SI
Kaj se dogaja v gospodarstvu ? Opažanja s terena...
V Fokusu
Zanimivo

Četrtek, 24. maj 2018 ob 09:36

Odpri galerijo

Spoštovani bralci, člani Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, zaposleni v zasebnem sektorju.

Leto 2018 je resnično lahko prelomno, kot opozarjajo nekateri analitiki političnega dogajanja. Ker je sindikat nestrankarska organizacija zasebnega prava, se ne bom podrobno spuščala v politične vode. Verjamem, da vsak v svoji denarnici precej dobro občuti razmere uspešnosti delovanja posamezne (vsakokratne) vlade, ki obvladuje večino v Državnem zboru, občuti uspešnost delovanja medtem, ko stoji v vrsti pri osebnem zdravniku ali pa čaka v vrsti z napotnico (hitro, nujno, zelo hitro, ipd.) za pregled pri zdravniku specialistu.


Dotaknimo se politike zgolj toliko, da opozorimo, da je dobro in smiselno iti na volitve, da je to državljanska pravica in hkrati dolžnost (privilegij), saj spadamo med demokratične družbe. Ne dovolite si tega vzeti.Pluralna družba, večstrankarska demokracija, vladavina prava, pravica govora, svoboda misli... To so pomembne vrednote, ki jih ne smemo izgubiti! 

Vrnimo se v sfero, ki je sindikatu obrti bolj domača, t.j. gospodarstvo, socialni dialog, pravice in dolžnosti, delovnopravna razmerja.


Vseskozi skrbno spremljam spregovorjene besede s strani delodajalcev, politikov, ki se kažejo kot širši
(navzven izkazujoči) socialni dialog v državi in še kako dobro odražajo (ponotranjeno) razmišljanje socialnih partnerjev (v javnem in zasebnem sektorju).
Zaznavam refleksijo, pristen odsev misli delodajalcev, ki se ponašajo kot da ne potrebujejo nikogar na tem svetu. Kar nekako preveč samozadostno, na trenutke arogantno, vzvišeno se sliši zven teh besed, kako pomembno je gospodarstvo! Ja, res je, v določeni meri se s trditvijo globoko strinjam.

Pomembna je vrednota, da družba ustvarja, da gospodarstvo (svobodno) deluje, se razvija, ampak pomembna je tudi ugotovitev kdo ustvarja. Tisti, ki trdi, da gre zasluga zgolj delodajalcem v gospodarstvu - mu manjka elementarnih osnov bontona.


Najbrž je povsem jasno, da delodajalec sam celotnega dela ne more opraviti, najbrž je povsem jasno, da delodajalec, kot že samo ime pove, potrebuje ob sebi tudi zaposlene, t.j. tiste, ki opravljajo delo, ki se trudijo, garajo, hodijo v službo z dneva v dan, ki imajo specifična mnogotera znanja, ter nenazadnje skušajo preživeti s svojim delom, nahraniti svoje otroke, poskrbeti za onemogle starše, in to v premnogih primerih s plačo, ki ni vredna tega naziva. To je slovenska realnost. (Obstajajo izjeme, a žal v manjšini).


Sindikat obrti in podjetništva Slovenije je pozval vse tri delodajalske organizacije, da pričnemo z dialogom, za dvig plač v zasebnem sektorju, saj smo mnenja, da je čas konjunkture, pravi čas, ko je potrebno narediti plačne korekcije pa tudi dvigniti nivo pravic zaposlenih na področju drugih prejemkov (povračil stroškov v zvezi z opravljanjem dela), hkrati pa tudi na področju družbene stvarnosti zagotoviti pravice, ki jih poznajo razvitejši od nas (npr. na področju skrbi za ostarele in onemogle družinske člane, ipd). Na pobudo za pričetek pogajanj se je nemudoma odvzala Podjetniško trgovska zbornica, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Socialni partnerji smo že izvedli prvi sestanek ter dogovorili termin in potek drugega sestanka, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije je socialnemu partnerju poslal izhodišča za pogajanja, poslovnik pogajanj, itd. Na drugi strani imamo Obrtno podjetniško zbornico Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, ki so v mesecu decembru 2017 pripravili Sporazum o pričetku pogajanj za spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (pogajanja bi se morala začeti v
začetku leta 2018!), pa do pogajanj, zaradi opravičevanj (zbornica in združenje imata letos volitve), še ni prišlo (kot da informacija o volitvah ni bila znana že v mesecu decembru).

S tem se hote ali nehote krha zaupanje in verodostojnost. To sta vrlini in vrednoti, ki ju težko pridobiš in še težje povrneš.
Priznam, vse več in rada sem med članstvom naše organizacije, saj s tem pridobim potrebne informacije in vpogled v realno problematiko na terenu. Koga spoznavam ? Spoznavam marljive, pridne, delovne in predvsem potrpežljive posameznike, ki prevečkrat z nasmehom (ali pa je to vdanost v usodo?)  zamahnejo z roko ob (očitnih in nedopustnih) kršitvah. Ali je to ta vrednota gospodarstva s katero se hvalijo delodajalci ? Spoznavam delodajalce, za katere lahko rečem, da morda znajo ravnati s stvarmi (in še to vprašljivo), zagotovo pa ne znajo ravnati z ljudmi. Ali je to ta vrednota gospodarstva s katero se hvalijo?


Na plečih osebnih stisk posameznikov ustvarjati in graditi lasten ego ter se ob tem ponosno nasmihati kaj vse si dosegel ? Ali je to ta vrednota s katero se ob uspešni gospodarski rasti hvalimo? Vso priznanje gospodarstvu in poštenim delodajalcem, ki svojim zaposlenim redno izplačujejo poštene plače, višji regres od zakonsko določenega, ki razumejo, da imajo ljudje doma svoje družine, svoje otroke, pomoči potrebne starše, svoje skrbi, ....ki razumejo, da človek ni potrošni material, neuničljiv stroj, ali pa sredstvo za dosego ciljev, ki ob fizičnem prenehanju osebe, preprosto izgubijo pomen.
Da se razumemo. Beseda egalitarizem mi je tuja, sem pa za brezkompromisno enakopravnost in sem sodi spoštovanje slehernega posameznika, ki se trudi po svojih najboljših močeh.


Govoričiti o tem, da v Sloveniji primanjkuje kadra, da ljudje nočejo delati - nalijmo si čistega vina, kdo pri zdravi pameti od teh, ki menijo, da so plače v gospodarstvu previsoke, nevzdržne, nekonkurenčne, pa bi želel za to mizerijo, ki se ji reče plača, čistiti sanitarije po bolnicah ali pa v pralnici in kemični čistilnici čistiti rjuhe polne vsega, kar človeško telo premore, ob tem pa se še po nesreči nabosti na uporabljeno iglo ? Sindikat obrti in podjetništva Slovenije vselej vrednoti koliko gospodarstvo zmore dvigniti plače (in to na način, da ne povzročamo propada gospodarskih družb ali pa s.p.-jev, ki zaposlujejo), koliko ljudje potrebujejo, da dostojno preživijo, koliko dejansko dobijo in za koliko so prikrajšani glede na vložen trud, delo in dodano vrednost. Videti moramo obe plati kovanca. Ampak iskreno se pričakuje in zahteva, da tudi druga stran, t.j. delodajalska stran, stopi z namišljenega prestola in se zazre v realnost in prav tako ovrednoti pomen opravljenega dela.


Čas konjunkture je čas ko se plače v zasebnem sektorju morajo dvigniti!
Kaj, poleg dviga plač, (še) pogrešam ?


Pogrešam vrednote v naši družbi. Pogrešam občutek enakovrednosti in enakopravnosti med ljudmi,
pogrešam zavedanje, da eden drugega potrebujemo in da samo to imamo. Kaj se bo zgodilo, ko bodo čistilke nehale čistiti, ko bodo smetarji nehali odvažati smeti, peki nehali peči kruh, ko bodo ....?
Praznik dela je za nami. Iskreno upam, da dela nikoli ne zmanjka. Pa tudi delavcev. Predvsem pa naj ne zmanjka zdravorazumskosti, poštenosti in poguma povedati resnico in dejstva (tudi če nam kdaj niso všeč).


Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije

Članek je bil izvirno objavljen v glasilu Delavec.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 20:35

0 ogledov

Terorizem: Evropski poslanci predlagajo nove ukrepe za soočanje z grožnjami
Odbor Evropskega parlamenta za boj proti terorizmu predlaga niz ukrepov za učinkovitejše soočenje s terorističnimi grožnjami v Evropi. Ukrepi med drugim predvidevajo okrepitev Europola, standardizirano deljenje podatkov in izboljšano sodelovanje med državami članicami, boj priti radikalizaciji na spletu in izven njega ter oblikovanje evropskega seznama radikaliziranih skrajnežev. Poslanci si prav tako prizadevajo za okrepljeno spremljanje islamskih borcev, ki se vračajo v Evropo in okrepitev možnosti za njihov kazenski pregon, med ukrepi pa je tudi poostreno varovanje zunanjih meja EU ter preverjanje posameznikov v varnostnih bazah podatkov ob prestopu meje. Odbor je bil ustanovljen julija 2017 z namenom, da pripravi predloge za učinkovitejši boj proti terorizmu, z delom je pričel septembra 2017. Izsledki in priporočila odbora so bili predstavljeni na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, poslanci so na glasovanju predlagane ukrepe podprli. Sodelovanje in pretok informacij Zaradi mednarodnega značaja delovanja zlikovcev boj proti terorizmu zahteva močan in koordiniran odziv ter učinkovit in hiter pretok informacij med državami EU. “Pretok informacij med državami članicami še vedno ovirajo tehnične pomanjkljivosti. Za učinkovitejše deljenje informacij je potrebno okrepiti Europol in Eurojust, ki služita kot vozlišči za pretok podatkov”, je povedala ena izmed avtoric poročila, Monika Hohlmeier(EPP, Nemčija). Soporočevalka Helga Stevens (ECR, Belgija) je opozorila na področje dešifriranja: “Dešifriranje sporočil je zelo zahtevna naloga, predvsem za manjše države, ki nimajo na razpolago veliko sredstev in tehnične opreme. Zato želimo za to področje zadolžiti Europol, s tem bi razbremenili države članice. Policija in tožilstvo bi s tem na primer pridobila možnost dostopa do šifriranih sporočil na WhatsAppu ali Messengerju. Sedaj je to praktično nemogoče, saj tehnološka podjetja za pridobitev dokazov ne želijo sodelovati s sodišči.” Zaščita zunanjih meja Teroristični napadi so v zadnjih letih razkrili pomanjkljivosti mejnih nadzorov, ki so jih na žalost uspeli izkoristiti zlikavci. Poročilo parlamentarnega odbora države članice poziva k investicijam v tehnološko opremo, ki bi pri mejnih kontrolah omogočala preglede v različnih bazah podatkov. Prav tako poslanci poudarjajo pomen uporabe biometričnih podatkov ter nujno zagotovitev inter-operatibilnosti podatkovnih baz. Preprečevanje radikalizacije Glavni viri radikalizacije posameznikov so neprimerne vsebine na družbenih omrežjih, tiskana in avdiovizualna vsebina, ki podpira radikalne ideje ter stik z že radikaliziranimi skupinami. Poročilo odbora poziva k sprejemu zakonodaje, ki bi od tehnoloških in medijskih podjetij zahtevala, da radikalne teroristične vsebine odstrani s spleta. Podjetja bi prav tako morala redno poročati o pojavu radikalnih terorističnih vsebin. “Če želimo uspešno integracijo posameznikov, si moramo izmenjevati dobre prakse”, je poudarila Monika Hohlmeier. Helga Stevens si želi skupnega EU seznama t.i. pridigarjev sovraštva, ki sedaj delujejo povsem neopaženo, predvsem kadar se premikajo iz ene države v drugo. Več o tem v priloženem videoposnetku. (https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/terrorism-helga-stevens_N02-PUB-181122-STEV_ev)

Fri, 14. Dec 2018 at 17:25

0 ogledov

Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.
Teme
gospodasrtvo

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Kaj se dogaja v gospodarstvu ? Opažanja s terena...