SI
Dr. Stane Granda: Madžari – sovražniki Slovencev?
V Fokusu
Novice

Sreda, 11. julij 2018 ob 07:50

Odpri galerijo

»Dober sosed je več vreden kot žlahta« pravi slovenski pregovor. Človeška ravan odnosov pa ni enaka meddržavni. Tu prevladuje najmanj želja po nadoblasti, če že ne prisvajanje sosedovega ozemlja.

Vse te značilnosti imajo tudi odnosi med Slovenci in Madžari. V slovenskem zgodovinopisju pa niso nikoli imeli take teže, kot odnosi z Nemci in Italijani, da o hrvaškem težkem sosedstvu niti ne govorimo. Vzroki so različni, ključni pa je verjetno odnos do slovenskih Prekmurcev, ki ostalih Slovencev niso nikoli pretirano zanimali. Bili so prerevni. Vsak ima rad le bogato »žlahto«. Njihovo vztrajanje pri slovenstvu je eden največjih čudežev slovenskega zgodovinskega preživetja. Slovensko zgodovinopisje ima do njih še vedno dolg, saj tega fenomena ni zadovoljivo pojasnilo.

Pri zbiranju slovenske zemlje v Združeno Slovenijo Prekmurci po zaslugi Matije Majerja in Davorina Trstenjaka niso bili prezrti, bili pa so v drugem planu, ker niso bili del nemškega cesratsva, ampak ogrske dedidiščine, ki je zahtevala drugačen pravni pristop. Na račun Madžarov je bilo v drugi polovici 19. stoletja in pred I. svetovno vojno veliko kritično zapisanega, vendar zaradi madžarsko hrvaških, ne pa slovensko madžarskih odnosov. Ob slovenski tragediji po I. svetovni vojni je bilo Prekmurje edina pridobitna tolažba. Porabske Slovence so po II. svetovni vojni partizani hoteli vključiti v Republiko Slovenijo, vendar so jih po pričevanju Bogdana Osolnika Rusi z grožnjo tankovskega posega prepodili. Vojnim reparacijam proti Madžarski se je Jugoslavija odpovedala v imenu internacionalistične  pomoči tamkajšnji komunistični oblasti. Tito se je 1956 v odnosih do Madžarov  »izkazal« na način, ki postavlja v dvom njegov prelom z Moskvo. Kakšne prisrčne ljubezni tudi kasneje ni bilo. Po osamosvojitvi se je v meddržavnih odnosih začelo svetlikati, vendar je bilo vprašanje ugašajoče  slovenskega Porabja velika ovira. Slovenska politika je bila vselej hinavska do slovenskih Madžarov, ki so, kljub številčnosti, uživali bistveno manjšo finančno pomoč kot Italijani v Istri. Dejansko se je položaj slovenske in madžarske manjšine začel popravljati šele z Orbanom. Nikoli tudi ne smemo pozabiti kako je madžarski poslanec v slovenskem parlamentu dr.  László Göncz  rešil slovensko ustavnost in pravnost države. Človek ne more razumeti poslanke NSi, ki si tako želi koalicije s sovražniki in političnimi dediči morilcev slovenskih katoličanov, tega niso nikoli obžalovali, in so sposobni to »vajo« ponoviti  ter  z nasprotniki pravne kulture in civilizacije v Republiki Sloveniji.

Polpreteklo in sedanje stanje madžarsko-slovenskih odnosov je dejansko nerazumljivo. Na eni strani se je Cerarjeva vlada pogajala z madžarsko vlado za njen finančni delež pri gradnji drugega tira Koper – Divača, na drugi jo je kritizirala in nato posnemala pri gradnji žičnih ovir na državni meji. Ne samo to. Mediji, ki so v orbiti sil, ki je nedavno vlado vzpostavila, so se vrgli v kritiko in žalitve Madžarske, zlasti njenega predsednika Orbana. Očitajo mu vse tisto, kar v Sloveniji že delajo ali želijo sami vzpostaviti. Primerjava med načeli in zahtevami slovenske »levice« in madžarsko liberalno stranko predsednika vlade kaže slovensko demokratično inferiornost. Ker nekoliko pobliže poznam mednarodno »štipendijsko« politiko Sorosa, ne bom presenečen, če ne bodo v prihodnosti kaj konkretnega odkrili. Na to me napeljuje tudi  odnos do avstrijskega Kurza, ki je za nas veliko bolj nevaren, škodljiv in predvsem žaljiv.

Ne glede na to, če nam je všeč ali ne, je Orban ena vodilnih osebnosti Evrope. Čeprav podpisani ni pristaš liberalizma, ki ga zastopa, mu niti na kraj pameti ne pride, da bi ga javno žalil, kar počenjajo slovenski mediji in politiki. Bil je demokratično izvoljen in kritika njega pomeni kritiko njegovih volilcev, Madžarov in Madžarske. Nepriznavanje položaja madžarskega predsednika je na las podobno nepriznavanja izida naših  zadnjih volitev, kjer nekateri odkrito govorijo o nesporni zmagi antijanševega bloka. Naša soseda ima tu odlične diplomate in lahko smo prepričani, da je Budimpešta natančno obveščena o norostih Ljubljane. Verjetno vedo, da je javno poniževanje Orbana predvsem potreba tistega dela notranje politike, ki se trese pred Janšo. Antiorbanovstvo postaja slovenska mednarodna oblika antijanšizma, ki je edino politično vezivo strank, ki želijo postaviti Šarčevo vlado. Ta strah je tako velik, da so na čelu z Milanom Kučanom, ki bi moral biti kot državnik prvi zainteresiran za dobre odnoses sosedo, njegovo nekakšno »drugo domovino«, je pa prvi antijanšist in antiorbanist države,  že škodljivi za Slovenijo in njeno prihodnost. Nobena skrivnost ni, da nas v Evropi nihče ne mara, da smo vsem odveč. Reakcija na arbitražni sporazum je to potrdila. Rusijo bolj briga Agrocor kot vsi slovenski poljubi in klečanje pred Putinom v njegovih ruskih sobanah. Pustila nas je na cedilu  za velik del Primorske na čelu s Trstom, že preje nas je onemogočila na Koroškem, s tanki nas je podila iz Porabja, na cedilu nas pušča ob hrvaško-slovenski krizi. Madžari so edini »dedni sovražniki« Hrvatov! Slovenci pa goli in bosi pljuvajo po edinem, ki jim lahko stoji ob strani in pomaga. Razumi, kdor more!

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 17:25

0 ogledov

Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Thu, 13. Dec 2018 at 16:00

85 ogledov

Narodni heroj MIHAJLO /Mehdi Huseynzad vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom
V Spominskem gaju generala Maistra v mariborski četrti Melje sta ob 100 letnici rojstva narodnega heroja MIHAJLA /Mehdi Huseynzada Veleposlaništvo republike Azerbajdžan in Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana pripravila krajšo spominsko slovesnost. Ob delegaciji Azerbajdžana, ki jo je vodil veleposlanik na Dunaju Galib Israfilov, članov društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana s predsednikom Andrejem Komparo, so se spominske slovesnosti udeležili tudi predstavniki MO Maribor. Delegacija Azerbajdžana je pred spomenik heroja Mihajla položila spominske vence. V krajšem programu je bila zbranim predstavljena življenjska pot Mehdi Huseynzada, ki je padel v boju z nacističnimi vojaki 1944. leta, 1957. leta pa so ga proglasili za heroja SZ. Da je prav heroj Mihajlo tista vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom je dejal veleposlanik Azerbajdžana na Dunaju Galib Israfilov, mariborski podžupan Saša Pelko pa zagotovil, da bo mesto še naprej z vso pozornostjo skrbelo za spomenik heroju Mihajlu. Član Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana Rudi Matjašič pa meni, da bi lahko vezi,ki jih je med narodoma stkal spomin na heroja Mihajla, državi izkoristili za krepitev gospodarskega in drugih obliko sodelovanja.   

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Stane Granda: Madžari – sovražniki Slovencev?