SI
Likvidiran, ker se je odrekel revolucionarnemu komunizmu
Zgodba Janeza Titana se je dramatično končala 17. aprila 1945. Povabili so ga na dopoldansko razpravo v OZNA, po kateri je izginil brez vseh sledi.
V Fokusu
Novice

Ponedeljek, 30. april 2018 ob 11:04

Odpri galerijo

S svečanim govorcem Dejanom Židanom, liderjem SD, ki ne skriva genskih povezav z nekdanjo Komunistično partijo Slovenije in omrežjem kontinuitete, so v Murski Soboti proslavili dan boja proti okupatorju. Židan ne bi bil Židan, če v svoji komunistični maniri ne bi po svoje interpretiral zgodovinskih dejstev, povezanih s Prekmurjem, in to v času 2. svetovne vojne, še bolj pa po koncu 1. svetovne vojne, ko je po Pariški mirovni konferenci Prekmurje postalo del Kraljevine SHS. Zato ne preseneča, da je pozdravil pogrošno drago obnovo Trga zmage s spomenikom padlim rdečearmejcem, kajti: "ta bo ohranjal spomin na tri mejnike, in sicer na osvoboditelje v 2. svetovni vojni, na branitelje slovenske samostojnosti, obenem pa bo spominjal na 100-letnico pripojitve Prekmurja k matični domovini." Tako Dejan Židan in s tem je le potrdil, da si je omrežje kontinuitete že prisvojilo organizacijo dogajanj ob 100 letnici priključitve prekmurskih Slovencev matičnemu narodu.

Seveda so v zgodovinskem spominu Dejana Židana kar precejšnje vrzeli, kar se spodobi za "zdravega komunista"! Ko so njegovi komunistični revolucionarji prevzemali oblast od sovjetskih osvoboditeljev, so se najprej lotili obračuna z vsemi sovražniki, ki jih je jeseni 1941 v posebni deklaraciji naštel Boris Kidrič.  »Vsi veleposestniki,  kapitalisti, industrialci in kulaki se morajo likvidirati," je zapisano v deklaraciji CK KPS, ki je imela kar 16 ukrepov za "zmagovito izvedbo revolucije." Kidričeva deklaracija pomeni ustanovni akt tajne partijske policije za izvrševanje naročenih likvidacij. Iz VOS-a je nastala Ozna, pozneje Udba, njeni pripadniki, od prvega do zadnjega zvesti člani Komunistične partije, pa  povampirjeno  gasili žejo elite komunističnih revolucionarjev s krvjo poražencev in tistih, ki so jim bili ovira pri popolnem prevzemu oblasti, politične in ekonomske. 

Spiski oseb so nastajali v štabu poveljnika slovenske Ozne  Ivana Mačka Matije, ob pomoči mreže njenih terenskih obveščevalcev. Eden od teh je bil tudi Bogdan Hrovat Puklasti Miha. Prav razveselil se je, ko ga je v začetku aprila 1945  Mačkov pomočnik Mirko Zlatnar poslal v pokrajino ob Muri z zajetnim spiskom oseb, ki so »prišli navzkriž s partijsko linijo«. Tod se je zadnji dve leti veliko gibal, za njim  je ostalo kar nekaj mrtvaških gomil. Bil je brezčuten sadist, še šefi Ozne so morali včasih poseči vmes, ko je blaznel v svoji pijanski zločinskosti.

Od srede aprila do avgusta1945, ko so bila razpuščena nagla vojaška sodišča, se je za prenekaterim Prekmurcem izgubila vsaka sled. Še danes njihovi svojci zaman iščejo  lokacije, kje so bili umorjeni, še danes ne vedo, zakaj so bili likvidirani njihovi dedje in očetje. Mednje sodi tudi Janez Titan, predvojni komunist, ki se je skesal, ko je videl in doživel vsa grozodejstva komunistov. Reševanju enigmo njegovega izginotja je vse svoje življenje posvetila soproga, več kot 40 let pa informacije o svojem očetu Janezu Titanu išče njegova hči Nada Pitz. Že nekaj časa ve vsaj to, da ga je po ukazu partijske vršike, Kidriča, Kardelja in Mačka, likvidirala OZNA, kar je leta 20054 javno priznal takratni predsednik ZZB NOV dr. Janez Stanovnik.

Zgodbo o svojem očetu Janezu Titanu je Nada Pitz objavila na spletni strani španskega Guerra Civil española y exilio republicano  http://www.lbocanegra.eu, mi pa jo objavljamo v celoti.

V iskanju Janeza Titana

Nada Pitz, hči izginulega Janeza Titana, že od leta 1977 raziskuje življenje in smrt svojega očeta. Titan je bil pred drugo svetovno vojno pripadnik in član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), pogrešan pa je vse od 17. aprila 1945, ko je bila Nada stara le dva meseca. Podobna usoda je doletela tudi Herberta Fornezzija: še enega člana KPJ-ja in Mednarodne brigade španskih republikanskih enot, čigar vojaška preteklost je objavljena na tej spletni strani.

Janez Titan

Nedolgo po izginotju Nadinega očeta je takratna državna oblast njeno mamo tolažila z besedami, da je Janez najverjetneje postal član skrivne misije in da se bo kmalu, v nekaj dneh ali najpozneje v dveh letih, vrnil domov. A v javnosti so krožile razne govorice: da so ga ustrelili, da ga je prijela ruska tajna policija (NKVD) in da v Sibiriji piše zgodovino komunistične partije, da se je odselil v Argentino in podobno. Nadina mama ga je celo skušala poiskati s pomočjo Mednarodnega rdeča križa, a brez uspeha.

Pomemben mejnik v Nadinem raziskovanju je nastopil leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna mednarodno priznana država. Demokratične spremembe v takratni družbi so osvetlile, kar je bilo poprej skrito, in razkrile šokantne zamolčane izvensodne poboje številnih drugače mislečih ter kolaborantov.

Leta 2004 je Nadino raziskovanje dobilo svoj epilog. Dr. Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, je v javni izjavi priznal, da je Janeza Titana ubila jugoslovanska tajna policija OZNA. Zaradi čistk v partiji je »Titan postal žrtev samovoljnega umora, ki ni imel sodne podlage«. Resnica je prišla na dan prav ob 59. obletnici njegove smrti (časopis Delo, 17. april 2004). Nada Pitz pa se še naprej močno trudi, da bi našla očetov grob.

Iz priložene biografije Janeza Titana je razvidno, da se je politično udejstvoval v španskih Mednarodnih brigadah. Hči Nada bi rada izvedela kar se da veliko o njegovi misiji oziroma njegovi vlogi v španski državljanski vojni. Z objavo te kratke biografije Janeza Titana želimo pridobiti kakršnekoli informacije, ki bi jih o izginulem lahko imeli zgodovinarji in drugi posamezniki. 

Biografija Janeza Titana

Janez Titan se je rodil 2. oktobra 1911 v Krogu blizu Murske Sobote v Sloveniji. Bil je kmečki sin, leta 1930 pa je v Murski Soboti zaključil gimnazijo. Po tem je na Dunaju študiral medicino (1930–1934).

Tam so ga sprejeli v Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ). Aktivno je deloval v biroju za zunanjo politiko KPJ in bil odgovoren za komunistično propagando na območju Slovenije, kjer je bil v stiku z različnimi agenti (Martelancem, Marschallsom, Sodarjem in drugimi). Nekaj časa je zavzemal zelo odgovorno vlogo v slovenskem nacionalnem revolucionarnem gibanju. Bil je glavni organizator štirinajstdnevnika NOVI ČAS, ki je izhajal v Murski Soboti (1932/33). Časopis so pozneje zatrli, uredništvo je razpadlo, Janez Titan pa je bil razglašen za izgnanca (1932–1939).

Kljub njegovi odsotnosti so ga v lastni deželi spoznali za krivega ustanovitve komunistične partije v Dravski banovini. Na Dunaju je Titan urejal ilegalni list UPOR. Rimskega in Janeza Titana so na Dunaju leta 1934 skupaj aretirali in zaprli. Titana so iz Avstrije deportirali v Bohemijo, novembra 1934 pa je odšel v Pariz. Ker mu izpitov iz medicine niso priznali, je začel študirati pravo (1934–1939).

Janez Titan je bil politično aktiven v okviru biroja Komunistične partije v tujini s sedežem v Parizu in je deloval med sezonskimi delavci v Nemčiji in Franciji. Uporabljal je naslednje psevdonime: Titan, Krištof, Jože, Gaston in Anton. Februarja 1935 je z Dunaja odpotoval na študij v Bohemijo. Istega leta sta se Titan in Lovro Kuhar – Prežihov Voranc kot delegata KPJ udeležila kongresa Kominterne v Moskvi.

Zaradi težav s policijo v Parizu je moral pobegniti v Španijo. 30. avgusta 1936 je predsedoval sestanku 150 jugoslovanskih delavskih delegatov. Prisotnim je razložil glavne smernice skrivne boljševiške strategije glede začetka svetovne revolucije leta 1940, ko bo »Rusija v celoti pripravljena«. Po sestanku je skupaj z ruskimi piloti in inženirji z letališča Le Bourget odletel v Barcelono in Madrid, da bi začel upor v Francovi vojski. Pri svojem delu je sodeloval z vodilnimi komunisti: Lovrom Kuharjem, Borisom Kidričem in Josipom Brozom Titom.

V poznih tridesetih je znotraj partije prišlo do strankarskih prepirov. Dokumenti jugoslovanske tajne policije Oddelka za zaščito naroda Titana označujejo za španskega borca v republikanski vojski. V pismu, ki ga je Centralni komite KPJ 11. avgusta 1936 poslal Komiteju za priseljevanje s sedežem v Parizu, je bilo zapisano: »Titan je želel podpreti špansko demokracijo in ji pomagati« [Arhiv Republike Slovenije (ARS), KI 1936/283 – podatki pridobljeni julija 2008].

Janez Titan z zaročenko Zinko Skrbič

Leta 1938 se sestal z nekdanjima sošolcema: Ivanom Camplinom, katoliškim duhovnikom za izseljence v Francijo, in Casarjem Ferkom, odvetnikom, ki je v Parizu študiral diplomacijo. 20. oktobra 1938 je Ferk v svojem dnevniku zapisal, da ga je Titan obiskal in ga prosil, naj posreduje, da bi se lahko vrnil v domovino. Titan mu je v pogovoru zaupal, da »hodi sem in tja, da je nad vsem razočaran, zato želi domov.« V sebi je bil velik boj. Ferk je menil, da je Titan doživljal notranjo krizo. Casarjevo posredovanje pri jugoslovanskem biroju za zunanje zadeve je bilo uspešno in Titan se je leta 1939 vrnil v Jugoslavijo.

V Ljubljani je nadaljeval študij prava ter hkrati vodil kmetijsko zadrugo za odkup žitaric v Murski Soboti. Januarja 1940 je v dveh časopisih objavil svojo Izjavo katoliški javnosti: V Slovencu in Novinah je predstavil svoj odmik od revolucionarnega komunizma. Postavil se je na stran krščanskega socializma: »Izjava je močno odmevala v javnosti in se dotaknila vseh, ki so se trudili za komunizem. Titana so stigmatizirali, zato ni presenečenje, da so mu po osvoboditvi države, ko je povsod vrelo, njegovi nasprotniki vrnili milo za drago« [pogovori s profesorjem M. Kokoljem, 1982].

Janez Titan s prijateljem Francem Novakom, arhitektom, na Dunaju 1932

Maja 1941 se je poročil z Zinko Skrbič. Leta 1943 se jima je rodil sin Stanko, januarja 1945 pa hči Nada. Leta 1943 je v Spodnjih Moravcih odprl družinsko opekarno. Njegova žena je vse potrebne stroje dobila z doto. Od oktobra 1943 do marca 1944 je bil interniran v Vöröszberenyju na Madžarskem, pozneje pa je bil tam tudi priprt. Preden so ga znova prijeli, je od 17. oktobra 1944 pa do prihoda Rusov, 3. aprila 1945, bil član tajnega gibanja. Njegova noseča žena je morala prestati 22 policijskih preiskav. 14. aprila 1945 je bil imenovan za partizanskega političnega komisarja v Murski Soboti.

Zgodba Janeza Titana se je dramatično končala 17. aprila 1945. Povabili so ga na dopoldansko razpravo v OZNA, po kateri je izginil brez vseh sledi.

Vse navedbe v tej kratki biografiji Janeza Titana so podprte z dokumentarnim gradivom, ki ga je med letoma 1977 in 2007 zbrala Nada Pitz.
 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. Jan 2020 at 17:18

128 ogledov

Ormož: Svečana otvoritev prenovljenega in posodobljenega mejnega prehoda
Danes so slovesno predali namenu prenovljeni in posodobljen mejni prehod s Hrvaško ob reki Dravi. Naložba je bila vredna okoli skoraj en milijon evrov. Njen pomen je v bistveno izboljšanih pogojih za zaposlene na mejnem prehodu, pa tudi zaradi boljše prometne ureditve. Do mejnega prehoda je speljana nova cestna povezava neposredno z ormoške obvoznice, kar pomeni, da bo mesto poslej razbremenjeno približno milijona potnikov, ki so letno prestopili ormoški mejni prehod.  Nove prostore so namenu slovesno predali minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, minister za javno upravo Rudi Medved ter generalna direktorica policije Tatjana Bobnar in ormoški župan Danijel Vrbnjak.  Prenova območja ormoškega mejnega prehoda je veljala skoraj milijon evrov, od tega je dve tretjini zagotovilo ministrstvo za javno upravo, prestalo  ministrstvo za infrastrukturo, pri urejanju dokumentacije in odkupa zemljišč pa je pomagala tudi ormoška občina. Minister za notranje zadeve je v nagovoru izrazil zadovoljstvo nad pridobitvijo  »Policijo smo že okrepili z materialnimi sredstvi, izboljšali smo pogoje za delo policistk in policistov, nabavili sodobno opremo in vozila. Eden tovrstnih ukrepov pa je tudi današnje odprtje prostorov mejnega prehoda Ormož.«  Ormoški župan Danijel Vrbnjak je pridobitve vesel, vendar se po drugi strani zaveda, da bo mesto moralo najti nove načine, kako privabiti turiste: " Me veseli, da je država zaznala težave in investirala v ta prehod, mi pa bomo morali ugotoviti na kak način smo lahko zanimivi za obiskovalce in kako jih lahko vanj zvabimo z obvoznice. Zagotovo so prometne razbremenitve mesta zdaj lahko še posebno veseli naši občani."

Tue, 21. Jan 2020 at 16:46

147 ogledov

Koga se bojijo tisti, ki so sejo sveta javnega zavoda Športni objekti Maribor zaprli za javnost?
Nadutost, aroganca, nekomuniciranje in še kaj, bi lahko rekli o seji, katero so v bistvu zaprli, še preden je bila zaprta za novinarje, ki so ostali na hodniku. Neglede na to, kaj so na seji želeli prikriti javnosti je tu dejstvo, da je javni zavod  Športni objekti Maribor v rdečih številkah. Na skoraj štiri ure dolgi seji so govorili o spremenjenem modelu financiranja, ki z Mestne občine Maribor ne bi več šel preko letnega programa za šport na ŠOM, temveč bi bili Športni objekti financirani direktno. Direktor ŠOM Tadej Mežnar, ki očitno še vedno uživa županov ogled (ne pa ugled zaposlenih) pa za Večer pravi, da je za stabilizacijo poslovanja ŠOM zelo pomembno, da vsi - zaposleni v zavodu, ustanoviteljica, Mestna občina Maribor in svet zavoda - bolje sodelujejo kot doslej, ter, da se v kolektivu zavoda izboljšata prenos informacij in komuniciranje. Javni zavod Športni objekti Maribor (ŠOM) je tudi leto 2019 sklenil v rdečih številkah. Izgube naj bi bilo okrog 200 tisoč evrov, dolg do dobaviteljev pa znaša okrog 700 tisoč evrov. Ne sprejeti sanacijski načrt ne dodatne finančne injekcije mariborske občine kot ustanoviteljice niso pripomogli k temu, da bi se ŠOM otresel kroničnih finančnih težav, ki ga hromijo vse od ustanovitve leta 2008 in še bi lahko naštevali. Miloš Stevanovič Tudi Predsednik sveta Miloš Stevanović zagovarja sedanjega direktorja, za ostale zaposlene pa pravi, da se delijo še na naše in vaše, oziroma se zaposlene k temu ščuva. "Moje mnenje je, da so natolcevanja in očitki zgolj nezadovoljstvo določenih zaposlenih, ki so bili v prejšnjem mandatu tesno vpeti v višji menedžment, trenutni direktor jim pa te možnosti ne da več," je za Večer dejal Stevanović. Očitno se na Športnih objektih Maribor ne zavedajo, da so zaposleni tisti, ki soustvarjajo kolektiv in, koi vsaki zaposleni imajo pravico do svojega mnenja in imajo pravico, da se včlanjujejo v sindikat. Saj jih le-ta lehko zastopa ob morebitnih težavah. Da Arsenovič želi ustrahovati in diskreditirati zaposlene, namesto, da bi ga zanimala dejstva, je že pred zaprtjem seje povedala predsednica sindikata Karmen Rotman.

Tue, 21. Jan 2020 at 16:32

137 ogledov

Migranta prerezala cerado in se vtihotapila v Slovenijo, 12 Egipčanov pa je čez mejo pripeljal Hrvat
Ne samo nezakonito, ampak tako rekoč nasilno se želijo migranti vtihotapiti v našo državo. Tovornjaki in kombiji pa so najboljša stvar za njihovo početje. Škodo, ki jo pri tem naredijo, pa seveda ne bodo plačali. In ko izrečejo še magično besedo AZIL imajo pr nas skoraj da hotelske usluge brezplačne. Včeraj  dopoldan  so  policisti  Policijske  postaje  za  izravnalne ukrepe Maribor  pri  bivšem  mejnem  prehodu  Jurij imeli v postopku dva državljana Afganistana.  Ugotovili  so,  da  sta  v  Republiko  Slovenijo  nedovoljenovstopila  na  Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje. To sta storila tako, dasta  že na Hrvaškem prerezala cerado enega od priklopnih tovornih vozil, seskrila  med  tovorom in se tako izognila mejni kontroli. Policisti jih bodopo končanem postopku vrnili hrvaškim varnostnim organom. Vsaj to! Kdo pa bo poravnal škodo na ceradi, pa policisti ne poročajo! Tudi OKC soboške PU poroča o ujetih ilegalnih migrantih.  Pomurski policisti smo od včeraj, 20.1.2020 od 6. ure do danes do 6. ureobravnavali 15 tujcev, ki so na nedovoljen način vstopili v našo državo.Policisti PP M. Sobota so obravnavali 3 državljane Irana, ki so zaprosiliza mednarodno zaščito in bili odpeljani v Azilni dom. Policisti PP Lendava pa so danes, okrog 4. ure v Petišovcih prijeli skupino12 državljanov Egipta. Na lokacijo prijetja se je pripeljalo kombiniranovozilo hrvaških registrskih številk, katerega je vozil državljan Hrvaške znamenom, da tujce naloži v vozilo in odpelje v notranjost Slovenije.Osumljenemu je bila odvzeta prostost zaradi suma storitve kaznivega dejanjaPrepovedano prehajanje meje ali ozemlja države in bo s kazensko ovadboprivedeni k preiskovalnemu sodniku.

Tue, 21. Jan 2020 at 08:43

132 ogledov

Celje: »S srcem do dobrih del za ljudi in njihov lepši jutri«
V četrtek zvečer je  v športni dvorani Gimnazije Celje-Center potekal dobrodelni koncert, resnično vsakoletni, na katerem zbirajo sredstva za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin. Koncert je bil izpeljan v organizaciji   Policijske  uprave  Celje, Območnega  policijskega sindikata Celje, IPA kluba Celje in humanitarnega društva Enostavno pomagam. Dobrodelnost kot taka  je bila  in bo vedno prisotna v policijskih vrstah. V vse to je bil vsakokrat vključen tudi policijski orkester Policijske uprave Celje. Samo njihovo delo, članov orkestra, je poleg vsakdanjih obveznost je imelo vedno dobrodelno in socialno noto. To priča tudi njihova pripravljenost da so vedno na razpolago za tovrstne prireditve. Da je dobrodelnost brezmejna dokazuje tudi prisotnost sindikata policistov in IPA kluba(mednarodno policijsko združenje) tudi humanitarnega društva Enostavno pomagam in njihovega mladega  in že od malih nog, aktivnega predsednika Milana Ninića, ki mu  kljub vsemu naštetemu, uspeva realizirati velike  humanitarne projekte. To je bil večer dobrih del, prijateljstva in odlične glasbe. Zahvala za kar se scensko glasbenega dela zagotovo gre  policijskemu orkestru, Alenki Godec, Matjažu Mraku, Nuši Derenda in Ireni Vrčkovnik, ki so darovali svoj glas, voljo, pritegniti s svojo pesmijo in energijo in ustvarili zelo lep koncert na katerem  je več kot 1000 obiskovalcev uživalo in poslušalo z iskrenimi in iskrečimi očmi. Zahvaljujejo se  vsem, ki so kakorkoli in po svojih močeh darovali. Solista sta bila Alenka Godec in Matjaž Mrak, ki je član policijskega orkestra. Matjažu Mraku, ki se namerava letos upokojiti in je bil zanj to zadnji koncert s celotnim orkestrom pred celjsko publiko, za kar  so se mu zahvalili z darilom.  Poklonila sta se mu tudi Irena Vrčkovnik in Nuša Derenda, ki sta na  teh koncertih z humanitarnim namenom mnogokrat že peli z njim.  Vsi štirje solisti so skupaj zapeli Dan ljubezni. S  pomočjo  vseh so zbrali dobrih 6.500 €, ki bodo s pomočjo Humanitarnega društva Enostavno pomagam, prišla v roke tistih, ki pomoč nujno potrebuje. Teh je vedno nekje, ki jo potrebujejo  pa ne najdejo pot do nje, pomoči namreč. Tudi za to je poslanstvo teh humanitarnih prireditev tako pomembno in veliko, da najde pot do pomoči potrebnih, prav zato tudi tako radi Enostavno pomagajo! V.K.T. foto: Klemen Udovč

Mon, 20. Jan 2020 at 19:59

319 ogledov

Le kje lahko dobi službo odsluženi Karl Erjavec?
Službe Karl Erjavec, po tistem, kar je pokazal v svoji »vladavini,« v normalni državi verjetno nebi mogel nikjer dobiti služba, kaj šele delati v državni ustanovi. Ampak mi smo le Slovenija in pri nas je vse mogoče. A Erjavec ima veliko prijateljev na visokih položajih in medtem, ko je Karl Erjavec ne samo najavil svoj odhod iz Šarčeve vlade, ampak - čez noč - tudi umik iz javnega življenja, se vrstijo ugibanja, kaj bo dolgoletni politik počel v prihodnje. Za številne poznavalce zdaj Erjavec velja "za nezaposljivega", toda novo službo ali pa vsaj svetovalni pogodbi bi si lahko obetal pri Željku Puljiću v Iskratelu ali Janezu Škrabcu v podjetju Riko, upoštevajoč njihovo skupno zgodovino, piše požareport. Erjavcu sicer manjka še okroglih pet let do starostne upokojitve, njegovo premoženje pred parlamentarnimi volitvami leta 2018 pa naj bi obsegalo prihranke, srebro in zlato v znesku 5000 evrov, audi A5 letnik 2007, ki ga je vmes zamenjal za porsche macan, letnik 2014, in zanj menda plačal 38 tisoč evrov, polovico hiše v Naklem, a je Erjavec doslej - samo s plačami po 5 tisoč evrov bruto - zaslužil okroglih milijon evrov in lahko s tem denarjem mirno preživi do (pre)visoke pokojnine? Pa srečno KORL!

Mon, 20. Jan 2020 at 16:34

211 ogledov

Otroci turškega Gaziantepa na obisku v Celju
V tednu ki je za nami, med 12 in 19 januarjem,  in od katerega smo se poslovili včeraj, so Celjani, mesto Celje  gostili skupino otrok iz turškega velemesta, metropole Gaziantep, ki ima danes 2,5 milijona prebivalcev, ki se nahaja nedaleč vstran od sirske meje. To je mesto  s katerim je mesto Celje leta 2014 podpisalo Sporazum o partnerstvu in sodelovanju in s katerim od takrat razvija zelo dobre     in vsebinsko bogate odnose. V to sodelovanje sodi tudi izmenjava , bolj druženje otrok iz obeh mest, letos, oziroma to zimo so tukaj njihovi otroci iz socialno ogroženih družin, med njimi mnogo takšnih ki nikoli niso šli od ven iz Gaziantepa, oziroma iz Turčije, pa tudi prvič od doma.   Ob prihodu so bili deležni sprejema pri celjski podžupanji Bredi Arnšek. Ti otroci, srednješolci  so se srečali z vrstniki iz srednje šole za gostinstvo in turizem v Celju kjer so skupaj kuhali , ustvarjali, čarali. Vedoč da je kuhinja in kuharske mojstrovine iz Gaziantepa in okolice  spada pod Unesco-vo kulturno dediščino, si lahko samo predstavljamo kaj je prišli ven izpod rok teh »velikih« malih mojstrov kuharske mojstrovine pokrajine in mesta ki ga predstavljajo. Prenekateremu od njih se je uresničila želja in do sedaj nepredstavljiva možnost smučati in se celo naučiti smučanja. Pa seje ravno to dogajalo tukaj, pri nas v Celju, točneje na Celjski koči in na terenih ob njej. Kakor je v navadi, so jim na celjskem gradu predstavili srednjeveško Celje, bili so celo v družbi viteza, ki jim je na umirjen moder način,kako  je bilo v nekih drugih časih tukaj  in s čem vse  so se srečevali tukaj pri opravljanju svojega viteškega poslanstva.   Pri tem sodelovanju je potrebno poudariti dvoje: To da samo sodelovanje ni pogojeno, čeprav je mnogokrat bolj smiselni, z velikostjo mesta, posebej v tem primeru Celja in Gaziantepom. Mnogokrat je Celje primer za takšna odstopanja,  seveda v pozitivnem smislu. Pa plemenito poslanstvo se ob tem opravi. Zato nas Celjane dela drugačne, plemenitejše, bogatejše po duhu in širini dojemanja in sprejemanja.  Zato niso odveč besede nekdanjega župana Gaziantepa komentiral prijateljstvo s Celjem, glede na to, da je za njihove razmere Celje zelo malo mesto),  ki je rekel je: »Mesto, ki ima tako veliko srce za otroke, je dovolj veliko, da se z njim pobratimo.« Pa še kako drži. Upajmo da otroci ki so bili tukaj, pri nas v Celju,  da so to začutili in tako tudi doživeli. In drugič, da četudi je to mesto in pokrajina ob oziroma skoraj »streljaj« vstran od vojnih viher in grozot, ki se tam dogajajo in da so obkroženi z državami, kjer sta vera in islam zelo poudarjena, dokaj liberalno razmišljajo in varno živijo. V nasprotju z dojemanjem naše politike. da je Turčijo razglasila za državo, ki ni varna, tudi v luči migracij. So to predvsem ponosni in vzravnani, vedenjsko in kulturno na vse kar jih dela takšne kot so. Celje in Celjani znamo in zmoremo negovati  in razvijati prava in poglobljena prijateljstva, kar velja ali še  posebej velja za ta turški megalopolis, ki sliši na ime Gaziantep. V.K.T. 

Zadnji komentarji

JEFFEREY FRANK :

15.01.2020 19:23

Trenutno ponujamo enostavno in nujno posojilo po nizki obrestni meri 2% z ustrezno veljavno osebno izkaznico za preverjanje. Zahtevo za posojilo lahko pošljete za poljuben znesek posojila, ki ga potrebujete. Ponujamo posojila od 5 000,00 USD Min. 100.000,00 USD Max. Dolgoročno kreditiramo največ od pet (5) do petdeset (50) let. Dajemo naslednjo vrsto posojila: projektno posojilo, posojilo za refinanciranje, posojila za poslovne naložbe, posojila za avtomobile ali vozila, študentska posojila, konsolidacija dolgov, stanovanjska posojila, osebna posojila, posojila za potovanja in počitnice, božično in novoletno posojilo. Naše podjetje potrebuje tudi osebo, ki je lahko predstavnik našega podjetja v vaši državi. Obrnite se na pisarno CROWN TRUST FINANCIAL KREDITO po e-pošti: crowntrustfinancialloanfirm@gmail.com Če vas zanima naša finančna ponudba in želi od nas pridobiti posojilo, nas kontaktirajte in nam podajte spodaj navedene podrobnosti, kar bo potrebno za v skladu s tem sprožiti pogoje in pogoje vsote posojila. Ime: ____________________________ Spol: _______________________________ Zakonski status: _______________________ Kontaktni naslov: ______________________ Mesto / Zip: ________________________ Država: ______________________________ Datum rojstva: ________________________ Znesek, potreben kot posojilo: ________________ Trajanje posojila: ________________________ Mesečni dohodek / letni dohodek: _________ Poklic: ___________________________ Namen posojila: _____________________ Telefon: ________________________________ Faks: __________________________________   Lep pozdrav: Vaš uspeh se začne pri nas Generalni direktor: JEFFEREY FRANK! Pošljite zahtevo za posojilo za takojšen odgovor na: crowntrustfinancialloanfirm@gmail.com

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Likvidiran, ker se je odrekel revolucionarnemu komunizmu