek, da je veliko več napora vloženega v to, da so dekleta podučena o tem, kako lahko morebitno nezaželeno nosečnost prekinejo, kot v to, da bi jim bil omogočen lažji prehod v materinstvo,« komentira Romana Tomc in nadaljuje: »Mlada dekleta in fantje naj sami odločajo o svoji prihodnosti in načinu življenja. Država pa jim mora pri tem pomagati in jim omogočiti, da bodo te odločitve čim bolj enostavne. Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, omogočanje kariere, varstvo otrok, dostop do zdravstvenih storitev zanje in za otroka, je le nekaj področij, za katere je odgovorna država. Mlade moramo podučiti o družinskih vrednotah in jih ponovno spodbuditi k družinskemu življenju. Če se bodo lažje odločali za družine, nam tudi za našo prihodnost ni potrebno skrbeti.«

Izvirno objavljeno https://www.sds.si/