Spoštovani predsednik in vrhovni poveljnik SV, g. Borut Pahor!

V Društvu MORiS Kočevska Reka in tudi jaz osebno, smo zgroženi in ogorčeni nad novo razsežnostjo zlorabe institucij in atributov slovenske države za umazan politični napad na vrednote slovenske osamosvojitve in posameznike, ki smo v tistem času opravljali najbolj izpostavljene funkcije. Pričakujemo vaše odločno sporočilo, da bo slovenski javnosti jasno, da so manipulacije, kot smo jim bili priča v soboto, 16. 6. 2018 v Rožni dolini, nesprejemljive in nedopustne.

Po skoraj 30-tih letih od sestrelitve sovražnega helikopterja JNA nad Rožno dolino v Ljubljani, se je v okviru prizadevanj naših domačih nasprotnikov, ki so bili očitno intimno proti osamosvojitvi, pojavila ideja, da bi tragični dogodek umazano izkoristili za kompromitiranje osamosvojitvene vojne in tudi mene osebno, kot takratnega poveljnika Brigade MORiS. Žena pilota jugoslovanske vojske Tonija Mrlaka, ki je usodnega dne vojne za Slovenijo letel po nalogu svojih nadrejenih, me je celo ovadila za njegov umor (ovadba v prilogi). Sodišče je odločilo, da je bila sestrelitev legalna in legitimna in te umazane igre bi moralo biti za vedno konec (33. člen razsodbe sodišča - v prilogi)! Vendar temu očitno ni tako.

Sedaj smo celo priča političnim manifestacijam na kraju sestrelitve sovražnega plovila pod naslovom »V spomin slovenskega pilota Tonija Mrlaka, ki je med vojno za Slovenijo umrl ob sestrelitvi helikopterja JNA«. Pri tej raboti je celo tvorno sodelovala ministrica za obrambo Andreja Katič, v posmeh vsej slovenski javnosti pa so dogodek »počastili« tudi pripadniki Častne enote Slovenske vojske ter protokolarna korpusa ZVVS in Združenja SEVER. Navkljub znanim dejstvom je ministrica za obrambo Andreja Katič v soboto, 16. 6. 2018, v svojem govoru na manifestaciji v Rožni dolini, kot je poročal osrednji dnevnik RTV SLO, javno izjavila, da je bil helikopter agresorske JLA sestreljen »krivično«. To je seveda neposreden napad name, ki sem kot poveljnik Brigade MORiS, ki je bila zadolžena za varovanje najvišjih državnih organov RS v Ljubljani, v izredno zahtevnem obdobju vojne za Slovenijo, dejansko ukazal sestrelitev tega helikopterja. 

Ministrica je v bistvu pritrdila tistemu, česar me je subsidiarna tožilka Mrlakova obtoževala v času vložitve obtožnice proti meni. To pa je okrutnega umora na grozovit in zahrbtni način. S tem se je ministrica nedopustno postavila nad pravnomočno razsodbo sodišča, za kar bo morala, po mojem trdnem prepričanju, tudi kazensko odgovarjati. To je nezaslišano in podlo s strani prvega človeka ministrstva za obrambo samostojne in demokratične Slovenije, ki bi moral najtrdneje zastopati vrednote slovenske osamosvojitve in častni spomin na zmagovito vojno za Slovenijo.

Gospod predsednik, kot vrhovni poveljnik Slovenske vojske, ki je v času osamosvojitve uspešno obranila domovino, ne bi smeli mirno gledati, da se tako poniglavo in z lažmi ruši resnica o enkratnem nacionalnem podvigu slovenske osamosvojitve, ki ga ne bi bilo brez uspešne obrambe proti agresorski JNA. Pri tem mora biti v prvi vrsti jasno vzpostavljena ločnica med agresorjem in branilcem. Kdo je bil kdo v vojni za samostojno in demokratično Slovenijo, tudi v primeru sestrelitve helikopterja JNA nad Ljubljano, pa je nedvoumno in vsakomur povsem razumljivo zapisano v pravnomočni razsodbi sodišča, ki jo v resnično pravni državi nima nihče pravice teptati ali postavljati nad njo. Če je pilot sovražne vojske JNA, Toni Mrlak, resnično želel prestopiti v slovensko vojsko, je njegova smrt posebej tragična. A odgovornost zanjo ni na strani slovenskih branilcev - zato je ravnanje Katičeve do skrajnosti nemoralno. Za razliko od Mrlakovih kolegov, tudi pilotov, ki so prestopili na našo stran, je bil on kritičnega dne vojne za Slovenijo nesporno v službi agresorske armade in njenega poslanstva. To, da je bil Mrlak po rodu Slovenec (njegov kopilot pa Makedonec), pa je povsem irelevantno in še zdaleč ne pomeni, da je bil Toni Mrlak »slovenski pilot«.

Šokantno je, da imamo na čelu obrambnega ministrstva osebo, ki je za pritlehne politične cilje tistih, ki jim Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, pripravljena blatiti slovenske branitelje, vojno za Slovenijo in državo kot tako! In to osebo, ki je na tem položaju prva odgovorna za katastrofalne razmere v Slovenski vojski, ki tudi, ali predvsem, po njeni krivdi, ni niti senca tiste oborožene sile, ki smo jo ustvarili leta 1990 in 1991.

Gospod predsednik in vrhovni poveljnik Slovenske vojske, skrajni čas je, da ukrepate z odločnim stališčem, tako v javnosti, kot znotraj obrambnega sistema. Kajti, treba je enkrat za vselej pogumno povedati zlonamernim manipulatorjem, kdorkoli že so, da vojna za slovensko samostojnost ni okrvavljena s krvjo na račun kršitve mednarodnega vojnega oz. humanitarnega prava, še manj pa z bratomorno krvjo. Zmagovita vojna za samostojno Slovenijo je, kar se tiče nas braniteljev, ena najčistejših in najpravičnejših vojn v zgodovini, saj praktično ni naroda na svetu, ki si je svojo samostojnost, če jo je bilo treba braniti v vojni, izbojeval na tako moralen in strokovno racionalen način. Perverzno je, da tragični primer s pilotom Mrlakom skušajo manipulirati prav tiste politične sile, ki sicer prisegajo na čaščenje komunistične ideologije in njenih nosilcev, ki so v času druge svetovne vojne in revolucije dejansko namerno pobijali civilne osebe, celo ženske in otroke, cela naselja Romov… Mi jih nismo in to vemo mi in oni, ki o nas, osamosvojiteljih, tako nesramno lažejo.

Prosimo Vas, da uporabite vso svojo avtoriteto in v prihodnje največji možni meri preprečite zle namere tistih, ki svoje uradne funkcije zlorabljajo za izničevanje vrednot osamosvojitve in s tem načrtno ustvarjajo razkol v slovenskem narodu.

Spoštovani gospod predsednik in vrhovni poveljnik, prihajajo dnevi, ko se bomo s ponosom spominjali največjega, najbolj pogumnega, najbolj enotnega obdobja v vsej narodovi zgodovini. Prav je, da v tej dobi »brezvladja« izpostavite svojo avtoriteto in poskrbite, da uradni predstavniki države in nacionalnih institucij, to kar smo dosegli v vojni za samostojno Slovenijo 1990-1991, obravnavajo spoštljivo in s potrebno mero hvaležnosti. To si zaslužijo še zlasti tisti, ki so v vojni za Slovenijo darovali največ – svoja življenja. Le tako bo moč pri naših državljanih ustvariti ustrezno praznično vzdušje in povezanost, ki jo tako zelo potrebujemo.

 

 

S spoštovanjem,

                                                                              BgGen Anton Krkovič

                                                                               Predsednik Društva MORiS