SI
Izplačilo regresa za leto 2018
V Fokusu
Aktualno

Sreda, 23. maj 2018 ob 06:09

Odpri galerijo

Delodajalci enkrat letno zaposlenim izplačajo regres za letni dopust. Skrajni rok za izplačilo regresa v letu 2018 je 29. junij. Tako kot navaja 1. odstavek 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), so do izplačila regresa upravičeni tisti delavci, ki imajo pravico do letnega dopusta. Delodajalec izplača regres najmanj v višini minimalne plače, ki v letu 2018 znaša 842,79 evra bruto.

Pravica do regresa je neposredno povezana s pravico do letnega dopusta

Delavec, ki pridobi pravico do letnega dopusta ima tudi pravico do regresa. Navedeno pomeni, da mora delodajalec, poleg določb o regresu, zelo dobro poznati tudi določbe o letnem dopustu, ki so opredeljene od 159. do 164. člena ZDR-1. Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja (159. člen ZDR-1). Pravici do letnega dopusta se v nobenem primeru ne more odpovedati (164. člen ZDR-1). Izjemoma se lahko delodajalec in delavec dogovorita za denarno nadomestilo, vendar samo ob prenehanju delovnega razmerja.

Navedeno pove, da delavcu, ki sklene delavno razmerje, vsekakor pripada tako letni dopust, kot tudi regres. Koliko regresa posameznemu delavcu pripada, pa je odvisno od konkretne situacije. V nadaljevanju navajamo tri najbolj pogoste primere.

Primer 1 (sklenitev delovnega razmerja tekom koledarskega leta)

Delavec sklene delovno razmerje za določen čas od 1. 3. 2018 do 31. 12. 2018. Delovno razmerje sklene za polni delovni čas (40 ur tedensko). Delodajalec izplačuje regres v višini minimalne plače. Koliko regresa pripada delavcu v letu 2018?

Glede na to, da se je delavec zaposlil tekom leta 2018 mu pripada sorazmerni del dopusta (161. člen ZDR-1) in posledično tudi sorazmerni del regresa (4. odstavek 131. člena ZDR-1). Delavec ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve, enako velja tudi za regres. V konkretnem primeru delavcu pripada 10/12 letnega dopusta in regresa. Delavcu pripada regres v višini 702,32 EUR bruto (10/12 * 842,79 EUR).

Primer 2 (sklenitev delovnega razmerja za polovični delovni čas)

Delavec sklene delovno razmerje za določen čas od 1.3.2018 do 31.12.2018. Delovno razmerje sklene za polovični delovni čas (20 ur tedensko). Delodajalec izplačuje regres v višini minimalne plače. Koliko regresa pripada delavcu v letu 2018?

Delavcu, ki je sklenil pogodbo za polovični delovni čas, pripada samo polovica regresa (5. odstavek 131. člena ZDR-1). V tem konkretnem primeru bi delavcu pripadala celotna polovica regresa, če bi bil pri posameznem delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto. Ker delavec sklene delovno razmerje s 1.3., mu pripada sorazmerni del polovice regresa. Delavcu pripada regres v višini 351,16 EUR (10/12 * (842,79 EUR/2)).

Primer 3 (odsotnost zaradi bolezni, poškodbe ali materinskega oz. starševskega dopusta)

Delavka ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, 40 ur tedensko. V januarju 2018 delavka začne materinski oz. starševski dopust zaradi nege otroka. Delavka se bo vrnila na delovno mesto v začetku leta 2019. Delavka bo po zaključenem materinskem oz. starševskem dopustu izkoristila tudi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. Do konca februarja 2021 bo namreč delala samo polovični delovni čas v skladu s 50. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Koliko dopusta in regresa pripada delavki?

Delavka ima pravico do celotnega dopusta tako v času, ko je na materinskem oz. starševskem dopustu, kot tudi v času, ko dela polovični delovni čas zaradi starševstva (5. odstavek 131. člena ZDR-1). Torej delavki ves čas odsotnosti pripada tudi polni regres za letni dopust. Podobno je tudi v primerih, ko je delavec oz. delavka odsotna zaradi bolezni ali poškodbe.

Davčna obravnava regresa (dohodnina in prispevki)

Regres je v vsakem primeru obdavčen z dohodnino. Obdavčitev s prispevki pa je odvisna od višine izplačanega regresa. Od regresa, ki je izplačan do višine 70% povprečne plače zaposlenih v RS, ni potrebno obračunati obveznih socialnih prispevkov (3. člen ZPSV). Merodajna je povprečna plača iz predpreteklega meseca. Delodajalec, ki izplačuje regres v mesecu juniju, bo upošteval povprečno plačo za mesec april. Če upoštevamo povprečno plačo za mesec februar 2018, znaša maksimalni regres, od katerega ni potrebno obračunati obveznih socialnih prispevkov 1.146,60 EUR (1.638,00 EUR*0,7).

Regres se šteje za dohodek iz delovnega razmerja in se všteva v letno davčno napoved. Ob izplačilu regresa je potrebno obračunati akontacijo dohodnine v skladu z 127. členom ZDoh-2. Akontacija dohodnine se obračuna od celotne višine regresa, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.

 

Člankek je bil izvirno objavljen na strani podjetniski-portal.si.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Mar 2019 at 18:52

0 ogledov

Dr. Aleš Maver: Zmeraj, ko se oglasi Milan Kučan, sledijo tektonski premiki v politiki
V tokratni Sredi v sredo se je voditelj Boris Cipot pogovarjal s filozofom, političnim analitikom in kolumnistom dr. Alešem Mavrom. Spregovorila sta o "Šarcomaniji," ki je obsedla umerjevalce javnega mnenja in s tem tudi slovensko volilno telo, ob tem skušala odgovoriti, kako je mogoče, da nekdo, ki mu v nekaj mesecih "odidejo" štirje ministri, leze navzgor po lestvicah popularnosti. Fenomen "novih obrazov," ki jih iz sklede na vsakih državnozborskih volitvah privleče Kučanova "globoka država," se bo slej ko prej končal, kajti že zdaj je vsa oblast v rokah tistih, ki so nekje v varnem zavetju, v njihovem imenu pa državo vodi tretjerazredna birokracija.Spregovorila sta tudi o evropskih volitvah in "pomenljivem" govoru Milana Kučana, zadnjega šefa partije pred dnevi na Javorci. Vedno njegovi nastopi napovedo "politične tektonske premike!" Tokrat pred evropskimi volitvami, na katerih si Kučan in globoka država obetata, da bosta zrušila primat konzervativne opcije oziroma ELS.

Wed, 20. Mar 2019 at 15:01

0 ogledov

Škandalozno! Lipičevi veterani bi kar prepovedali predstavitev knjige Kriminalni temelji teritorialne obrambe NLB
Eni še po skoraj 30. letih samostojne Slovenije še vedno mislijo, da so na oblasti še vedno komunisti, da je teritorialna obramba še vedno del oboroženih formacij JLA in da lahko z grožnjami dosežejo vse. Županu občine Radenci Romanu Leljaku je prvi človek Lipičevih veteranov v radgonski občini Niko Brus danes poslal dopis, v katerem od njega zahteva odpoved jutrišnjega predavanje in predstavitve knjige Kriminalni temelji teritorialne obrambe NLBm, avtorjev Igorja Omerze in Rada Pezdirja. Da ima pri svoji zahtevi za sabo podporo Pokrajinskih odborov ZVVS Pomurja, Lenarta in Ormoža, je že v skoraj pretečenm tonu zapisal Niko Brus. Še več, napovedal je, da bo morda celo s fizično silo onemogočil jutrišnjo predstavitev knjige ob 18. uri v dvorani občine Radenci.  V najnovejši knjigi Kriminalni temelji teritorialne obrambe NLB,ki je izšla ob 50. obletnici Titove TO,  sta Igor Omerza in Rado Pezdirže v uvodu razkrijeta, da njuni izsledki rušijo nevaren maligni mit o socialistični TO kot nekakšni začetnici slovenske vojske. Povedano drugače: mit, da je bil nastanek TO leta 1968 dejansko prvi korak uporne Slovenije z njenim partijskim vodstvom na čelu na poti k samostojni državi, se razbije ob gradivu, ki dokazuje, da so bili prvi koraki tega “institucionalnega spačka” kriminalne narave in da enako velja tudi za drugo “mitsko” institucijo, temelj ekonomske samostojnosti, Ljubljansko banko. Le zakaj se teh dejstev tako boji Ladislav Lipič in njegovi?! A zato, ker knjiga prepričljivo prikaže velikanski razkorak med zapovedano moralo in dejansko prakso nekdanjega socialističnega sistema. V slednjo je sodil tudi državni šverc, zanj se je odločil vladajoči partijski vrh, da bi tako prišel do deviz. Denar od (pol)kriminalnih poslov se je zbiral na računih posebnih podjetij, ki so bila v lasti “zanesljivih” ljudi, nastajali so črni fondi, tajni računi v tujini, zviti udbovci, povezani s kriminalci, pa so znali poskrbeti za svoje zasebne interese in pretentati lastno Udbo. Tudi kadar jih je ta po naključju odkrila, kakšnih hudih posledic praviloma ni bilo, seveda pa je prihajalo do spopadov raznih frakcij, tudi republiških, poučimo se lahko celo o spopadu med slovensko in hrvaško Udbo, ki sta v Italiji kot mafijska klana vodili preprodajo ilegalnih cigaret, druga drugi nelojalno konkurirali in si zbijali ceno. Sploh pa v knjigi ne manjka niti številk niti konkretnih imen. Seveda bo jutri ob 18. uri tam tudi naš spletni časopis V FOKUSU, da na kraju samem pospremimo ali si bodo Brus in Lipičevi upali fizično preprečiti jutrišnje predavanje. Boris Cipot 

Wed, 20. Mar 2019 at 13:01

0 ogledov

Janez Janša vodstvu EPP: Odpovejte glasovanje o Orbanu ali pa bo v EPP sledil neizogiben razkol!
Po poročanju http://nova24tv.si/ so tuji mediji objavili vest, da je vodja desnosredinske Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša vodjo Evropske ljudske stranke Josepha Daula in poslance EPP zaprosil, naj prekličejo današnje glasovanje, ali naj izključijo Fidesz Viktorja Orbana iz desnosredinske družine. Dodal je, da EPP v nasprotnem primeru tvega, da bo v stranki razkol tik pred evropskimi volitvami. “Gospod predsednik Daul, dragi kolegi, naredite vse, da se izognete razkolu v družini EPP že na samem začetku volilne kampanje za evropske volitve. Prekličite ali preložite glasovanje. Kakršen koli že bo rezultat, bomo izgubili,” je Janez Janša zapisal v pismu Josephu Daulu, poroča spletni portal Euractiv. Ta dodaja, da je dvakratni premier še zapisal: “Če bomo glasovali, ne glede na izid, se bomo soočili z neizogibnim razkolom. Izbor tega posebnega časa glasovanja ne bi mogel biti bolj samouničujoč." Juncker je tisti, ki je začel spor Janez Janša je ob tem brez sprenevedanja pokazal na predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja, rekoč, da je bil Juncker tisti, ki je začel spor z Orbanom. “Pred zadnjim kongresom v Helsinkih smo se dogovorili, da o članstvu Fidesza v EPP ne bomo razpravljali pred volitvami EU. Vendar pa je Juncker (čeprav bi se moral kot predsednik Evropske komisije načeloma oddaljiti od čiste strankarske politike) javno pozval, naj se Fidesz izključi iz EPP.” Kot piše omenjeni tuji portal, je Janša dodal, da so se stranke, ki so v EPP, močno strinjale z vodilnim kandidatom Manfredom Webrom, da se je potrebno izogniti razpravi o prihodnosti Orbanove stranke v EPP. “Z vpletenostjo v konflikt smo našim političnim konkurentom dali veliko darilo tik pred zadnjo stopnjo volilne kampanje,” je dejal Janša. “Bojim se, da bo z morebitno izključitvijo Fidesza iz EPP naša politična družina znatno izgubila položaj v večjem delu srednje in vzhodne Evrope,” je še zaključil. Janša je v pismu izpostavil, da je njegovo trdno prepričanje, da se morajo izogniti razkolu, saj živimo v kritičnem političnem trenutku, zato “moramo ostati povezani in povezani se moramo boriti za Evropo”. Dejstvo je, da je EPP največja stranka v Evropskem parlamentu, na kar pa Janša pravi, da “biti velik pomeni biti sposoben živeti razlikami. Pomeni biti sposoben sklepati kompromise na različnih področjih, z izjemo naših temeljnih vrednot”. Prvak SDS je v pismu tudi zapisal: “Vemo, da se Viktor Orban in njegova stranka borita za svobodo, človekove pravice in politične svoboščine zadnjih 30 let, ko so totalitarni komunistični režimi v našem delu Evrope menili, da so te vrednote del kontrarevolucije.” Ob tem, ko je pisal o vrednotah in človekovih pravicah, je vprašal naslovnike: “Ste morda zasledili enega samega političnega zapornika na Madžarskem v zadnjih desetih letih? Kakršen koli politično motiviran sodni proces proti opoziciji? Ali kakršno koli selektivno sodbo, uperjeno proti politiku opozicije? Je bil kateri koli novinar pretepen ali ubit? Ali vemo vsaj za en primer, ko so na madžarsko Vrhovno sodišče imenovali kogar koli, ki je brezobrizno kršil človekove pravice med svojo pravosodno kariero? Mislim, da ne.” Česar pa ne moremo trditi za Slovenijo. M.S. http://nova24tv.si

Tue, 19. Mar 2019 at 16:08

112 ogledov

SDS: Z novelo zakona o dohodnini želimo zagotoviti višje neto plače za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač
Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o spremembah zakona o dohodnini. Poslanska skupina SDS ob tem poudarja, da je ob sprejemanju novele Zakona o minimalni plači, s katerim se je le ta dvignila (zakon je bil sprejet decembra 2018), račun za to pa je v celoti plačalo gospodarstvo, opozarjala, da bo v primeru, če ne bo ostalih sprememb zakonodaje, s katero bi se zmanjšala davčna obremenitev in dvignil prag za uveljavljanje socialnih pravic (Zakon o dohodnini, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev,...), od tega dviga imela korist praktično le država oziroma državne blagajne (državni proračun ter zdravstvena in pokojninska blagajna). "Opozarjali smo tudi, da se lahko celo zgodi, da bodo delavec in njegova družina kljub zvišanju minimalne plače, zaradi zmanjšanja socialnih prejemkov ali celo njihove izgube, imeli slabši materialni položaj kot pa pred zvišanjem minimalne plače. Vsa opozorila so se v praksi žal tudi uresničila. Izkazalo se je, da so vlada Marjana Šarca in koalicijske stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, ki poslušno in ponižno izvršujejo politiko stranke Levica, podprli nesistemsko in necelovito rešitev, ki je praktično vsem samo poslabšala stanje," so zapisali v sporočilu za javnost.   Ob tem navajajo konkretne izračune, ki kažejo, da bo največ koristi od dviga minimalne plače imela država. V letu 2019 bo delavec, ki prejema minimalno plačo, in je brez otrok in uveljavlja zgolj splošno dohodninsko olajšavo, na mesec zaslužil 21,51 evrov neto več kot pa v letu 2018. Država pa bo na račun dviga minimalne plače mesečno dobila 29,39 evrov več davkov in prispevkov za tega delavca. Torej bo država od dviga minimalne plače imela več koristi kot delavec. Še večja razlika bo za leto 2020. Takrat bo imel isti delavec mesečno za 42,82 evrov višjo mesečno neto plačo, država pa bo mesečno pobrala za 70,71 evrov več davkov in prispevkov na račun povišanja minimalne plače za tega delavca. Najslabše jo bodo seveda odnesli delodajalci. Tem se stroški za delavca, ki prejema minimalno plačo v letu 2019 povišajo za 50,9 evrov na mesec, v letu 2020 pa za kar 113,53 evrov na mesec.  V letu 2019 bo delavec, ki prejema minimalno plačo, in je brez otrok in uveljavlja zgolj splošno dohodninsko olajšavo, na mesec zaslužil 21,51 evrov neto več kot pa v letu 2018. Država pa bo na račun dviga minimalne plače mesečno dobila 29,39 evrov več davkov in prispevkov za tega delavca. V kolikor upoštevamo dejstvo, da se bodo delavcem zaradi višjih neto plač znižale ali celo ukinile socialne pravice, pa pridemo do posledice, da se bo materialni položaj delavcev in njihovih družin zaradi sprejetja nesistemske in necelovite rešitve celo poslabšal. Zato bi se morale ob zvišanju minimalne plače ustrezno prilagoditi in povišati tudi meje povprečnega mesečnega dohodka na osebo, ki v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določajo upravičenost in zneske družinskih denarnih prejemkov (otroški dodatek, državna štipendija) in znižanih plačil vrtca ter subvencij (za malice, kosila itd.). Ustrezno pa bi se morale prilagoditi tudi osnove za ugotavljanje pravic oziroma denarnih prejemkov, ki se usklajujejo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, kot je na primer veteranski dodatek.  Najslabše jo bodo seveda odnesli delodajalci. Tem se stroški za delavca, ki prejema minimalno plačo v letu 2019 povišajo za 50,9 evrov na mesec, v letu 2020 pa za kar 113,53 evrov na mesec.  "V poslanski skupini SDS trdno stojimo na stališču, da se mora zvišanje neto plač delavcev zagotoviti z davčno razbremenitvijo, ne pa z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva ali drugih skupin prebivalstva z novimi oziroma višjimi davki. Pri tem mislimo predvsem na dvigovanje davčnih obremenitev kapitala, za kar se zavzema stranka Levica."  Cilj zakonskega predloga, ki ga je v postopek vložila poslanska skupina SDS, je zagotoviti višje neto plače za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač. V poslanski skupini SDS predlagajo, da se neto plače zvišajo z davčno razbremenitvijo, in sicer z znižanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih, zvišanjem splošne dohodninske olajšave, zvišanjem mej dohodninskih razredov in usklajevanjem davčnih olajšav in neto letne davčne osnove z indeksom cen življenjskih potrebščin (inflacijo). Z davčno razbremenitvijo dohodkov iz dela se bo povečala tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zmanjšala se bo brezposelnost in tudi obseg sive ekononila. Predlagani zakon pa bo tudi zagotovil, da ne bodo oškodovani tisti, ki se jim je s sprejetjem novele Zakona o minimalni plači le ta dvignila in da bodo z dvigom minimalne plače pridobili delavci ne pa zgolj država.    Poglavitne rešitve zakona so znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki, zvišanje splošne dohodninske olajšave na 4000 evrov, zvišanje mej dohodninskih razredov za 2.000 evrov in usklajevanje davčnih olajšav ter neto letne davčne osnove z indeksom cen življenjskih potrebščin (inflacijo), ne glede na njihovo višino.  Za delavca s povprečno plačo bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 60 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi na letni ravni zanj pomenilo okoli 720 evrov več dohodka. Za delavca s dvakratnikom povprečne plače pa bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 110 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi zanj na letni ravni pomenilo okoli 1320 evrov več dohodka. V poslanski skupini SDS predlagajo, da se te rešitve uporabijo že pri dohodnini za leto 2019. Z navedenimi ukrepi bi poleg zvišanja neto plač za vse delavce dosegli tudi, da delavci z minimalno plačo kljub njenemu zvišanju, ne bodo plačevali bistveno višje dohodnine. "S tem se bo večina učinka zvišanja minimalne plače prelila v izboljšanje materialnega položaja delavcev in njihovih družin, ne pa za polnjenje državnih blagajn, kar se dogaja ob veljavni ureditvi. Za delavca s povprečno plačo bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 60 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi na letni ravni zanj pomenilo okoli 720 evrov več dohodka. Za delavca s dvakratnikom povprečne plače pa bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 110 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi zanj na letni ravni pomenilo okoli 1320 evrov več dohodka," so še zapisali v sporočilu za javnost.      

Tue, 19. Mar 2019 at 13:51

119 ogledov

Dr. Milan Zver: Podpiram ukrepe za učinkovito odkrivanje pranja denarja in sankcioniranje odgovornih
Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so v petek naslovili pismo na predsednika Evropske komisije Jean-Claude Junckerja v zvezi s pranjem denarja na primeru Troika, z zahtevo, da se s strani Evropske komisije v zvezi s preprečevanjem pranja denarja sprejmejo ukrepi, ki bi tovrstne primere ustrezno preprečili. Dr. Milan Zver je omenjeno pismo sopodpisal, saj podpira namen, ki ga poslanke in poslanci Evropskega parlamenta v njem izpostavljajo. Evropski poslanec je obenem prepričan, da se mora Evropska unija ustrezno odzvati in ukrepati v vseh primerih pranja denarja. Tudi v Sloveniji smo namreč bili seznanjeni s tem, da je preko državne banke NLB v letih med 2008 in 2010 bila oprana dobra milijarda evrov za financiranje iranskega terorizma. O omenjenem pranju denarja je v Evropskem parlamentu razpravljal tudi PANA odbor, ki se je z dogajanjem v Sloveniji seznanil, kakšnih podrobnih sankcij zoper državo ali posamezne institucije, pa ni sprejel. Dr. Milan Zver je sicer tudi v okviru odbora za boj proti terorizmu predlagal, da bi se sprejeli ukrepi, s katerimi bi se bi bolje zaznale in blokirale finančne transakcije teroristov in različnih organizacij, ki financirajo terorizem. Evropski poslanec je namreč mnenja, da je Evropska unija neučinkovita, ko gre za preprečevanje financiranja terorizma, saj nima orodja, s katerim bi pranje denarja, namenjenega za teroristične mreže, lahko hitro in učinkovito preprečili. Kot je evropski poslanec že večkrat izpostavil, se pranje denarja morebiti odkrije, a se nato odgovornih ne sankcionira. Slovenski primer IranNLBgate tako ni edini.

Tue, 19. Mar 2019 at 11:59

123 ogledov

Patricija Šulin: Obvestila o prometnih prekrških, storjenih v državah EU, morajo biti v slovenščini
Evropska poslanka Patricija Šulin je v začetku februarja Evropsko komisijo opozorila na neuporabo slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami. Kar nekaj Slovencev je v zadnjem času prejelo obvestilo o prekrških, storjenih v Italiji in v Avstriji, ki so bili v italijanskem oz. nemškem jeziku. To pomeni kršenje njihovih temeljnih pravic. Direktiva o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu namreč določa, da morajo tuji organi v pisnih obvestilih o prometnih prekrških uporabiti jezik države registracije ali enega od uradnih jezikov države članice registracije. Šulinova od Komisije zahteva pojasnilo, kako nadzoruje izvajanje te direktive v Italiji in v Avstriji ter kaj bo naredila, da bo pošiljanje obvestil skladno z zakonom.
Teme
regres 2018

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Izplačilo regresa za leto 2018