SI
Likvidiran, ker se je odrekel revolucionarnemu komunizmu
Zgodba Janeza Titana se je dramatično končala 17. aprila 1945. Povabili so ga na dopoldansko razpravo v OZNA, po kateri je izginil brez vseh sledi.
V Fokusu
Novice

Ponedeljek, 30. april 2018 ob 11:04

Odpri galerijo

S svečanim govorcem Dejanom Židanom, liderjem SD, ki ne skriva genskih povezav z nekdanjo Komunistično partijo Slovenije in omrežjem kontinuitete, so v Murski Soboti proslavili dan boja proti okupatorju. Židan ne bi bil Židan, če v svoji komunistični maniri ne bi po svoje interpretiral zgodovinskih dejstev, povezanih s Prekmurjem, in to v času 2. svetovne vojne, še bolj pa po koncu 1. svetovne vojne, ko je po Pariški mirovni konferenci Prekmurje postalo del Kraljevine SHS. Zato ne preseneča, da je pozdravil pogrošno drago obnovo Trga zmage s spomenikom padlim rdečearmejcem, kajti: "ta bo ohranjal spomin na tri mejnike, in sicer na osvoboditelje v 2. svetovni vojni, na branitelje slovenske samostojnosti, obenem pa bo spominjal na 100-letnico pripojitve Prekmurja k matični domovini." Tako Dejan Židan in s tem je le potrdil, da si je omrežje kontinuitete že prisvojilo organizacijo dogajanj ob 100 letnici priključitve prekmurskih Slovencev matičnemu narodu.

Seveda so v zgodovinskem spominu Dejana Židana kar precejšnje vrzeli, kar se spodobi za "zdravega komunista"! Ko so njegovi komunistični revolucionarji prevzemali oblast od sovjetskih osvoboditeljev, so se najprej lotili obračuna z vsemi sovražniki, ki jih je jeseni 1941 v posebni deklaraciji naštel Boris Kidrič.  »Vsi veleposestniki,  kapitalisti, industrialci in kulaki se morajo likvidirati," je zapisano v deklaraciji CK KPS, ki je imela kar 16 ukrepov za "zmagovito izvedbo revolucije." Kidričeva deklaracija pomeni ustanovni akt tajne partijske policije za izvrševanje naročenih likvidacij. Iz VOS-a je nastala Ozna, pozneje Udba, njeni pripadniki, od prvega do zadnjega zvesti člani Komunistične partije, pa  povampirjeno  gasili žejo elite komunističnih revolucionarjev s krvjo poražencev in tistih, ki so jim bili ovira pri popolnem prevzemu oblasti, politične in ekonomske. 

Spiski oseb so nastajali v štabu poveljnika slovenske Ozne  Ivana Mačka Matije, ob pomoči mreže njenih terenskih obveščevalcev. Eden od teh je bil tudi Bogdan Hrovat Puklasti Miha. Prav razveselil se je, ko ga je v začetku aprila 1945  Mačkov pomočnik Mirko Zlatnar poslal v pokrajino ob Muri z zajetnim spiskom oseb, ki so »prišli navzkriž s partijsko linijo«. Tod se je zadnji dve leti veliko gibal, za njim  je ostalo kar nekaj mrtvaških gomil. Bil je brezčuten sadist, še šefi Ozne so morali včasih poseči vmes, ko je blaznel v svoji pijanski zločinskosti.

Od srede aprila do avgusta1945, ko so bila razpuščena nagla vojaška sodišča, se je za prenekaterim Prekmurcem izgubila vsaka sled. Še danes njihovi svojci zaman iščejo  lokacije, kje so bili umorjeni, še danes ne vedo, zakaj so bili likvidirani njihovi dedje in očetje. Mednje sodi tudi Janez Titan, predvojni komunist, ki se je skesal, ko je videl in doživel vsa grozodejstva komunistov. Reševanju enigmo njegovega izginotja je vse svoje življenje posvetila soproga, več kot 40 let pa informacije o svojem očetu Janezu Titanu išče njegova hči Nada Pitz. Že nekaj časa ve vsaj to, da ga je po ukazu partijske vršike, Kidriča, Kardelja in Mačka, likvidirala OZNA, kar je leta 20054 javno priznal takratni predsednik ZZB NOV dr. Janez Stanovnik.

Zgodbo o svojem očetu Janezu Titanu je Nada Pitz objavila na spletni strani španskega Guerra Civil española y exilio republicano  http://www.lbocanegra.eu, mi pa jo objavljamo v celoti.

V iskanju Janeza Titana

Nada Pitz, hči izginulega Janeza Titana, že od leta 1977 raziskuje življenje in smrt svojega očeta. Titan je bil pred drugo svetovno vojno pripadnik in član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), pogrešan pa je vse od 17. aprila 1945, ko je bila Nada stara le dva meseca. Podobna usoda je doletela tudi Herberta Fornezzija: še enega člana KPJ-ja in Mednarodne brigade španskih republikanskih enot, čigar vojaška preteklost je objavljena na tej spletni strani.

Janez Titan

Nedolgo po izginotju Nadinega očeta je takratna državna oblast njeno mamo tolažila z besedami, da je Janez najverjetneje postal član skrivne misije in da se bo kmalu, v nekaj dneh ali najpozneje v dveh letih, vrnil domov. A v javnosti so krožile razne govorice: da so ga ustrelili, da ga je prijela ruska tajna policija (NKVD) in da v Sibiriji piše zgodovino komunistične partije, da se je odselil v Argentino in podobno. Nadina mama ga je celo skušala poiskati s pomočjo Mednarodnega rdeča križa, a brez uspeha.

Pomemben mejnik v Nadinem raziskovanju je nastopil leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna mednarodno priznana država. Demokratične spremembe v takratni družbi so osvetlile, kar je bilo poprej skrito, in razkrile šokantne zamolčane izvensodne poboje številnih drugače mislečih ter kolaborantov.

Leta 2004 je Nadino raziskovanje dobilo svoj epilog. Dr. Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, je v javni izjavi priznal, da je Janeza Titana ubila jugoslovanska tajna policija OZNA. Zaradi čistk v partiji je »Titan postal žrtev samovoljnega umora, ki ni imel sodne podlage«. Resnica je prišla na dan prav ob 59. obletnici njegove smrti (časopis Delo, 17. april 2004). Nada Pitz pa se še naprej močno trudi, da bi našla očetov grob.

Iz priložene biografije Janeza Titana je razvidno, da se je politično udejstvoval v španskih Mednarodnih brigadah. Hči Nada bi rada izvedela kar se da veliko o njegovi misiji oziroma njegovi vlogi v španski državljanski vojni. Z objavo te kratke biografije Janeza Titana želimo pridobiti kakršnekoli informacije, ki bi jih o izginulem lahko imeli zgodovinarji in drugi posamezniki. 

Biografija Janeza Titana

Janez Titan se je rodil 2. oktobra 1911 v Krogu blizu Murske Sobote v Sloveniji. Bil je kmečki sin, leta 1930 pa je v Murski Soboti zaključil gimnazijo. Po tem je na Dunaju študiral medicino (1930–1934).

Tam so ga sprejeli v Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ). Aktivno je deloval v biroju za zunanjo politiko KPJ in bil odgovoren za komunistično propagando na območju Slovenije, kjer je bil v stiku z različnimi agenti (Martelancem, Marschallsom, Sodarjem in drugimi). Nekaj časa je zavzemal zelo odgovorno vlogo v slovenskem nacionalnem revolucionarnem gibanju. Bil je glavni organizator štirinajstdnevnika NOVI ČAS, ki je izhajal v Murski Soboti (1932/33). Časopis so pozneje zatrli, uredništvo je razpadlo, Janez Titan pa je bil razglašen za izgnanca (1932–1939).

Kljub njegovi odsotnosti so ga v lastni deželi spoznali za krivega ustanovitve komunistične partije v Dravski banovini. Na Dunaju je Titan urejal ilegalni list UPOR. Rimskega in Janeza Titana so na Dunaju leta 1934 skupaj aretirali in zaprli. Titana so iz Avstrije deportirali v Bohemijo, novembra 1934 pa je odšel v Pariz. Ker mu izpitov iz medicine niso priznali, je začel študirati pravo (1934–1939).

Janez Titan je bil politično aktiven v okviru biroja Komunistične partije v tujini s sedežem v Parizu in je deloval med sezonskimi delavci v Nemčiji in Franciji. Uporabljal je naslednje psevdonime: Titan, Krištof, Jože, Gaston in Anton. Februarja 1935 je z Dunaja odpotoval na študij v Bohemijo. Istega leta sta se Titan in Lovro Kuhar – Prežihov Voranc kot delegata KPJ udeležila kongresa Kominterne v Moskvi.

Zaradi težav s policijo v Parizu je moral pobegniti v Španijo. 30. avgusta 1936 je predsedoval sestanku 150 jugoslovanskih delavskih delegatov. Prisotnim je razložil glavne smernice skrivne boljševiške strategije glede začetka svetovne revolucije leta 1940, ko bo »Rusija v celoti pripravljena«. Po sestanku je skupaj z ruskimi piloti in inženirji z letališča Le Bourget odletel v Barcelono in Madrid, da bi začel upor v Francovi vojski. Pri svojem delu je sodeloval z vodilnimi komunisti: Lovrom Kuharjem, Borisom Kidričem in Josipom Brozom Titom.

V poznih tridesetih je znotraj partije prišlo do strankarskih prepirov. Dokumenti jugoslovanske tajne policije Oddelka za zaščito naroda Titana označujejo za španskega borca v republikanski vojski. V pismu, ki ga je Centralni komite KPJ 11. avgusta 1936 poslal Komiteju za priseljevanje s sedežem v Parizu, je bilo zapisano: »Titan je želel podpreti špansko demokracijo in ji pomagati« [Arhiv Republike Slovenije (ARS), KI 1936/283 – podatki pridobljeni julija 2008].

Janez Titan z zaročenko Zinko Skrbič

Leta 1938 se sestal z nekdanjima sošolcema: Ivanom Camplinom, katoliškim duhovnikom za izseljence v Francijo, in Casarjem Ferkom, odvetnikom, ki je v Parizu študiral diplomacijo. 20. oktobra 1938 je Ferk v svojem dnevniku zapisal, da ga je Titan obiskal in ga prosil, naj posreduje, da bi se lahko vrnil v domovino. Titan mu je v pogovoru zaupal, da »hodi sem in tja, da je nad vsem razočaran, zato želi domov.« V sebi je bil velik boj. Ferk je menil, da je Titan doživljal notranjo krizo. Casarjevo posredovanje pri jugoslovanskem biroju za zunanje zadeve je bilo uspešno in Titan se je leta 1939 vrnil v Jugoslavijo.

V Ljubljani je nadaljeval študij prava ter hkrati vodil kmetijsko zadrugo za odkup žitaric v Murski Soboti. Januarja 1940 je v dveh časopisih objavil svojo Izjavo katoliški javnosti: V Slovencu in Novinah je predstavil svoj odmik od revolucionarnega komunizma. Postavil se je na stran krščanskega socializma: »Izjava je močno odmevala v javnosti in se dotaknila vseh, ki so se trudili za komunizem. Titana so stigmatizirali, zato ni presenečenje, da so mu po osvoboditvi države, ko je povsod vrelo, njegovi nasprotniki vrnili milo za drago« [pogovori s profesorjem M. Kokoljem, 1982].

Janez Titan s prijateljem Francem Novakom, arhitektom, na Dunaju 1932

Maja 1941 se je poročil z Zinko Skrbič. Leta 1943 se jima je rodil sin Stanko, januarja 1945 pa hči Nada. Leta 1943 je v Spodnjih Moravcih odprl družinsko opekarno. Njegova žena je vse potrebne stroje dobila z doto. Od oktobra 1943 do marca 1944 je bil interniran v Vöröszberenyju na Madžarskem, pozneje pa je bil tam tudi priprt. Preden so ga znova prijeli, je od 17. oktobra 1944 pa do prihoda Rusov, 3. aprila 1945, bil član tajnega gibanja. Njegova noseča žena je morala prestati 22 policijskih preiskav. 14. aprila 1945 je bil imenovan za partizanskega političnega komisarja v Murski Soboti.

Zgodba Janeza Titana se je dramatično končala 17. aprila 1945. Povabili so ga na dopoldansko razpravo v OZNA, po kateri je izginil brez vseh sledi.

Vse navedbe v tej kratki biografiji Janeza Titana so podprte z dokumentarnim gradivom, ki ga je med letoma 1977 in 2007 zbrala Nada Pitz.
 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 9. Dec 2019 at 07:33

0 ogledov

VIDEO: Nikodemovi dnevi: Romana Tomc o evropski identiteti in emigracijah
Letošnji Nikodemovi večeri v Mariboru, pripravlja jih Univerzitetna župnija v Mariboru,  so bili posvečeni zelo aktualni temi, o kateri pa ni veliko govora v javnosti, četudi nas močno zadeva (še posebej kristjane), to je o migracijah. O tej temi so razmišljali oz. se pogovarjali z različnih zornih kotov na način upokojeni ljubljanski nadškof dr. Anton Stres in evropska poslanka SDS/EPP Romana Tomc, pogovor pa povezoval dr. Aleš Maver.

Sat, 7. Dec 2019 at 20:48

247 ogledov

PU Celje: »Ceste na Celjskem neusmiljeno jemljejo svoj davek«
Kot poročajo s celjske PU, so bili sinoči, nekaj čez 22. uro obveščeni, da se je v Kostrivnici, na območju Policijske postaje Šentjur, zgodila prometna nesreča, v kateri sta dve osebi umrli, ena se je hudo poškodovala. Prometno  nesrečo bi naj   povzročil 32-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil po  regionalni  cesti  iz  smeri  Planine  proti  Šentjurju. 32-letnik je v dolgem,  levem,  nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na  nasprotno  smerno  vozišče,  po  katerem  je  takrat pravilno pripeljal 33-letni   voznik  osebnega  vozila.  Vozili sta trčili. 32-letni voznik in njegov  26-letni sopotnik sta na kraju nesreče umrla. 33-letni voznik se jev  trčenju  hudo  poškodoval.  Vsi  trije udeleženi so z območja Policijske postaje  Šentjur. Letos  je  v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Celje umrlo 25 ljudi, lani v enakem obdobju 12, v celem lanskem letu 13. Ob več kot stoodstotnem povečanju daš roko čez usta in obnemiš. Kaj reči od tem? Opozarjati na odgovorno vožnjo zaradi sebe in drugih udeležencev v prometu je vsakdanje. Kaznovalni in denarne kazni, začasno odmaknejo ali umaknejo neodgovorne in nevestne voznike, je polovični »uspeh«. Vest in morala ter odgovornost  ostaneta edini nedenarni sredstvi. Da bi le učinkovalo! V.K.T.

Sat, 7. Dec 2019 at 16:53

233 ogledov

Celjani uspešno gostili 6. tradicionalni Miklavžev šahovski turnir SDS
Danes  je v Celju, v prostorih gostišča »Pri Medvedu« v Novi vasi, potekal 6. Miklavžev šahovski turnir Slovenske demokratske stranke, ki sta ga organizirala  Športni  forum SDS  in Mestni odbor SDS Celje. Uvodoma  sta  udeležence  pozdravila  predstavnika soorganizatorjev  in sicer Vančo  Tegov iz Športnega foruma SDS ter Gvido Krušič, podpredsednik Mestnega odbora SDS Celje   ter  sta zaželela vsem tekmovalcem dobre  poteze in športne sreče.  Turnir vsak leto pritegne k udeležbi vse bolj kvalitetne in z šahovskim znanjem   podkovanimi šahisti.  V tej starodavni igri ki  ni samo igra in šport se  manifestira mnogo več, predvsem pa modrost, preudarnost in želja po zmagi. Želimo si, da čim več ljudi ne glede na starost in spol ima in doseže stopnjo modrosti, ki jo premorejo igralci šaha. Tekmovanje je bilo posamično in je potekalo po sistemu Berger s skupnim časom partije 10 minut. Turnir  je vodil  Darko Plahuta, mednarodni šahovski sodnik. Končni rezultati  in prejemniki pokalov so naslednji: 1 . mesto:  mag. Božo Štucl -SDS Celje 2. mesto: Franc Pešec- SDS Šentjur 3. mesto: mag. Željko Vrankić-SDS Celje 4. Edvard Krajnc SDS Celje-najstarejši tekmovalec 5. mag. Boštjan Šuhel SDS Laško-najmlajši udeleženec Miklavževega šahovskega turnirja. Ker pa je čas obdarovanja, so vsi ostali udeleženci  prejeli praktične nagrade. Vsem  prejemnikom pokalov in  vsem udeležencem turnirja. Mestni odbor SDS Celje in Športni forum SDS sta se tudi tokrat izkazala kot uspešna organizatorja Miklavževega šahovskega turnirja SDS. Zahvala velja vsem udeležencem, tistim, ki so že bili udeleženci turnirja ter vsem, ki so se ga letos udeležili prvič. Že danes pa vabljeni vsi, šahisti in šahistke,  še posebej mladi in mladi po srcu, da se naslednje leto udeležite turnirja v še večjem številu in s seboj pripeljete tudi svoje znance in prijatelje. Mi si bomo prizadevali da vsak, tako kot današnji, ostal  nepozaben, po rezultatih in prijetnem druženju. V.K.T.

Sat, 7. Dec 2019 at 15:43

316 ogledov

PU Maribor: V Godenincih ujet ukrajinski prevoznik in 12 ilegalnih migrantov
Nedovoljen prestop državne meje Policisti Policijske postaje Ormož so v kraju Godeninci prijeli 40-letnega državljana Ukrajine, ki je v svoje vozilo nalagal 4 tujce državljane Iraka, ki so na nedovoljen način prečkali državno mejo iz smeri Republike Hrvaške. Pri pregledu okolice so izsledili še 9 tujcev, ki so prečkali državno mejo na nedovoljen način. Ukrajincu je bila odvzeta prostost ter bo priveden na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, tujce in sicer 12 Iračanov in enega Iranca  pa so končanem postopku vrnili Hrvaškim varnostnim organom. V 24 urah akcije predvsem na in pod Gorjanci S Policijske uprave Novo mesto poročajo, da so včeraj prijeli 12 tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo. Med njimi je bil tudi triletni otrok, kar je prvi doslej tovrstni znani primer. Na območju PU Ljubljana so prijeli 5 tujcev. Prijeli so jih na naslednjih območjih:Metliški policisti so včeraj zjutraj, s pomočjo policistov – vodnikov službenih psov, na območju Vahte prijeli državljana Maroka, ki je v Slovenijo prišel ilegalno. Zaradi bolečin v trebuhu so ga odpeljali v bolnico. V bližini Suhorja so opoldne prijeli 9 tujcev iz Indije, Pakistana in Bangladeša. Med njimi je bil tudi triletni otrok. Zvečer so v Koroški vasi prijeli dva državljana Alžirije, ki sta v državo prišla mimo mejnih prehodov. Na območju Policijske uprave Ljubljana so v 24 urah prijeli 5 Maročanov. Prijeli so jih na območjih Kozarišča (občina Loška dolina), Grosuplja in Ljubljane. Postopki policistov s tujci še niso zaključeni. Iz ostalih policijskih uprav o prijetih ne poročajo.

Fri, 6. Dec 2019 at 18:52

343 ogledov

Izšel je edinstven koledar ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje
Celje in ženska košarka v Celju je odlično predstavljeno v športnih krogih  in zemljevidu evropske in regionalne košarke. To košarkarice Celje zelo dobro počnejo, pokrovitelju in Celjanom se oddolžijo z rezultati in igro ki navdušuje. Košarkarice ŽKK Cinkarna Celje so v proizvodnih obratih Cinkarne Celje posnele fotografije za koledar za leto 2020. Namen koledarja je bil na simpatičen in drugačen način pokazati proizvodnjo Cinkarne in javnosti približati izdelke podjetja. Ideja o izdelavi tovrstnega koledarja je tlela že nekaj let, dozorela pa pred letošnjim začetkom nove košarkarske sezone 2019/20. 15 igralk je v industrijskem okolju podjetja posnelo 12 fotografij z njihovimi  proizvodi. Čeprav podjetje izdeluje več kot 30 proizvodov in polproizvodov, so na koledar umestili 12 najpomembnejših oz. najbolj raznolikih med njimi. »Poslanstvo kluba je vsem mladim, ki se želijo ukvarjati s tem športom, to omogočiti. Prepričan sem, da je to najboljše, kar lahko klub da lokalnemu okolju. Vesel sem, da smo pred dobrima dvema letoma kot generalni pokrovitelj resno podprli kakovostno delo kluba in mu omogočili nove možnosti za poseganje po najvišjih mestih. Verjamem pa, da bo koledar prispeval tudi k temu, da bo javnost bolje poznala in razumela naše delo in proizvode,« je ob listanju prvega izvoda koledarja povedal Predsednik Uprave – generalni direktor Tomaž Benčina. Fotografije za koledar so  izdelali na lokaciji podjetja v Celju. Tako je npr. fotografija za njihov  glavni proizvod titanov dioksid nastala v skladišču med ogromnimi vrečami titanovega dioksida, fotografiji za rastne substrate in rastlinska zaščitna sredstva so posneli na zunanjih zelenih površinah podjetja, fotografija za cinkovo žico je nastala v proizvodnji le-te, fotografija za predstavitev tiskarskih barv pa v laboratoriju tiskarskih barv. :  »V klubu smo izjemno veseli in ponosni, da je našemu generalnemu pokrovitelju, skupaj s klubom uspelo realizirati projekt skupnega koledarja 2020. Košarkarice so na fotografiranju preživele neobičajen dan, ki pa je bil odlična uvertura v novo sezono, je s zadovoljstvom pritrdil Boris Kop, predsednik Kluba. »Fotografiranje za koledar Cinkarne Celje je bil pravi »teambuilding« na novo sestavljene ekipe. Med fotografiranjem smo se vse zelo zabavale, ne glede na to, ali imamo rade poziranje pred fotografskim objektivom ali ne. S fotografiranjem na različnih lokacijah so ustvarjalci koledarja na zelo kreativen način predstavili nas kot igralke ter dele proizvodnje in določene proizvode našega generalnega pokrovitelja. Vsekakor nam bo dan, ki smo ga preživele v Cinkarni, ostal v zelo lepem in trajnem spominu,« je dodala kapetanka ŽKK Cinkarna Celje Paulina Hersler.   Koledar bo pravšnji za sladokusce in ljubitelje ŽKK Cinkarna Celje, ki več kot uspešno parket obvladuje že 25 let. Velja pripomniti da košarkarice ŽKK Cinkarna Celje že vrsto let sodijo v ženski evropski košarki. Prav tako tudi v  regionalni ženski WABA(Woomen Adriatic Basketbaal Association). Zelo  dobro jim kaže tudi v  sezoni 2019/2020  kjer so do zadnjega kroga zasedali prvo mesto, po zadnjem odigranem  osmem krogu pa so »prisiljeni« ga deliti z prav tako odlično ekipo Montana 2003 iz Bolgarije. Iz Bolgarije prihaja tudi naslednji velik konkurent za prvo mesto ekipa Beroea, aktualni prvak ženske regionalne lige.   Sicer pa verjamejo da v prvenstvu,  ki se je začelo avgusta in bo trajalo do konca marca 2020, imajo velike možnosti da ostanejo čisto blizu vrha, ob zelo ugodnem razpletu pa celo posežejo po sam vrh. Da imajo dober način dela, pravilno selekcijo in seveda strokovno vodstvo in vodenje kar potrjujejo  transferji ob odhodu tekmovalk v druge klube, obenem  pa vodja strokovnega tima Damir Grgič je sočasno selektor Slovenske ženske članske reprezentance, Nika Barič, dolgoletna košarkarica Celja  igra v zelo močni Ruski košarkarski ligi. Le tako naprej tudi v prihodnje z željo da bo Dvorana Gimnazije Celje-center postala premajhna ob še bolj povečanem interesu in obisku na tekmah WABA in Eurolegue. V.K.T.

Fri, 6. Dec 2019 at 07:20

299 ogledov

Kulturo ljudstvu ali od ljudi za ljudi!
Muzej novejše zgodovine Celje je na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2019, ob 18. uri odprl razstave Kulturo ljudstvu, ob 100 letnici  kulturnega društva Svoboda Celje. Prav ta neformalni praznik kulture je bil povod za odprtje te pregledne razstave ob 100 obletnici kulturnega društva Svobode, oziroma slavi se način podajanja in doživljanja kulture  ki se mu reče kultura za vse in elitistična. Pobudnik ustanovitve socialdemokratskega kulturnega društva Vzajemnost, ki se je kmalu preimenovalo v Svobodo, je bil Ivan Cankar. Namen leta 1909 v Ljubljani ustanovljenega društva je bil razvijanje kulturnega in prosvetnega dela med slovenskim delavstvom in to preko različnih kulturnih in športnih dejavnosti. Svoboda je po industrijskih centrih Slovenije ustanavljala svoje podružnice, v Celju je bila podružnica ustanovljena 1919. Leta, seveda  najprej kot  društvo Naprej, ki se je leta 1927 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda Celje. Prva dejavnost društva je bil moški pevski zbor, leta 1925 se je društvu priključila tamburaška sekcija. Skozi leta se je društvo razširilo še na druga področja kulture Prav celjska Svoboda je bila med najaktivnejšimi v Sloveniji.   Po drugi svetovni vojni se je Svoboda vzpostavila na novih temeljih in bistveno razširila svojo dejavnost na področju množične kulture. Še vedno pa je njeno poslanstvo ostajalo enako – posredovanje kulture delavstvu in njegovo vključevanje v kulturno dogajanje.  No z leti se je spreminjal pristop do dame kulture, ki je popravljala vsebinski nabor in vsebina repertoarja, osnovnega poslanstva društva nikoli niso do konca opustili. Čas je njih spreminjal in prinašal spremembe v društvu in udeležence same. Ravno ta pestrost  je naredila svoje in kljub resnično prvotnemu poslanstvu, približati kulturo delavstvu, jih je ohranilo v življenje do danes. Če  povemo da je  Oto najbolj izpostavljen in najbolj prodoren posameznik  ter  da je slovenski javnosti   verjetno njegov najbolj znan del New Swing Kvartet,  ki  je ustanovljen leta 1972 leta, to zagotovo predstavlja  opazen  uspeh društva v celotni zgodovini iz vseh obdobij delovanja društva, potem drži da je društvo pravilno usmerilo »kompas« delovanja in dosegalo naprej menjavo generacij in z njimi uspehe na več različnih področjih kulture, pa ne samo množične.  Danes je delovanje celjske Svobode neprimerljivo z zlatimi leti v minulih desetletjih. Zveza društev Svoboda, katere del je bila tudi celjska, se je v zadnji četrtini 20. stoletja postopoma preoblikovala v današnjo Zvezo kulturnih društev Slovenije. Društvo s svojim delovanjem stremi k ohranitvi in razvoju ljubiteljske kulture v Celju in njegovi okolici. Celjani in vsi ki so bili , so in bodo to  kulturo konzumirali v oblikah ki so do  sedaj znane pa tudi v oblikah v katerih ni bila do sedaj podana, bomo z veseljem sprejeli tudi negovanje tradicija v segmentih zgodovine in njene kulturne dediščine ki je morebiti bila kdaj premalo razpršena oziroma ni zajela vseh ki so na nek način bili ustvarjalci te množične kulture. Velja pričakovati. V kulturnem programu je sodeloval Satchmo dixie band -Celjski dixieland ansambel, pravtako nekdanja sekcija društva Svoboda. Razstava bo na ogled za vse, od blizu in daleč, do konca marca 2020. Vane K. Tegov

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-11-23 06:03:15


Kljub ločenemu mnenju, kljub naporom, ki jih Gospod Klemen Jaklič vlaga v to, da bi ohranjal ugled ustavnega sodišča, se sodstvo z ustavnim sodiščem vred pogreza v mafijsko gnojnico. Sodstvo, posebno pa še ustavno sodišče, bi morala biti branik pravice in resnice, žal pa se vse bolj kaže, da tega nista zmožna. Franc Kangler je opozoril na anomalije, na zlorabo, ki jo je doživel na lastni koži. Lahko je njegova izpoved resnična, lahko pa tudi ne. Bistveno je to, da je v javnosti pod prisego podal grozljivo izjavo, ki naravnost zahteva popolno razjasnitev. To pa preprečuje ustavno sodišče. Kdo pa prikriva in prperečuje resnici , da pride na dan? Tisti, ki je sokriv, ali pa ima interes da zatira resnico. Če to počne, je enak storilcu, je njegov partner. To kar je opisal Kangler je kriminal. Velja tako dolgo,dokler njegove izjave nekdo ne postavi na laž. Zaenkrat jih še ni in samo, če se dokaže, da Kangler laže, je mogoče ustavnes odnike razbremeniti sodelavanja pri kriminalnem početju sodnikov, ki so se znašali nad Kanglerjem. Iz te povsem razumne ugotovitve , bi torej moral biti prmarni interes ustavnega sodišča, da se primer Kangler razčisti. popolnima irelevantno je, ali na sodišču, ali na državnozborski komisiji. Popolnma vseen je, kje bo resnica svtopila na plano. Ustani sodniki očitno želijo preprečiti resnici, da pride na plano. Torej tajijo, prikrivajo. Od tu dalje ni daleč do laži. Naj jih posvarim s primerom. Poznamo povojne poboje in zločine. Še danes jih prikrivajo, a zločini prihahajo na dan. Ne da se jih prikriti. Ali si ustavni sodniki želijo, da bodo nekoč, morda prekmalu spoznani za sokrive in za sdelavce pri kriminalu, ki so ga uganjali sodniki, tožilci in policisti, ki so se izživljali nad Kanglerjem. Ali so ustavni sodniki res tako naivni in neuli, da se ne zavedajo posledic?
Danilo Papič

2019-11-16 15:31:22


Gospa Romana Tomc, pokojninske problematike ne razumete, ali pa se delate, da je ne razumete. Pravite, da je slovenski pokojninski sistem nevzdržen. Če ga vzdržujemo, je očitno vzdržen! Saj nečesa, kar je nevzdržno, ne bi mogli vzdrževati. Demografski sklad bo potuha! Ustvarjal bo napačen vtis, da nekje en velik kup denarja čaka na upokojence; treba ga bo samo še razgrabiti. Le kdo bi ob tem kupu denarja pomislil na kakšno pokojninsko reformo! Če imamo kup denarja, ne rabimo nobene pokojninske reforme, bo rekel Janez Janša. Demografski sklad problema ne bo rešil, ampak ga bo zamaskiral. Demografski sklad je samo prelaganje denarja iz levega v desni žep. Kar ne bi bilo nič narobe, če demografski sklad ne bi povečeval apetitov. "Kadarkoli zmanjka denar, vlada poseže po dodatnem denarju, ki ga vzame drugim. S takšnim načinom pokrivanja lahko v naslednjih treh letih pride do kolapsa pokojninske blagajne", pravite. Dva stavka, ki sta med seboj nelogično povezana: ravno zaradi tega polnjenja pokojninske blagajne iz proračuna NE BO prišlo do kolapsa pokojninske blagajne, sicer pa bi! "Odpraviti je treba razloge, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških", pravite. Nobenih razlogov, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, ni treba odpravljati, ampak je treba odpraviti diskriminatornost samo! Bojim se, da se boste pri odpravljanju razlogov, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, tako izčrpali, da vam bo zmanjkalo energije za odpravo diskriminatornosti same. Zato pustite razloge, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, in odpravite diskriminatornost samo! Gospa Tomc, ali Vi razumete razliko med poviševanjem pokojnin in pokojninsko reformo? Janez Janša, recimo, tega dvojega ne razlikuje. Dovolite, da Vam povem razliko. Poviševanje pokojnin pomeni aktivni generaciji več vzeti in to dati upokojenski generaciji. Pokojninska reforma pa pomeni upokojenski generaciji dati več, ne da bi več vzel aktivni generaciji. Naj to ilustriram z bencinskim motorjem. Prispodoba za poviševanje pokojnin: da bom prevozil več kilometrov, moram natočiti več bencina. Prispodoba za pokojninsko reformo: Izboljšam motor (povečam izkoristek motorja) in z ENAKO količino bencina prevozim VEČ kilometrov.
APMMB2

2019-11-03 06:08:37


Menim, da je slovensko sodstvo katastrofa, tako za državo, kot za državljane. To, kar vemo o nepravilnostih je le vrh ledene gore. To niso izjemni eskcesi, to so pravila. Kaj pa so vzroki za takšno porazno stanje? Prav gotovo jih je več. Prvi in zelo pomemben je neustrezno šolstvo. Sodniki so pravniki in izobražujejo se na pravnih fakultetah. Pred vsem ljubljanska je okostenela, zastarela in ne sledi stvarnemu življenju. Podobna je speializacija, ča lahko tako imenujemo pravosodni izpit. Ta je namenjen piflanju že prežvečene materije. Pifl na pifl je črkobralstvo. In to je vzrok za številne polomije in katastrofalne napake, ki jih trpijo tisti, ki jih je povorzilo krivosodje. Sodniki so bolj ali manj anonimni, zato pa se bolj izpostavljajo pravniki v državnem zboru. Najmarkantnejši so Zorčič. Kociprova in Heferletova. Te si bom vzel na muho, ker javno hvalijo in ščitijo slovensko pravosodje. Vsi trije so verzirani pravniki s pravosodnim izpitom in zelo blizu pravosodja. Vprašanje vseh vprašanj na področju pravosodja je danes: ali lahko preiskovalna kommisija državega zbora posega v pravosodje in preiskuje delo sodnikov? Vprašanje je doseglo sam vrh - Ustavno sodišče. Ustavni sodniki bi naj bili vrh sodstva in pravodosnega znanja. Skoraj vsi so doktorji pravanih znanosti, skoraj vsi izhajajo iz profesorskih vrst in med njimi je celo sakademik. Torej vrh! Sedaj pa preprosto vprašanje: Ali lahko zakonodajna veja posega v sodno vejo oblasti? Logika pravi: lahko!!!! Zakaj, če lahko sodna veja posega v zakondajno, lahko tudi zakonodajna posega v sodno. Poslance je mogoče obsoditi. Poslanci so že bili obsojeni. Poslanci so celo že odsedeli zaporne kazni. Ali so sodniki nedotakljivi? Jih ni mogoče obsoditi? Po načelih, ki jih razlagajo črkobralski doktorji znanosti z akademikom vred. so sodniki nedotakljivi in nad njimi je le modro nebo. K temu se pridružuje tudi omenjena trojica jurišnih poslancev. Pa ni tako. Nihče v demokratični družbi ni in ne more biti nedotakljiv. Če krši ustavo in zakone mora za to odgovarjati. Tud sodniki in tudi tožilci. Ker profesorji tega ne vedo in tudi ne akademik, kar je v nebo vpijoča sramota, naj pojasnim: Tudi sodnik, ali tožilec se lahko spozabi in krši zakone. Torej mora biti procesiran in kaznovan. Proces lahko sproži tožilec, prestopke pa odkrije policija. Torej mora biti sodnik na razpolago izvršilni veji oblasti. Je jasno dragi ustavni sodniki? Ker težko dojemate enostavne stvari, naj vam pojasnim z drastičnim primerom, za katerega upam, da se ne bo zgodil, pa vndar zazardi nazornosti: če bi na primer sodnik ubil nekoga, po vašem prepričanju za uboj ne more odgovarjati. Sodniki niso pooblaščeni za preiskavo, niti za vlaganje obtožbe. Kdo naj potem to stori, če izvršna veja oblasti ne more posegati v sodno vejo? Pa se vrnimo v realni svet. Očitno so sodniki, tožilci in policiti zagrešili vrsto nepravilnosti in kršili ustavo in zakone pri obravnavanju Franca Kanglerja. Sami sebi ne bodo sodili in se ovajali. In tega se strumno držijo. Kljub temu, da so nihov prestopki znani in javnosti prezentirani, ne storijo nič, da bi jih sankcionrali. Zato se je državni svet odločil, da naroči parlamentarno preiskavo. To pa zavirajo poslanci, pred vsem trije omenjeni, ki se imajo za vh pravne znanosti v parlamentu. Potem so tožilci, ki so preko vrhovnega tožilce sprožili ustavni spor in sveda tudi sodniki, ki jim je delno že ugodilo ustavn sodišče, ki očitno ne ve, da v demokraciji tudi za sodnike velja, da so odgovorni, če se prekršijo zoper zakone.. Če ustavni sodniki ne znajo čitati ustave, potem je to katastrofa. In dejansko ne znajo ,saj ¸34 člen ustave govori, da je sodnike možno procesirati. Res je, da so pravniki v tem členu spisali takšno dikcijo, ki je težko razumljiva, vednar bi morala biti dovolj jasna vsaj ustavnim sodnikom. Če ne znajo razumeti, kaj so jim napsiali njihovi kolegi, je zelo žalostno. Sicer še ni prepozno. Iz zagate se lahko izmažejo, če s končno odločitvijo le omogočijo parlamentano preiskavo. V kolikor tega ne bodo storili, bodo pokazal, da ne razumejo zakonodaje, da so črkobralci in ljudje se bomo lahko upravičeno vprašali, ali so takšni lahko ustavni sodniki? Če celo akademski naziv ne zadošča, za to, da akademik prečita in tazume preprosti člen ustave.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Likvidiran, ker se je odrekel revolucionarnemu komunizmu