Kaj pravzaprav danes o razvoju tehnologije lahko preberemo in vidimo v medijih? Če bolj natančno pogledamo, vidimo, da se na področju plačevanja dogaja posebna revolucija. Če smo neskončno let poznali gotovino v različnih oblikah vidimo, da se danes plačevanje seli na mobilne telefone. Tega je čedalje več. Primeroma v Ljubljani v BTC-ju že izvajajo testne nakupe z Bitcoinom. 


							Santander je prva banka z blockchainom, novo tehnologijo, ki bo uporabnikom omogočala hitrejše mednarodne transakcije. Danes vemo, da nakazila v države izven Evropske unije, trajajo lahko tudi do 5 dni, da se prenos denarja od osebe A do osebe B dejansko izvrši. To je v marsikaterem primeru izjemno zamudno in otežuje poslovanje. V primeru, da se nam zgodi v Avstraliji čez vikend, da ostanemo brez denarja, svojci pa so doma v Sloveniji, mi pa rabimo denar najkasneje v ponedeljek, tega denarja ne moremo dobiti, razen če plačamo visoke provizije.

Trg že ponuja različne tehnologije oziroma aplikacije različnih podjetij. Med njimi je banka NLB z aplikacijo NLB Pay, Mercator z aplikacijo MOJ M z mobilno denarnico M Pay, kjer ne potrebujemo več klasične kartice, ampak je dovolj registracija z pametnim telefonom v njihovo aplikacijo. Takih ponudnikov je vsak dan več, navedena sta samo 2 primera.

Kaj se pravzaprav spreminja? Vidimo, da se praktično spreminja vse. Spremembe so edina stalnica bi lahko rekli. Nakupne navade kupcev. Skoraj ni več malih trgovin v centrih mesta, ampak se je večina preselila na obrobje, kjer so se zgradili veliki trgovski centri, ki danes pravzaprav predstavljajo družabno središče in so ob prostih dnevih praktično polno obiskani. Spreminja se tudi marketing, oglaševanje, ki ga je čedalje manj v papirnati obliki, večinoma se oglaševanje seli na aplikacije. Veliko se je tudi že spremenilo v plačilnem prometu. V preteklosti se je veliko poslovalo z gotovino, kjer se je za posebne priložnosti, prireditve potrebovalo veliko količino različnih bankovcev in kovancev oziroma drobiž. Seveda je bilo štetje izredno zamudno, potrebna je bila precejšnja stopnjo natančnosti, saj se pri veliki masi denarja niso smeli zmotiti. Če so se zmotili, je bilo potrebno vse prešteti še enkrat. Danes ob marsikateri priložnosti za nakazilo potrebujemo samo številko transakcijskega računa in davčno številko, da se nakazila sprovedejo.

Z razvojem tehnologije se je pojavila tudi spletna trgovina in s tem so se posledično začeli zapirati trgovski centri ali vsaj posledično pri nas so se manjše trgovine selile v trgovske centre, medtem ko Amerika praktično že beleži zapiranje trgovskih centrov. Treba je povedati, da ima praktično polovica prebivalstva na svetu dostop do interneta in posledično se veča tudi število spletnih trgovin.

Kaj se je še zgodilo na področju valut v zadnji 30 letih, od kar smo postala samostojna država? Prišli smo iz dinarja na bone v letu 1991, nato na tolarje in leta 2007 na evre. Težko je napovedati ali bo vse ostalo pri evru. Glede na razvoj tehnologije, o kateri bomo govorili v nadaljevanju težko rečemo, ker k nam že prihaja digitalni denar oziroma kriptovalute.

Kdaj in s kakšnim razlogom je bil digitalni denar pravzaprav ustvarjen? Nastal je kot posledica finančne in gospodarske krize v letu 2008. Vemo, da so to krizo povzročile banke in neumorno tiskanje denarja v Ameriki in Evropi. To je povzročalo inflacijo in to je bil tudi eden od vzrokov za nastalo finančno krizo. Pri kriptovalutah je število kovancev, ki bodo izrudarjeni, omejeno. Ravno nasprotno je pri FIAT (eur, dolar, jen, itd..) valutah, kjer se denar lahko tiska neomejeno. Ne govorimo več o tiskanju gotovine, se pravi denarju v fizični obliki, ampak o številkah, ki se pojavljajo in dodajajo na računih. 

Ameriški dolar je  zaradi odločitve ameriškega predsednika Nixona leta 1971, ko je ukinil zlati standard, začel konstantno izgubljati na svoji vrednosti. Ocenjuje se celo, da je dolar, od kar je bila leta 1913 ustanovljena Ameriška centralna banka, izgubil celo 95% vrednosti.

Kriptovalute so v lanskem letu zbudile pozornost v drugi polovici leta, ko so ekstremno rastle, in sicer vse do začetka januarja 2018, ko so začele strmo padati in praktično dosegle dno, okoli katerega se že nekaj časa gibljejo. V svet kriptovalut namreč prihaja regulacija na vseh koncih sveta, po drugi strani pa potekajo posledično povezave z reguliranimi borzami, od koder se bo začel denar pretakati. Predvidevamo, da se bo trend slej kot prej obrnil.

Že več kot leto dni obstaja spletna trgovska platforma dealshaker.com, kjer trgovci za plačilo sprejemajo kriptovaluto Onecoin. Trgovcev je že več kot 69.000 globalno po vsem svetu, ljudi, ki z njo razpolagajo, pa je preko 3.400.000 iz več kot 190 držav.

Zaenkrat se do nje ne da priti z nakupom na kateri od spletnih menjalnic, zato jo tam nima smisla iskati. Gre za poseben poslovni model, ki se v marsičem razlikuje od ostalih kriptovalut, zato je tudi deležen posebne pozornosti medijev in konkurence. Vendar naj vas to ne ustavi. Dnevno smo v kontaktu z novimi trgovci, ki jih zanima oglaševanje na spletni platformi in ko trgovci po vsem svetu enkrat sprejmejo kritpovaluto za svojo, poti  nazaj več ni.

Polona Ajdič