SI
Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih po GDPR
V Fokusu
Aktualno

Sreda, 23. maj 2018 ob 06:30

Odpri galerijo

25. maja 2018  bo začela veljati splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).

GDPR se bo moral uporabljati tudi v podjetjih. Zato podajamo nekaj napotkov in priporočil za delodajalce.

Delodajalci ste upravljavci zbirk osebnih podatkov. Osebni podatki se lahko obdelujejo, če:

je podana zakonska podlaga ali
je podana osebna privolitev delavca.


Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) v 12. Členu določa vrste evidenc, ki jih morajo voditi delodajalci in sicer:

evidenco o zaposlenih delavcih,
evidenco o stroških dela,
evidenco o izrabi delovnega časa,
evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.


V skladu s 13.,členom se za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, vpišejo naslednji podatki:

1. podatki o delavcu:

osebno ime,
datum rojstva, če oseba nima EMŠO,
kraj rojstva,
država rojstva, če je kraj rojstva v tujini,
enotna matična številka občana,
davčna številka,
državljanstvo,
naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),
naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),
izobrazba,
ali je delavec invalid,
kategorija invalidnosti,
ali je delavec delno upokojen,
ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu,
ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo,
naslov drugega delodajalca, pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj);


2. podatki o delovnem dovoljenju delavca (tujci):

vrsta delovnega dovoljenja,
datum izdaje delovnega dovoljenja,
datum izteka delovnega dovoljenja,
številka delovnega dovoljenja,
organ, ki je izdal delovno dovoljenje;


3. podatki o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi:

datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi,
datum nastopa dela,
vrsta sklenjene pogodbe o zaposlitvi,
razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas,
poklic, ki ga opravlja delavec,
strokovna usposobljenost, potrebna za opravljanje del in nalog delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
naziv delovnega mesta oziroma podatki o vrsti dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
število ur tedenskega rednega delovnega časa,
razporeditev delovnega časa,
kraj, kjer delavec opravlja delo,
ali pogodba o zaposlitvi delavca vsebuje konkurenčno klavzulo;


4. podatki o prenehanju pogodbe o zaposlitvi:

datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi,
način prenehanja pogodbe o zaposlitvi.


Delodajalec lahko obdeluje tiste osebne podatke, ki jih določa  neposredno zakon - ZEPDSV ali  v skladu  z zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 tiste osebne podatke, ki jih potrebuje za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.

Osebna privolitev (pisna!) delavca je dopustna le izjemoma, pod pogojem, da zavrnitev soglasja nima posledic na delovno razmerje oz. na delavčev položaj.

Kako je s podatki ali listinami, ki niso naštete v zgornjih alineah?

Telefonska številka

Delodajalec lahko zbira telefonske številke zaposlenih samo z izrecno privolitvijo zaposlenega za namen lažjega in hitrejšega komuniciranja, ki naj bi bilo v interesu obeh.

Če delodajalec določi, da mora biti delavec vedno dosegljiv oz. je stalna dosegljivost zapisana v notranjih aktih ali pogodbi o zaposlitvi, mora delodajalec poskrbeti za ustrezno infrastrukturo, ki omogoča dosegljivost.

Potrdilo o nekaznovanosti

Potrdilo lahko zahteva delodajalec samo v primeru, da gre za delovna mesta, pri katerih obstaja povečano tveganje za oškodovanje delodajalčevega premoženja ali kadar tako zahteva zakon.

Podatki o plači pri bivšem delodajalcu

Prejšnji delodajalec je novemu delodajalcu dolžan sporočiti podatke o plači. Zahteva ima zakonsko podlago (zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju). Delodajalec mora razpolagati s podatki, ki mu omogočajo izračun nadomestila. Običajno se za to uporablja obrazec  ER-28, ni pa nujno, da ga prejšnji delodajalec uporabi, saj lahko podatke sporoči tudi na drugačen način.

Kopije osebnih dokumentov

Delodajalec ne sme hraniti kopij osebnih dokumentov delavca. Delodajalec z vpogledom v osebni dokument preveri točnost osebnih dokumentov in si prepiše tiste podatke, za katerih obdelavo ima zakonsko podlago. Za kopiranje bi moral delavec podati pisno privolitev, kar pa mu ne bo dalo pravice do hrambe dokumentov.

Kopija potrdila o davčni številki in bančne kartice

S kopiranjem teh dokumentov ni težav, ker ne gre za osebne dokumente – pojasnilo informacijskega pooblaščenca. Pogoj je, da se delavec s kopiranjem strinja.

Sprememba priimka v evidencah in pogoj dostave poročnega lista

Informacijski pooblaščenec je podal mnenje, da ni potrebe po dostavi poročnega lista v primeru poroke oz. spremembe priimka in da zadošča vpogled v osebni dokument.

Menim, da je treba zadevo gledati širše, saj ni nujno, da je sprememba priimka povezana s poroko. Poročni list je tudi podlaga za odobritev dodatnih dni dopusta v skladu s KP, zato menim, da je poročni list na vpogled potreben, razen, če delavec dostavi kakšno drugo uradno dokazilo o poroki.

Kopija izpiska iz rojstne matične knjige otrok

S tem dokumentom delavec uveljavlja pravico do dodatnih dni dopusta za otroke, mlajše od 15 let, zato ima takšno zbiranje zakonsko podlago in privolitev ni potrebna. Je pa potrebno dokument uničiti ali vrniti delavcu, ko ni več izpolnjenega pogoja – otrok je presegel starost 15 let.

Podatek o prehranjevalnih navadah zaposleni

Kadar delodajalec zagotavlja toplo prehrano, je upravičen do podatka o določenih omejitvah pri prehranjevanju iz zdravstvenih razlogov, ni pa upravičen do delavčeve diagnoze, iz katere izhaja določen način prehranjevanja.

Pridobitev osebnih podatkov kandidata od trenutnega delodajalca

Ni dovoljeno. Delodajalec sme od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Če so podatki pomembni za zaposlitev iz vidika dokazovanja delovnih izkušenj, lahko od kandidatov zahteva potrdilo oz., pridobitev priporočila.

Fotografiranje zaposlenih

Ne bi prišlo do nezakonite obdelave zbiranja osebnih podatkov, če bi delodajalec ob nadzoru dela fotografiral delavca, ki očitno krši svoje delovne obveznosti. Te fotografije pa sme delodajalec hraniti samo toliko časa, dokler niso pravnomočno zaključeni postopki zoper delavca.

Na splošno delodajalec nima pravice fotografirati zaposlenih brez pisne privolitve.

Podatek o veljavnosti vozniškega dovoljenja

Delodajalec ima pravno podlago v primeru, da delavec pri delu uporablja službena vozila oz., je zaposlen na delovnem mestu, kjer se kot pogoj zahteva vozniški izpit določene kategorije.

Članstvo v sindikatu

Gre za občutljiv osebni podatek in delodajalec nima pravice zbiranja, razen če gre za izrecno, pisno, osebno privolitev. Delavec lahko plačuje članarino na dva načina in sicer tako, da jo plačuje sam, druga možnost, da mu jo delodajalec obračunava pri plači. V tem primeru pa bo moral pridobiti ustrezne podatke in tudi ustrezno privolitev za izvajanje plačilnega prometa.

Podatki o invalidnosti

Delavec je delodajalca dolžan seznaniti s kategorijo invalidnosti, kar določa zakon (ZEPDSV), da lahko delodajalec ugotovi, če ima za delavca primerno delovno mesto, upoštevaje vse njegove omejitve, ki izhajajo iz invalidnosti.

NAPOTEK: Kljub temu, da je informacijski pooblaščenec kar nekajkrat zapisal, da s kopiranjem kakšnih dokumentov ni težav, predlagamo, da si dokumente, ki vam jih predložijo zaposleni,  v nobenem primeru ne kopirate, saj si boste s tem otežili delo. Nastavite si evidence v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti. V te evidence, si potrebne podatke iz osebnih dokumentov, ki vam jih da delavec na vpogled,  prepišete, dokumente delavcu takoj vrnete in nimate nobenih težav.

Vir: www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 20:35

0 ogledov

Terorizem: Evropski poslanci predlagajo nove ukrepe za soočanje z grožnjami
Odbor Evropskega parlamenta za boj proti terorizmu predlaga niz ukrepov za učinkovitejše soočenje s terorističnimi grožnjami v Evropi. Ukrepi med drugim predvidevajo okrepitev Europola, standardizirano deljenje podatkov in izboljšano sodelovanje med državami članicami, boj priti radikalizaciji na spletu in izven njega ter oblikovanje evropskega seznama radikaliziranih skrajnežev. Poslanci si prav tako prizadevajo za okrepljeno spremljanje islamskih borcev, ki se vračajo v Evropo in okrepitev možnosti za njihov kazenski pregon, med ukrepi pa je tudi poostreno varovanje zunanjih meja EU ter preverjanje posameznikov v varnostnih bazah podatkov ob prestopu meje. Odbor je bil ustanovljen julija 2017 z namenom, da pripravi predloge za učinkovitejši boj proti terorizmu, z delom je pričel septembra 2017. Izsledki in priporočila odbora so bili predstavljeni na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, poslanci so na glasovanju predlagane ukrepe podprli. Sodelovanje in pretok informacij Zaradi mednarodnega značaja delovanja zlikovcev boj proti terorizmu zahteva močan in koordiniran odziv ter učinkovit in hiter pretok informacij med državami EU. “Pretok informacij med državami članicami še vedno ovirajo tehnične pomanjkljivosti. Za učinkovitejše deljenje informacij je potrebno okrepiti Europol in Eurojust, ki služita kot vozlišči za pretok podatkov”, je povedala ena izmed avtoric poročila, Monika Hohlmeier(EPP, Nemčija). Soporočevalka Helga Stevens (ECR, Belgija) je opozorila na področje dešifriranja: “Dešifriranje sporočil je zelo zahtevna naloga, predvsem za manjše države, ki nimajo na razpolago veliko sredstev in tehnične opreme. Zato želimo za to področje zadolžiti Europol, s tem bi razbremenili države članice. Policija in tožilstvo bi s tem na primer pridobila možnost dostopa do šifriranih sporočil na WhatsAppu ali Messengerju. Sedaj je to praktično nemogoče, saj tehnološka podjetja za pridobitev dokazov ne želijo sodelovati s sodišči.” Zaščita zunanjih meja Teroristični napadi so v zadnjih letih razkrili pomanjkljivosti mejnih nadzorov, ki so jih na žalost uspeli izkoristiti zlikavci. Poročilo parlamentarnega odbora države članice poziva k investicijam v tehnološko opremo, ki bi pri mejnih kontrolah omogočala preglede v različnih bazah podatkov. Prav tako poslanci poudarjajo pomen uporabe biometričnih podatkov ter nujno zagotovitev inter-operatibilnosti podatkovnih baz. Preprečevanje radikalizacije Glavni viri radikalizacije posameznikov so neprimerne vsebine na družbenih omrežjih, tiskana in avdiovizualna vsebina, ki podpira radikalne ideje ter stik z že radikaliziranimi skupinami. Poročilo odbora poziva k sprejemu zakonodaje, ki bi od tehnoloških in medijskih podjetij zahtevala, da radikalne teroristične vsebine odstrani s spleta. Podjetja bi prav tako morala redno poročati o pojavu radikalnih terorističnih vsebin. “Če želimo uspešno integracijo posameznikov, si moramo izmenjevati dobre prakse”, je poudarila Monika Hohlmeier. Helga Stevens si želi skupnega EU seznama t.i. pridigarjev sovraštva, ki sedaj delujejo povsem neopaženo, predvsem kadar se premikajo iz ene države v drugo. Več o tem v priloženem videoposnetku. (https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/terrorism-helga-stevens_N02-PUB-181122-STEV_ev)

Fri, 14. Dec 2018 at 17:25

0 ogledov

Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.
Teme
gdpr

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih po GDPR