SI
Likvidiran, ker se je odrekel revolucionarnemu komunizmu
Zgodba Janeza Titana se je dramatično končala 17. aprila 1945. Povabili so ga na dopoldansko razpravo v OZNA, po kateri je izginil brez vseh sledi.
V Fokusu
Novice

Ponedeljek, 30. april 2018 ob 11:04

Odpri galerijo

S svečanim govorcem Dejanom Židanom, liderjem SD, ki ne skriva genskih povezav z nekdanjo Komunistično partijo Slovenije in omrežjem kontinuitete, so v Murski Soboti proslavili dan boja proti okupatorju. Židan ne bi bil Židan, če v svoji komunistični maniri ne bi po svoje interpretiral zgodovinskih dejstev, povezanih s Prekmurjem, in to v času 2. svetovne vojne, še bolj pa po koncu 1. svetovne vojne, ko je po Pariški mirovni konferenci Prekmurje postalo del Kraljevine SHS. Zato ne preseneča, da je pozdravil pogrošno drago obnovo Trga zmage s spomenikom padlim rdečearmejcem, kajti: "ta bo ohranjal spomin na tri mejnike, in sicer na osvoboditelje v 2. svetovni vojni, na branitelje slovenske samostojnosti, obenem pa bo spominjal na 100-letnico pripojitve Prekmurja k matični domovini." Tako Dejan Židan in s tem je le potrdil, da si je omrežje kontinuitete že prisvojilo organizacijo dogajanj ob 100 letnici priključitve prekmurskih Slovencev matičnemu narodu.

Seveda so v zgodovinskem spominu Dejana Židana kar precejšnje vrzeli, kar se spodobi za "zdravega komunista"! Ko so njegovi komunistični revolucionarji prevzemali oblast od sovjetskih osvoboditeljev, so se najprej lotili obračuna z vsemi sovražniki, ki jih je jeseni 1941 v posebni deklaraciji naštel Boris Kidrič.  »Vsi veleposestniki,  kapitalisti, industrialci in kulaki se morajo likvidirati," je zapisano v deklaraciji CK KPS, ki je imela kar 16 ukrepov za "zmagovito izvedbo revolucije." Kidričeva deklaracija pomeni ustanovni akt tajne partijske policije za izvrševanje naročenih likvidacij. Iz VOS-a je nastala Ozna, pozneje Udba, njeni pripadniki, od prvega do zadnjega zvesti člani Komunistične partije, pa  povampirjeno  gasili žejo elite komunističnih revolucionarjev s krvjo poražencev in tistih, ki so jim bili ovira pri popolnem prevzemu oblasti, politične in ekonomske. 

Spiski oseb so nastajali v štabu poveljnika slovenske Ozne  Ivana Mačka Matije, ob pomoči mreže njenih terenskih obveščevalcev. Eden od teh je bil tudi Bogdan Hrovat Puklasti Miha. Prav razveselil se je, ko ga je v začetku aprila 1945  Mačkov pomočnik Mirko Zlatnar poslal v pokrajino ob Muri z zajetnim spiskom oseb, ki so »prišli navzkriž s partijsko linijo«. Tod se je zadnji dve leti veliko gibal, za njim  je ostalo kar nekaj mrtvaških gomil. Bil je brezčuten sadist, še šefi Ozne so morali včasih poseči vmes, ko je blaznel v svoji pijanski zločinskosti.

Od srede aprila do avgusta1945, ko so bila razpuščena nagla vojaška sodišča, se je za prenekaterim Prekmurcem izgubila vsaka sled. Še danes njihovi svojci zaman iščejo  lokacije, kje so bili umorjeni, še danes ne vedo, zakaj so bili likvidirani njihovi dedje in očetje. Mednje sodi tudi Janez Titan, predvojni komunist, ki se je skesal, ko je videl in doživel vsa grozodejstva komunistov. Reševanju enigmo njegovega izginotja je vse svoje življenje posvetila soproga, več kot 40 let pa informacije o svojem očetu Janezu Titanu išče njegova hči Nada Pitz. Že nekaj časa ve vsaj to, da ga je po ukazu partijske vršike, Kidriča, Kardelja in Mačka, likvidirala OZNA, kar je leta 20054 javno priznal takratni predsednik ZZB NOV dr. Janez Stanovnik.

Zgodbo o svojem očetu Janezu Titanu je Nada Pitz objavila na spletni strani španskega Guerra Civil española y exilio republicano  http://www.lbocanegra.eu, mi pa jo objavljamo v celoti.

V iskanju Janeza Titana

Nada Pitz, hči izginulega Janeza Titana, že od leta 1977 raziskuje življenje in smrt svojega očeta. Titan je bil pred drugo svetovno vojno pripadnik in član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), pogrešan pa je vse od 17. aprila 1945, ko je bila Nada stara le dva meseca. Podobna usoda je doletela tudi Herberta Fornezzija: še enega člana KPJ-ja in Mednarodne brigade španskih republikanskih enot, čigar vojaška preteklost je objavljena na tej spletni strani.

Janez Titan

Nedolgo po izginotju Nadinega očeta je takratna državna oblast njeno mamo tolažila z besedami, da je Janez najverjetneje postal član skrivne misije in da se bo kmalu, v nekaj dneh ali najpozneje v dveh letih, vrnil domov. A v javnosti so krožile razne govorice: da so ga ustrelili, da ga je prijela ruska tajna policija (NKVD) in da v Sibiriji piše zgodovino komunistične partije, da se je odselil v Argentino in podobno. Nadina mama ga je celo skušala poiskati s pomočjo Mednarodnega rdeča križa, a brez uspeha.

Pomemben mejnik v Nadinem raziskovanju je nastopil leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna mednarodno priznana država. Demokratične spremembe v takratni družbi so osvetlile, kar je bilo poprej skrito, in razkrile šokantne zamolčane izvensodne poboje številnih drugače mislečih ter kolaborantov.

Leta 2004 je Nadino raziskovanje dobilo svoj epilog. Dr. Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, je v javni izjavi priznal, da je Janeza Titana ubila jugoslovanska tajna policija OZNA. Zaradi čistk v partiji je »Titan postal žrtev samovoljnega umora, ki ni imel sodne podlage«. Resnica je prišla na dan prav ob 59. obletnici njegove smrti (časopis Delo, 17. april 2004). Nada Pitz pa se še naprej močno trudi, da bi našla očetov grob.

Iz priložene biografije Janeza Titana je razvidno, da se je politično udejstvoval v španskih Mednarodnih brigadah. Hči Nada bi rada izvedela kar se da veliko o njegovi misiji oziroma njegovi vlogi v španski državljanski vojni. Z objavo te kratke biografije Janeza Titana želimo pridobiti kakršnekoli informacije, ki bi jih o izginulem lahko imeli zgodovinarji in drugi posamezniki. 

Biografija Janeza Titana

Janez Titan se je rodil 2. oktobra 1911 v Krogu blizu Murske Sobote v Sloveniji. Bil je kmečki sin, leta 1930 pa je v Murski Soboti zaključil gimnazijo. Po tem je na Dunaju študiral medicino (1930–1934).

Tam so ga sprejeli v Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ). Aktivno je deloval v biroju za zunanjo politiko KPJ in bil odgovoren za komunistično propagando na območju Slovenije, kjer je bil v stiku z različnimi agenti (Martelancem, Marschallsom, Sodarjem in drugimi). Nekaj časa je zavzemal zelo odgovorno vlogo v slovenskem nacionalnem revolucionarnem gibanju. Bil je glavni organizator štirinajstdnevnika NOVI ČAS, ki je izhajal v Murski Soboti (1932/33). Časopis so pozneje zatrli, uredništvo je razpadlo, Janez Titan pa je bil razglašen za izgnanca (1932–1939).

Kljub njegovi odsotnosti so ga v lastni deželi spoznali za krivega ustanovitve komunistične partije v Dravski banovini. Na Dunaju je Titan urejal ilegalni list UPOR. Rimskega in Janeza Titana so na Dunaju leta 1934 skupaj aretirali in zaprli. Titana so iz Avstrije deportirali v Bohemijo, novembra 1934 pa je odšel v Pariz. Ker mu izpitov iz medicine niso priznali, je začel študirati pravo (1934–1939).

Janez Titan je bil politično aktiven v okviru biroja Komunistične partije v tujini s sedežem v Parizu in je deloval med sezonskimi delavci v Nemčiji in Franciji. Uporabljal je naslednje psevdonime: Titan, Krištof, Jože, Gaston in Anton. Februarja 1935 je z Dunaja odpotoval na študij v Bohemijo. Istega leta sta se Titan in Lovro Kuhar – Prežihov Voranc kot delegata KPJ udeležila kongresa Kominterne v Moskvi.

Zaradi težav s policijo v Parizu je moral pobegniti v Španijo. 30. avgusta 1936 je predsedoval sestanku 150 jugoslovanskih delavskih delegatov. Prisotnim je razložil glavne smernice skrivne boljševiške strategije glede začetka svetovne revolucije leta 1940, ko bo »Rusija v celoti pripravljena«. Po sestanku je skupaj z ruskimi piloti in inženirji z letališča Le Bourget odletel v Barcelono in Madrid, da bi začel upor v Francovi vojski. Pri svojem delu je sodeloval z vodilnimi komunisti: Lovrom Kuharjem, Borisom Kidričem in Josipom Brozom Titom.

V poznih tridesetih je znotraj partije prišlo do strankarskih prepirov. Dokumenti jugoslovanske tajne policije Oddelka za zaščito naroda Titana označujejo za španskega borca v republikanski vojski. V pismu, ki ga je Centralni komite KPJ 11. avgusta 1936 poslal Komiteju za priseljevanje s sedežem v Parizu, je bilo zapisano: »Titan je želel podpreti špansko demokracijo in ji pomagati« [Arhiv Republike Slovenije (ARS), KI 1936/283 – podatki pridobljeni julija 2008].

Janez Titan z zaročenko Zinko Skrbič

Leta 1938 se sestal z nekdanjima sošolcema: Ivanom Camplinom, katoliškim duhovnikom za izseljence v Francijo, in Casarjem Ferkom, odvetnikom, ki je v Parizu študiral diplomacijo. 20. oktobra 1938 je Ferk v svojem dnevniku zapisal, da ga je Titan obiskal in ga prosil, naj posreduje, da bi se lahko vrnil v domovino. Titan mu je v pogovoru zaupal, da »hodi sem in tja, da je nad vsem razočaran, zato želi domov.« V sebi je bil velik boj. Ferk je menil, da je Titan doživljal notranjo krizo. Casarjevo posredovanje pri jugoslovanskem biroju za zunanje zadeve je bilo uspešno in Titan se je leta 1939 vrnil v Jugoslavijo.

V Ljubljani je nadaljeval študij prava ter hkrati vodil kmetijsko zadrugo za odkup žitaric v Murski Soboti. Januarja 1940 je v dveh časopisih objavil svojo Izjavo katoliški javnosti: V Slovencu in Novinah je predstavil svoj odmik od revolucionarnega komunizma. Postavil se je na stran krščanskega socializma: »Izjava je močno odmevala v javnosti in se dotaknila vseh, ki so se trudili za komunizem. Titana so stigmatizirali, zato ni presenečenje, da so mu po osvoboditvi države, ko je povsod vrelo, njegovi nasprotniki vrnili milo za drago« [pogovori s profesorjem M. Kokoljem, 1982].

Janez Titan s prijateljem Francem Novakom, arhitektom, na Dunaju 1932

Maja 1941 se je poročil z Zinko Skrbič. Leta 1943 se jima je rodil sin Stanko, januarja 1945 pa hči Nada. Leta 1943 je v Spodnjih Moravcih odprl družinsko opekarno. Njegova žena je vse potrebne stroje dobila z doto. Od oktobra 1943 do marca 1944 je bil interniran v Vöröszberenyju na Madžarskem, pozneje pa je bil tam tudi priprt. Preden so ga znova prijeli, je od 17. oktobra 1944 pa do prihoda Rusov, 3. aprila 1945, bil član tajnega gibanja. Njegova noseča žena je morala prestati 22 policijskih preiskav. 14. aprila 1945 je bil imenovan za partizanskega političnega komisarja v Murski Soboti.

Zgodba Janeza Titana se je dramatično končala 17. aprila 1945. Povabili so ga na dopoldansko razpravo v OZNA, po kateri je izginil brez vseh sledi.

Vse navedbe v tej kratki biografiji Janeza Titana so podprte z dokumentarnim gradivom, ki ga je med letoma 1977 in 2007 zbrala Nada Pitz.
 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 21. Oct 2019 at 14:48

0 ogledov

PU Celje: »Oropali Sintalovo vozilo za prevoz denarja«
Danes, nekaj minut pred 6. uro zjutraj, so na PU Celje, bili obveščeni o ropu vozila za prevoz denarja. Rop se je zgodil na avtocestnem uvozu Ljubečna, ko sta dva neznana, zamaskirana in oborožena storilca ustavila vozilo za prevoz denarja in ukradla denar, ki je bil v vozilu. Tatova, za zdaj neznana storilca, sta se po ropu odpeljala po avtocesti v smeri proti Ljubljani. Policija ju še išče, v incidentu pa ni bil poškodovan nihče. Na območju Ljubljane so nato dopoldne našli uničeno vozilo, ki bi lahko ustrezalo tistemu, ki sta ga uporabljala storilca. V podjetju Sintal so nam potrdili, da je bil oropan njihov kombi. PU Celje: »Oropali Sintalovo vozilo za prevoz denarja« Pri ropu bi naj sta storilca uporabila avtomatsko strelno orožje. Nihče ni bil poškodovan. Storilci, so glede na vzorec , ki sta ga prakticirala, ali gledala akcijske filme ali pa še imata določeno kilometrino na področju kriminalitete povezano z ropi in uporabo strelnega orožja. Kako hitro sta odšla in kasneje tudi poskušala s zažigom morebitnega vozila ki je uporabljeno v oboroženem ropu, kažeta vzorec ki se mu reče otežiti ali onemogočiti izsleditve roparjev. Zaposleni pri podjetju ki so bili, skupaj z vozilom in seveda denarjem, pa bodo predmeti prečesavanja, spraševanja, rešetanja z vprašanji raznoraznih vedenjskih strokovnjakov. Za enkrat kaže na preverjanje glede uporabe vseh previdnostnih ukrepov in ukrepov ki jih zajema protokol za opravljanje te dejavnosti.

Sun, 20. Oct 2019 at 17:32

289 ogledov

Temne plati Strmljanovega imperija Aktiva: od izginulega milijona EUR, preko samomorov, do spornega prevzema Varnosti Maribor
Pred dnevi se je v našem nabiralniku znašlo pismo s precej obsežnim pisanjem, sicer brez podpisa avtorja, kar pomeni, da gre za anonimko, v katerem je kopica informacij, ki v nič kaj rožnato luč postavlja sedanje lastnike mariborske Aktiva varovanje d.d., in peščico nekdanjega vodstva in večinskih lastnikov Varnost Maribor d.d.. Prvi vtis napeljuje k sklepu, da gre pri zgodbi Varnost Maribor d.d. in njene prodaje MS Holdingu oziroma Mihaelu Strmljanu, enemu bogatejših slovenskih tajkunov, za triler, v katerem najdeš korupcijo, pranje denarja, kršenje zakonodaje s področja zasebnega varovanja etc. Ampak, zgodbo je treba nekje pričeti, pa naj bo to o "izpuhtelem" milijonu evrske gotovine iz blindiranega vozila Aktive varovanja za prevoz denarja. O Aktivi varovanju d.d., največjem slovenskem igralcu na področju zasebnega varovanja, ki ga preko svojega MS Holdinga tri leta  100 odstotno lastniško obvladuje eden bogatejših Slovencev Mihael Strmljan, je bilo v letu 2019 kar nekaj novinarskih zapisov. Najprej o skrivnostnem izginotju enega milijona evrov gotovine iz blindiranega vozila za prevoz denarja in vrednostnih papirjev, ki še do danes ni doživelo kriminalistično tožilskega epiloga. Na kratko za obudtev spomina: kraja naj bi se zgodila kar na  dvorišču poslovne enote Aktive varovanja v Celju, na Trnoveljski cesti. Varnostnika, ki sta prevažala denar, naj bi sicer blindirani avtomobil usodnega dne dopoldan pustila na dvorišču podjetja, ki pa naj ne bi bilo ustrezno varovano. Čeprav je bilo vozilo, polno dragocenega tovora, sta ga pustila odklenjenega, ključe pa odložila kar na armaturni plošči vozila. Kot rečeno, epiloga še ni, pa tudi o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora javnost ni bila obveščena. Drugi primer, ki je septembra lani napolnil strani slovenskih medijev, je povezan s samomorom varnostnika soboške enote Aktive varovanja, ki si je vzel življenje s službeno pištolo. Ob tragičnem dogodku na Goričkem se je postavilo vprašanje, kaj je z domnevnimi pritiski in mobingom nad zaposlenimi in kako v Aktivi varovanje upoštevajo stroga pravila nošenja in hrambe orožja ter streliva. Inšpekcija notranjega ministrstva je pokazala kopico pomanjkljivosti. So podobne pomanjkljivosti ugotovili tudi pri drugem primeru domnevnega samomora varnostnika Aktive varovanja v trgovskem centru Spar v Rušah?! V medijih poročil o tem ni bilo zaslediti, nanj so nas opozorili v pismu anonimni delavci Aktive varovanja.  V anonimnem pismu zaposleni na področju prevoza denarja, vrednostnih papirjev in drugih dragocenosti, s prstom kažejo na Zvonka Žurana in Marka Baumana, prvi je direktor, drugi pa njegov pomočnik sektorja prevoza dragocenosti. Še več, za oba so zapisali, da bi morala kazensko in materialno odgovarjati, ker sta objektivno kriva za "izginotje" enega milijona evrov gotovine iz blindiranega, zato pa odklenjenega vozila. Nekateri indici celo govorijo o tem, da naj bi se "izginotje" denarja zgodilo tudi s pomočno notranjega "žvižgača," menijo anonimni pisci pisma. Sicer pa naj bi do spremembe "režima" prevoza gotovine, vsako jutro ob 7.45 pred stavbo PE Aktiva Celje, praktično vsem na očeh, postavili trije kombiji, odprli zadnja vrata na stežaj in si vsem na očeh predajali vreče z denarjem. Po novem se po denahr hodi v Maribor. V anonimki so se razpisali tudi o mizernih plačah, o mizernih nadomestilih za stroške prevoza na delo, o minimalnem nadomestilu za malice, o minimalnem dopustu, o nepriznavanju nadur..... za kar naj bi bil odgovoren sindikalnih šef Bernhard Mraz, ki je podpisal takšno pogodbo s poslovodstvom oziroma z izvršnim direktorjem Aktive varovanja Šmigocem, v zahvalo pa ga je uprava Aktiva varovanje "nagradila" s pisarniškim delom. Anonimni delavci Varnosti Maribor, danes Aktiva varovanje, ugotavljajo, da so s spremembo lasništva prišli iz dežja pod kap. Slabše skoraj ne more biti, mnogi izgubljajo živce, orožje imajo pri sebi.....?! V nadaljevanju: kako so Strmljanovi v "boju" za prevzem Varnosti Maribor premagali Pistotnikove, lastnike ljubljanskega Sintala. Kako je Mihael Strmljan, kljub pravnomočni obsdbi,  prišel do licence, kako se je pomočnik generalnega direktorja GPU dr. Robert Ratkovič po spornem prevzemu Varnosti Maribor hitro preselil na sedež izvršnega direktorja novonastale Aktiva varovanje d.d. Od kod družini Pišek, nekdanjim večinskim lastnikom Varnosti Maribor, kapital za nakup garažne hiše v mariborskem Cityju in soboške Blisk montaže. Zakaj Igor Banič, direktor Blisk montaže predseduje nadzornemu svetu mariborskega Nigrada?! 

Sun, 20. Oct 2019 at 12:48

225 ogledov

Romana Tomc: Vladni predlogi sprememb pokojninske zakonodaje so finančno nevzdržni in škodljivi
Minuli teden so dogajanja v državnem zboru zaznamovale razprave, povezane z institucionalnim varstvom ter področjem dolgotrajne oskrbe. Tako je v začetku tedna potekala seja komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, kjer so poslanke in poslanci razpravljali o problematiki institucionalnega varstva starejših oseb s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco. V četrtek pa je na predlog SDS potekala tudi izredna seja Državnega zbora, kjer je bilo slišati, da je stanje socialne oskrbe v naši državi kritično, kar kažejo tudi ugotovitve revizijskega poročila Računskega sodišča. Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da vlada v zadnjih desetih letih sploh nima podatkov o tem, koliko je tistih, ki pomoč potrebujejo pa je ne prejemajo, niti kakšno obliko pomoči potrebujejo. Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da vlada zadnjih deset let ni namenjala denarja v izgradnjo potrebnih domov za starejše in druge oblike socialnega varstva, je pa za drage in povsem neuporabne študije porabila 74,5 milijonov evrov. Poleg tega, da je torej sistem socialnega varstva za starejše slab, se tudi s pokojninskim sistemom ne godi nič bolje. Pokojninska reforma iz leta 2012, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše, je pomenila le prvi korak, ki pokojninski sistem rešuje le še nekaj let. Zaradi neukrepanja vlad, ki so sledile, smo izgubili dragocen čas za postopno prilagajanje.  Vlada je nedavno pripravila nove spremembe pokojninske zakonodaje, s katerim se med drugim predvideva zvišanje odmernega odstotka in dvojni status upokojencev, ki pomeni sočasno prejemanje cele ali sorazmernega dela pokojnine in prihodkov iz opravljanja dela ali dejavnosti, vendar pa kot ugotavlja evropska poslanka Romana Tomc, ki je tudi predsednica Odbora za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS, je pripravljena pokojninska zakonodaja slaba, predlogi pa so krivični, škodljivi, finančno nevzdržni in neodgovorni. V nadaljevanju objavljamo stališče Romane Tomc glede predvidene pokojninske zakonodaje:  Predlogi so populistični. Vlada predlaga spremembe, ki so všečne, v nebo vpijoče sistemske pomanjkljivosti pokojninskega sistema pa ostajajo nerešene: zapletenost in nepreglednost sistema, nezdrava solidarnost, ki rezultira v krivičnih razmerjih med upokojenci, finančna nevzdržnost in privilegirane pokojnine - tega pa se ta vlada ne upa dotakniti.  Predlogi so krivični. Dvig odmernih odstotkov in bonusi za otroke bodo veljali za tiste, ki se bodo upokojevali v naslednjih letih, vendar na drugi strani za obstoječe upokojence ni predvideno nič, niti drugačno / ugodnejše usklajevanje, s čimer bi ublažili razkorak, ki bo nastal zaradi različnega upokojitvenega trenutka.  Predlogi so škodljivi. S stalnimi popravki, ker so se pravice dodeljevale enkrat enemu, drugič drugemu, so se porušila vsa razmerja med upokojenci. Ne glede na to, da so imeli ljudje enake plače, da so plačali enako prispevkov, imeli enako število let pokojninske dobe in vse ostale okoliščine, so danes njihove pokojnine različne. Predlagane spremembe bodo z vidika enake obravnave naredile dodatno škodo. Predlogi so finančno nevzdržni.Odhodki pokojninske blagajne se bodo zaradi predlaganih sprememb v naslednjih letih izjemno povečali. ‬V času gospodarske rasti znaša primanjkljaj v pokojninski blagajni cca 1 milijardo €. Ob napovedanem ohlajanju gospodarstva in posledično manjših prilivih iz naslova prispevkov, ti ukrepi ne bodo uresničljivi brez velikih rezov na drugih področjih, povišanja davkov ali dodatnega zadolževanja. Predlogi so neodgovorni.Vladna koalicija se ne obremenjuje s tem, da bo zaradi sedanjih populističnih, neuravnoteženih in finančno nevzdržnih potez v naslednjih letih stanje pokojninskega sistema še bolj kritično. S posledicami se bo morala soočiti neka druga vlada.  Vir:sds.si

Fri, 18. Oct 2019 at 17:02

319 ogledov

Humanost in solidarnost soboških obrtnikov pri obnovi hiše za materinski dom
Tudi Murska Sobota bo v kratkem "dobila" materinski dom. Soboška škofijska Karitas se je s pomočjo donatorjev in soboških obrtnikov, ki se že tradicionalno odzovejo na različne solidarnostne akcije, pričela z obnovo starejše hiše. Že pred desetletjem so v škofijski Karitas prisluhnili pobudam po vzpostavitvi prvega materinskega doma v Pomurju in konec leta 2015 je začel nastajati materinski dom v Svetem Juriju ob Ščavnici. Ob tem pa so po besedah Jožefa Kocipra, generalnega tajnika soboške škofijske Karitas, razmišljali o podobnem objektu tudi v Murski Soboti, kar so ves čas narekovale potrebe, je dejal na današnji priložnostni tiskovni konferenci.  »Ves čas pa smo si prizadevali, da bi tudi v Murski Soboti imeli to hišo. Kajti matere, ki potrebujejo tovrstno pomoč, imajo veliko opravkov na CSD, zavodu za zaposlovanje, sodiščih, šolstvu in tako naprej, da lahko otroci hodijo v šolo. Zaradi tega smo veseli, da smo konec lanskega leta pridobili hišo v središču mesta Murska Sobota. To hišo celo leto že počasi urejamo iz družinske hiše v materinski dom, za kar je potrebno veliko preureditev.« Po besedah Vlada Mandiča, predsednika OOZ Murska Sobota, se soboški obrtniki tradicionalno odzivajo na različne pobude za sodelovanje pri humanitarnih in solidarnostih akcijah. Obrtniki Murska Sobota (OOZ), ki so se pridružili tej humanitarni akciji: Malar – pišt. d.o.o., Soboslikarstvo-fasaderstvo Janez Škraban s.p., Slikopleskarstvo in fasaderstvo Merica d.o.o. ter Sapač slikopleskarstvo in fasaderstvo d.o.o. Samo naložbo ocenjujejo na 50 tisoč evrov, materinski dom pa bo imel vsaj pet sob s kopalnicami in kuhinjo. Hiša je v zelo dobrem stanju, družina, ki je bivala v njej prej, je bila skrben gospodar. Vseeno so morali zamenjati okna, napeljavo centralne kurjave in inštalacije,  uredili pa so še dodatne podstrešne sobe.  Po besedah Vlaste Glavač, direktorice materinskega doma pri škofijski Karitas, bo Dom, ki bi ga naj predali namenu še pred letošnjim božičem,  sprejel matere, ki so se znašle v stiski; matere, ki niso deležne podpore partnerja ali bližnjih ter potrebujejo začasno pomoč in podporo. Večinoma bežijo pred fizičnim ali psihičnim nasiljem, srečujejo pa se tudi z drugimi težavami, zaradi katerih ostanejo brez strehe nad glavo. Med njimi so tako zaposlene kot brezposelne ženske; mnoge so v preteklosti bile povsem odvisne od partnerjev.

Fri, 18. Oct 2019 at 16:16

272 ogledov

Romane Tomc glede zadržanosti do podpisa pod poziv Slo. EU poslancev o vstopu Hrvaške v schengensko območje
Šesterica evro poslancev iz Slovenije, Ljudmila Novak (EPP/NSi), Franc Bogovič (EPP/SLS), Irena Joveva (RE/LMŠ), Klemen Grošelj (RE/LMŠ), Tanja Fajon (S&D/SD) in Milan Brglez (S&D/SD) so v skupnem pozivu poudarili, da je popolnoma nerazumljivo in težko sprejemljivo, da bi strateško odločitev o pripravljenosti Hrvaške za vstop v schengensko območje sprejela Evropska komisija, katere mandat se bo iztekel v zelo kratkem času. Vso zadevo bi preustili novi EU komisiji, pod vodstvom Ursule von der Leyen. Z "ločenim" mnenjem se je oglasila evropska poslanka Romana Tomc SDS/ELS in pojasnila svojo zadržanost do podpisa poziva evropskih poslancev iz Slovenije o vstopu Hrvaške v schengensko območje. "Vstop Hrvaške v schengen je zagotovo v slovenskem interesu. Jasno je tudi, da mora Hrvaška pred vstopom izpolniti vse potrebne pogoje. Ker gre za izjemno občutljivo politično vprašanje, bi morali odgovor nanj iskati na najvišji diplomatski ravni. Škodljive posledice javnega obračunavanja in nepremišljenih groženj so se že pokazale pri reševanju arbitražnega spora.  Prav tako v tem trenutku ne poznam uradnega mnenja Vlade Republike Slovenije, kar terja dodatno zadržanost. Upam, da bo Vlada Republike Slovenije pri stališču glede vstopa Hrvaške v schengen ravnala preudarno in v korist Slovenije," je sklenila Romana Tomc.

Fri, 18. Oct 2019 at 15:50

377 ogledov

Na konstitutivni seji se je sestala preiskovalka DZ za ugotavljanje zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi
Danes se je na prvi, konstitutivni seji, sestala parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Preiskovalno komisijo, ki bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana, zdaj državnega svetnika Franca Kanglerja, in domnevne zlorabe pri njegovem pregonu, je zahteval državni svet na podlagi več kot 20 kazenskih postopkov zoper Kanglerja, ki so se vsi končali v njegovo korist. Preiskovalno komisijo  vodi poslanec SDS Žan Mahnič. Žan Mahnič, predsednik preiskovalke DZ v zadevi F.  Kangler in drugi »Danes smo imeli javni del zasedanja, kjer smo se seznanili z ustanovitvijo te preiskovalne komisije, našteto je bilo, s kakšnim namenom smo se ustanovili, in sicer gre za preiskavo sumov zlorab pravosodja, sumov vplivanja na policijo, na tožilce in na sodnike v primeru Franca Kanglerja,« je povedal poslanec Mahnič in dodal, da glede na vso dokumentacijo, ki jo komisija že ima in glede na vse, kar so mediji že poročali »smo sprejeli sklep o izvedenih pripravljalnih preiskovalnih dejanjih.« Preiskovalna komisija je tako določila, da za namene preiskave od PU Maribor zahteva vso dokumentacijo, ki se nanaša na zadeve Franca Kanglerja. »Enako komisija zahteva vso dokumentacijo, vezano na Franca Kanglerja, od okrožnega državnega tožilstva v Mariboru in od Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije. Prav tako pa zahtevamo dokumentacijo, ki se nanaša na zadeve Franca Kanglerja od okrožnega sodišča v Mariboru, od okrajnega sodišča v Mariboru, pa tudi od Vrhovnega sodišča RS,« je naštel Mahnič. Dodal je še, da bo komisija od Arhiva Republike Slovenije zahtevala vso arhivsko dokumentacijo, v kateri se omenja nekdanjega agenta Službe državne varnosti Janeza Žirovnika, ki je danes sodnik. »Komisija je nekaj materiala za svoje delo že zbrala, in sicer smo vpogledali v gradivo, ki bo tudi podlaga za prvo ponedeljkovo zaslišanje, to pa je magnetogram 1. nadaljevanja 12. nujne seje komisije za peticije z dne 20.1.2016,  magnetogram 1. točke dnevnega reda 8. seje KNOVS z dne 10.4. 2019 in  magnetogram 2. točke dnevnega reda 11. seje KNOVS z dne 4.6.2019. Prav tako smo vpogledali v knjigo Zorana Šariča Županov boj – Franc Kangler zakulisje  osebne in politične apokalipse, vpogledali smo tudi v  gradivo Kangler Franca, ki je dostopno v internem sistemu UDIS in v gradivo Franca Kanglerja, ki je na vpogled v varnostnem območju v arhivu preiskovalne komisije,« je naštel poslanec Mahnič.  Kot je pojasnil, je preiskovalna komisija sprejela tudi sklep, da je na seznamu zaslišanih prič Franc Kangler, »tako da bo v ponedeljek ob 8. uri zjutraj prvo zaslišanje, kjer bo Kangler nastopil bo kot priča.«Predsednik preiskovalne komisije je še napovedal, da bo preiskovalna komisija po zaslišanju opravila še eno zasedanje, kjer se bodo dogovorili o dodatno vabljenih pričah. »Morda je malce nenavadno, da komisija po 14 dneh od ustanovitve začne z zaslišanji, ampak to je način mojega dela, da nalogo opravim hitro in učinkovito ter skladno s pravili, ki veljajo,« je povedal Mahnič in dodal, da je bila danes sklicana seja glede na gradivo, ki je na voljo. »Morda je delo pri moji komisiji nekoliko lažje od dela ostalih komisij, kajti druge komisije morajo čakati na gradiva mesece in mesece, pri nas pa je nekaj gradiva že bilo na voljo,« je še povedal Mahnič, ki je še dodal, da vsak od članov komisije lahko predlaga dodatni seznam vabljenih prič. Vir: sds.si

Zadnji komentarji

Miha Skumarc

2019-08-11 23:34:36


Da, groza.
APMMB2

2019-07-28 06:13:29


Milan Kučan je poosebljeno zlo. Kjerkoli se pojavi in karkoli naredi, naredi škodo. Če se spomnimo samo začetka njegove politične kariere, ko je odnesel Staneta Kavčiča. Kavčič je bil sicer komunist, a vseeno je njegova partijska odstavitev pomenila zastoj v Sloveniji. Potem se je povzpel do generalnega sekretarja CK ZK in pod njegovim vodstvom je Slovenija bankrotirala. Bankrot Jugolavije in tudi Slovenije je povzročilo komunistično vodstvo. Se pravi je za Slovenijo pri bankrotu bil prav Kučan eden glavnih. Nasprotoval je osamosvojitvi, pa je k sreči bil poražen. Potem je nasprotoval demokratizaciji in vladavini DEMOSa. Zmagal je, saj je DEMOS razpadel in začelo se je obdobje kučanizma oziroma Murgljevanje. To vlada še danes. Kar ukaže mali mož, se nemudoma uresniči. Vmes, med padcem Demosa in današnjega dne je dolgo obdobje Murgljvanja, kjer so vidne sledi Milana Kučana. Skoraj vsa kadrovska politika je obremenjena s Kučanom. Skorajda nobenega visokega položaja v Sloveniji ne zasedejo, brez pritrditve Kučana. Kam pa je to Slovenijo pripelajlo vidimo po tem, da smo začeli zaostajati za državami vzhodnega bloka, ki so bile daleč za nami. Ugled Slovenije je v svetvni areni znatno upadel. Nihče se več ne zanima za Slovenijo. Tujih investicij je vse manj. BDP stagnira. Vlada nezadovoljstvo, ki se odraža pred vsem z zapuščanjem države. Slovenci se izseljujejo,prihajajo pa tujci in Kučan dobiva nove in nove volivce. Kučan je ustanovitelj Foruma 21. To je organizacije, ki uničuje slovensko gospodarstvo. Med člani Foruma je največ kriminalcev in največ direktorjev, ki so zavozili svoja podarjena podjetja. Na čelu teh je MIlan Kučan. Pa tega Slovenci ne smejo videti. Šopiril se bo pred Prekmurci s proslavo. Ali bodo Prekmurci požrili to žalitev? Prav Kučan jim je uničil Muro, Pomurko in druga podjetja. Mnoge je nagnal v tujino za golo preživetje. Podaril jim je Polaniča, ki je edini, ki je v Prekmurju profitiral V času največje prekmurske krize, si ni upal obskati Prekmurja. Sedaj pa si misli, da so Prekmurci pozabili njegovo kvarno delovanje. Žal, ni uničil le Prekmurja, uničil je Slovenijo.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Likvidiran, ker se je odrekel revolucionarnemu komunizmu