Raziskovalci Slovenije so včeraj 18.4.2018 izvedli opozorilni shod z naslovom Zakaj ne? Znanost.

Z tem so želeli opozoriti na zmanjšanje proračunskih sredstev za raziskovanja, ki se zanjšuje ter že ogroža področje raziskovanja in razvoja.

V svojih sporočilih so zapisali:
"Še več, za leti 2017 in 2018 smo izposlovali dodatnih 27 milijonov evrov proračunskih sredstev in sooblikovali spodoben predlog novele Zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Poleg tega smo dokončno razgalili stališča aktualnih političnih elit. Dokazali smo, da – razen dveh – večina parlamentarnih strank zgolj uprizarja interes za razvoj znanosti. Podobno ravnajo tudi gospodarski lobiji, ki znajo razvoj misliti predvsem skozi nizko ceno dela. Izjeme je mogoče prešteti na prste ene roke …

Čaka nas torej še nekaj dela. Skrbnikom proračunskih sredstev je treba dokazati:
- da je znanost priložnost,
- da potrebujemo zakon, ki razvoj znanosti podpira in ne zavira,
- da je pomembno ustaliti urnik projektnih razpisov, ter
- da potrebujemo programsko usmerjeno financiranje, ki bo po obsegu primerljivo s povprečjem v EU.

Zaradi vsega tega smo se v Organizacijskem odboru Shoda za znanost po tehtni razpravi odločili, da shod pripravimo tudi letos. V nasprotju z lanskoletnim pohodom v povorki bo letošnji potekal na enem mestu. Zaradi odstopa predsednika Vlade RS se nam zdi srečanje pred stavbami, kjer se odloča naša usoda, preveč podobno Sizifovemu početju. Po drugi strani se zavedamo, da je tik pred volitvami potrebno nagovarjati vse politične stranke, skratka vse, ki posredno ali neposredno odločajo o distribuciji proračunskih sredstev.

V prid temu govori nedavno medresorsko usklajevanje predloga Zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki bi na predlog Ministrstva za finance proračunska sredstva za ARRS zamrznil pri 0,39 odstotka BDP. S tem bi Slovenija dolgoročno ostala na repu EU držav po deležu proračunskih sredstev, namenjenih znanstvenoraziskovalni dejavnosti.

Za slogan smo si izbrali dopolnjeno različico lanskega Shoda za znanost: ZAKAJ NE? ZNANOST"

shod za znanost

SODELUJOČE USTANOVE na shodu:
- ARNES
- Geološki zavod Slovenije
- Gozdarski inštitut Slovenije
- Inštitut Jožef Stefan
- Inštitut za družbene vede
- Inštitut za narodnostna vprašanja
- Inštitut za novejšo zgodovino
- Inženirska akademija Slovenije
- Kemijski inštitut
- Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
- Mednarodna podiplomska šola Jožeta Stefana
- Mestna knjižnica Ljubljana
- Mirovni inštitut
- Mlada akademija, društvo doktorskih študentov in raziskovalcev na začetku kariere
- Moderna galerija
- Muzej novejše zgodovine Slovenije
- Nacionalni inštitut za biologijo
- Narodna in univerzitetna knjižnica
- Pedagoški inštitut
- Podiplomska šola ZRC SAZU
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti
- Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS)
- Univerza na Primorskem
- Univerza v Ljubljani
- Univerza v Mariboru
- Univerza v Novi Gorici
- Urbanistični inštitut RS
- Znanstvenoraziskovalni center SAZU
- Znanstveno-raziskovalno središče Koper (ZRS Koper)

Gradiva o dosežkih znanosti lahko preberete na strani http://marchforscience.si/gradiva/.

"Za ponovni shod za znanost smo se odločili iz več razlogov," pravi Oto Luthar v imenu organizacijskega odbora. "Delno nas je k temu napeljal globalni pohod za znanost, glavni vzrok za ponovno srečanje pa je strankarsko politično (ne)razumevanje znanosti. Lani se je izkazalo, da tako vlada kot njena razvojna ministrstva (med katera sodi tudi resor za znanost) raziskovalnega dela še vedno ne vidijo kot najpomembnejšega pogoja za hitrejši sonaravni razvoj, ampak ga obravnavajo kot strošek. Strošek, ki bi ga po potrebi lahko nadomestili z uvažanjem znanja."

Letošnji shod za znanost naj bi tudi opozoril na zavzemanje za nov zakon o raziskovalni dejavnosti. Luthar o tem pravi:
"Osnutek, ki je obtičal v medresorskem usklajevanju, je dobra podlaga za ureditev preživelih organizacijskih oblik in ustrezno financiranje. Prav tako ni mogoče odstopiti od zahteve o urejenem urniku projektnih razpisov. To, da v neki državi letni razpis za projekte preprosto ni izveden, govori o izraziti nerazvitosti te države. Pa vendar se je v samostojni Sloveniji to zgodilo najmanj dvakrat."

Razlogi za ponovni shod v podporo znanosti so torej očitni. Toda ali je te dni zanj pravi čas?
"Glede na povedano smo prepričani, da ne bi mogli izbrati primernejšega časa, kot je čas pred volitvami, še posebno če vemo, da do pred kratkim večina političnih strank v svojih predvolilnih programih ni imela raziskovalne dejavnosti, koalicijske pogodbe pa so se praviloma zadovoljile s tremi, štirimi splošnimi frazami," pravi Luthar.