Debelost je dosegla značilnosti epidemije


22. maj je evropski dan debelosti. Odslej se bodo v dogodek vsako leto vključevali strokovnjaki in drugi, ki lahko vplivajo na zmanjšanje posledic debelosti kot pomembnega javno zdravstvenega problema. Posameznike s prekomerno telesno težo naj bi spodbudili, da razrešijo težave z odvečnimi kilogrami, dosežejo in ohranijo zdravo telesno težo ter s tem izboljšajo svoje zdravje in počutje. V Evropi sta debelost in prekomerna prehranjenost že dosegli značilnosti epidemije.

Z zdravim načinom hujšanja lahko posameznik izgubi od 0,5 do enega kilograma telesne teže na teden. Pri posamezniku, ki je prekomerno prehranjen, že od 5 do 10-odstotno zmanjšanje telesne teže dokazano izboljša zdravje.

Debelost je kronična presnovna bolezen, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 1997 uvrstila na seznam bolezni. Zadnjih dvajset let je prav čezmerna teža najbolj množična kronična bolezen odraslih in otrok v razvitem svetu. Raziskovanju vzrokov in posledic te bolezni namenjajo pozornost številni zdravniki in znanstveniki, od leta 2000 pa imamo tudi evropski dan debelosti, 22. maj. Nič presenetljivega, če upoštevamo dejstvo, da sta debelost in čezmerna prehranjenost na stari celini že dosegli značilnosti epidemije.


»S problematiko debelosti se soočamo tudi v Sloveniji. Rezultati preventivnih pregledov, ki jih izvajamo družinski zdravniki v okviru nacionalnega programa na področju preventive bolezni srca in žilja, so zaskrbljujoči. Pregledujemo moške, stare od 35 do 65 let, in ženske, stare od 45 do 70 let. Pregledi kažejo, da je v tej starostni skupini več kot 72 odstotkov odraslih prekomerno prehranjenih (njihov indeks telesne mase je nad 25), in skoraj 28 odstotkov debelih (njihov indeks telesne mase je nad 30).

Med vsemi pregledanimi je v Sloveniji  skoraj 45 odstotkov takšnih, ki so nezadostno telesno aktivni (enkrat tedensko ali nič) in le dobrih 15 odstotkov je telesno aktivnih petkrat ali večkrat tedensko. Podatki kažejo, da sta tako debelost kot telesna nedejavnost bolj izraženi v vzhodnih in osrednjih delih Slovenije,« je povedala prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med, nacionalna koordinatorica za preventivo srčno žilnih bolezni, zunanja strokovna sodelavka Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in predsednica društva za boj proti debelosti Zdravo hujšam. Podatki iz registra oseb, ki jih ogrožajo srčno žilne bolezni, kažejo, da je v celjski regiji 76 odstotkov odraslih, ki so prekomerno prehranjeni in imajo indeks telesne mase večji od 25, in več kot 31 odstotkov odraslih, ki so debeli in imajo indeks telesne mase večji od 30. Ti podatki se nanašajo na odrasle, ki so opravili preventivni pregled pri osebnem zdravniku.

Da bi zajezili širjenje epidemije prekomerne prehranjenosti in debelosti, je potrebno ponuditi pomoč posameznikom, ki želijo doseči zdravo telesno težo. V Sloveniji so delavnice zdravega hujšanja dostopne vsem, ki imajo težave s telesno težo. Delavnice izvajajo v zdravstveno vzgojnih centrih, ki so v vseh večjih zdravstvenih domovih v regijah. V te delavnice napotijo bolnike osebni zdravniki. Primer dobre prakse predstavljajo tudi delavnice zdravega hujšanja, ki jih izvajajo od leta 2004 na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju v sodelovanju z lokalnimi mediji. Takšen način promocije zdravega hujšanja je edini te vrste v slovenskem prostoru. V šestih letih se je delavnic udeležilo 140 posameznikov, ki so učinkovito shujšali.

Kako izračunamo svoj indeks telesne mase (ITM)?


Telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih: Indeks telesne mase = kg/m2

Primer: teža = 65 kg, višina=1,65 m
ITM=65/1,65x1,65=23,9
Če je indeks telesne mase manjši od 18,5, smo podhranjeni.
Če je indeks telesne mase med 18,5 in 24,9, smo normalno prehranjeni.
Če je indeks telesne mase večji od 25, smo prekomerno prehranjeni.
Če je indeks telesne mase večji od 30, smo debeli.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije sta debelost in prekomerna prehranjenost odgovorni za več kot milijon smrti vsako leto. V Sloveniji so leta 2005 bolezni srca in žilja predstavljale 38 odstotkov vseh smrti. Na nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, med katere sodijo bolezni srca in žilja, sladkorna bolezen tipa 2, rakava obolenja in druge bolezni, vplivajo številni dejavniki tveganja. Mednje med drugimi sodijo tudi nezdravo prehranjevanje, prekomerna telesna teža, debelost in telesna nedejavnost. Izguba telesne teže pri prekomerno prehranjenih in debelih je koristna za zdravje, dobro počutje in kakovost življenja v vsakem trenutku. Že od 5 do 10-odstotno zmanjšanje telesne teže občutno koristi zdravju, saj zniža tveganje za povišan krvni tlak, za sladkorno bolezen tipa 2 in zniža tveganje za nastanek bolezni zaradi ateroskleroze, kot sta srčna in možganska kap.

Kako shujšamo


Pretežki ljudje se pogosto po pomoč zatečejo v lekarno. Lekarniški farmacevti jih skušajo spodbuditi k spremembi življenjskega sloga, ki je pripeljal k debelosti: svetujejo zdrav način prehranjevanja in redno telesno dejavnost. Zaužita hrana naj bo razdeljena na pet obrokov, pri čemer naj zajtrk in kosilo vsebujeta po 30 odstotkov zaužite energije, večerja pa 20 odstotkov. Ob tem naj posameznik zaužije 500 do 700 kalorij manj, kot jih je zaužil dnevno. Kot telesna dejavnost je zelo primerna hoja, na psihofizično počutje pa ugodno vplivata tudi avtogeni trening in joga.