Dne 21.6.2018 ob 10:07 uri bo nastopil poletni solsticij ali poletni sončev obrat.

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču (zenitu)) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu, oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem. Poletni Sončev obrat (poletni solsticij) je običajno od 21. do 23. junija. Takrat se začne poletje, dnevu pa rečemo kres. Zimski Sončev obrat (zimski solsticij) pa se zgodi 21. decembra, poredko pa dan kasneje. Takrat se začne zima.

Datuma zimskega in poletnega Sončevega obrata sta za obe polobli obrnjena (iz preprostega razloga: ko je pri nas (severna polobla) poletje, je na južni polobli zima). Ker je Zemljina vrtilna os nagnjena za kot 23° 26' 20" (23,439°) proti ravnini ekliptike, ravnini, v kateri kroži okoli Sonca, Sonce navidezno po nebu vsak dan potuje različno (približno 15°/h) in čez leto opisuje osmici podobno krivuljo. Dnevu ob zimskem obratu, ki ima hkrati velik religiozni pomen, rečemo božič.

Sončevega obrata ne smemo zamenjevati z apsidnima točkama, z odsončjem (afelijem), točko na Zemljini tirnici okrog Sonca, ko je planet Zemlja od Sonca najbolj oddaljena in prisončjem (perihelijem), točko, ko je Zemja Soncu najbliže. Zemlja je v odsončju okoli 3./4. julija, najbližje pa pol leta kasneje, torej pozimi, 3. januarja.

Sonce navidezno prečka nebesni ekvator dvakrat v letu. Tedaj nastopita enakonočji (spomladi in jesni - na severni polobli).

V slovenski ter Evropski praznični tradiciji je na dan sončnega obrata potekalo kresovanje. Tik po obdobju sončnega obrata (24. junij) praznuje god sv. Janez Krstnik, ki je verjetno v času pokristjanjevanja nadomestil sončno božanstvo Kresnika. V osnovi so se tudi v kresnih šegah ohranili vsi aspekti staroverskih ritualnih šeg. Kresnemu večeru, ki je bil 23. junija zvečer so rekli tudi Kupalo. Kresno noč je ponekod po drugi vojni nadomestil 1. maj.

Kres na kresno noč naj bi soncu na vrhuncu svoje moči priskrbel dovolj toplote za prihodnje mesece. Od kod izhaja praznovanje in kako je bilo v zgodovini upodobljeno?

Z nastopom poletja se začnejo dnevi krajšati in noči daljšati, kar je imelo v tradicionalnih družbah močan pomen, še posebej v tistih severnih, kjer sonca in toplote ni na pretek. Zaradi tega je bilo praznovanje kresne noči zelo pomembno, saj so želeli z njim pomagati ohranjati sončno toploto.

S prižiganjem kresov na hribih, čim bližje nebu, so namreč želeli soncu priskrbeti dobolj sonca in toplote, da bi lahko še naprej svetilo. Vsaka mitologija ima svojo različico, prav tako pa se med kulturami razlikuje tudi točen dan praznovanja, ki je nekje med 20. in 24. junijem, čeprav danes štejemo za začetek poletja oziroma poletni solsticij 21. junij.

Sonce na nebu za nekaj dni obstane

Beseda solsticij sicer izhaja rimske sol (sonce) in sistere (stati na mestu), saj je to točka, ko je videti, da Sonce zaradi spremembe gibanja na svoji najbolj severni (oziroma južni) točki navidezne poti okoli Zemlje obstane. In ker to traja različno število dni, se razlikujejo tudi praznovanja.