Ob obletnici rojstva Jožefa Stefana, ki je 24. marca, organizira Institut Dneve Jožefa Stefana. Ti potekajo od leta 1993, njihov namen je popularizacija znanosti in počastitev spomina na slavnega fizika.

Jožef Stefan (1835--1893) spada med najpomembnejše fizike devetnajstega stoletja. Rodil se je slovenskim staršem v kraju Sveti Peter pri Celovcu v Avstriji, diplomiral je na področju matematike in fizike na dunajski univerzi, kjer je kasneje tudi poučeval. Bil je direktor Fizikalnega instituta, podpredsednik dunajske znanstvene akademije ter član mnogih mednarodnih znanstvenih združenj.

Jožef Stefan je med drugim soavtor zakona o sevanju črnega telesa. Sevanje črnega telesa je proporcionalno četrti potenci njegove absolutne temperature. Zakon je teoretično razvil Ludwig Boltzmann in je zato poznan kot Stefan-Boltzmannov zakon.

Več kot 200 sodelavcev Instituta je habilitiranih na slovenskih univerzah in sodeluje v visokošolskem izobraževalnem procesu. Na Institutu je opravilo svoja magistrska in doktorska dela več kot 1800 raziskovalcev. Institut sodeluje tudi s srednjimi šolami, za katere organizira delovno prakso in jih vključuje v aktivno raziskovalno delo.

Institut sodeluje z mnogimi uglednimi institucijami po svetu, organizira mednarodne konference, sodeluje na mednarodnih razstavah. Poleg tega pa po najboljših močeh skrbi za mednarodno izmenjavo strokovnjakov. Mnogi raziskovalni dosežki so bili deležni mednarodnih priznanj, veliko sodelavcev IJS pa je mednarodno priznanih znanstvenikov.

Skupaj z Mestno občino Nova Gorica pa je naš institut leta 1995 ustanovil Politehniko v Novi Gorici, ki je postala četrta slovenska univerza - Univerza v Novi Gorici. Leta 2003 pa smo ustanovili tudi Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana, in sicer z močno podporo slovenske industrije in mednarodnega omrežja univerz in inštitutov. Na Institutu "Jožef Stefan" namenjamo veliko pozornosti okolju. Z ekologijo se srečujejo raziskovalci pri raznih multidisciplinarnih projektih, v Mobilni ekološki enoti in pri razvoju novih tehnologij. Da bi podprli ekološko dejavnost tudi v drugih predelih Slovenije, se je Institut pridružil soustanoviteljem Inštituta za ekološke raziskave, ERICo Velenje, prvega inštituta v Šaleški dolini.

Različne oblike sodelovanja s Kliničnim centrom Ljubljana in drugimi medicinskimi ustanovami v Sloveniji so pripeljale do razvoja medicinske opreme (tomografija, funkcionalni električni stimulatorji ...), zagotavljanja izotopov za klinične raziskave in zdravljenje pacientov ter uvajanja novih raziskovalnih metod v klinično medicino. Da bi zagotovili okolje, namenjeno multidisciplinarnemu raziskovanju na področju inženiringa ter fizike in matematike v medicini, sta leta 1996 Ortopedska bolnišnica Valdoltra in Institut "Jožef Stefan" ustanovila Raziskovalni institut Valdoltra. Ta institut danes deluje samostojno.

Institut "Jožef Stefan" intenzivno sodeluje pri spodbujanju tehnološkega in gospodarskega razvoja pri nas. Vloga Instituta pri tem je tako v šolanju kadrov kot pri razvojnih raziskavah, ki so neposredno namenjene uporabnikom. Osvojeno znanje skušajo raziskovalci Instituta s pridom uporabiti in prenesti v industrijo za reševanje mnogih zapletenih problemov. Institut tesno sodeluje z vrsto gospodarskih organizacij v Sloveniji, pa tudi v mednarodnem prostoru. Prav zaradi pospeševanja prenosa znanja, ki je nujno potrebno za zmanjševanje tehnoloških razlik v primerjavi z bolj razvitimi evropskimi državami, je bil ustanovljen Tehnološki park IJS, ki se je kasneje ob priključitvi drugih soustanoviteljev preoblikoval v Tehnološki park Ljubljana. V Tehnološkem parku so združena podjetja, ki so tesno povezana z raziskovalnim okoljem. Institut skuša tudi po tej poti ustvariti razmere, v katerih bi mladi raziskovalni talenti in inovatorji prispevali k prenosu znanja in moderne tehnologije v gospodarstvo.

DAN ODPRTIH VRAT - sobota 24.3.2018


Pred glavno stavbo Instituta, Jamova 39, Ljubljana ob 9.00-14.00


Vabimo vas, da se udeležite dneva odprtih vrat na Institutu "Jožef Stefan", kjer boste izvedeli več o raziskovalnem delu, ki poteka na Institutu, raziskovalci pa vam bodo predstavili dejavnosti posameznih laboratorijev ter zanimive eksperimente.

Obiskovalce vabimo, da se ob polni uri (ob 9h, 10h, 11h, 12h in 13h) zberejo pri vratarju na glavnem vhodu IJS (Jamova 39) ter si izberejo in ogledajo enega od pripravljenih programov ogledov laboratorijev Instituta v trajanju ene ure.

Na voljo so programi: 1) snov-robotika, 2) biologija-kemija-fizika ter 3) inteligenca-sistemi- materiali-okolje. Ob tem bodo na voljo tudi enourne delavnice Šole eksperimentalne kemije, ki obiskovalcem omogočajo neposredno sodelovanje pri poskusih.

Ob polnih urah bo organiziran brezplačen prevoz (odhod z Jamove) na Rekatorski center - enoto IJS v Podgorici, kjer oglede omogoča in organizira Informacijski center za jedrsko tehnologijo (ISJT), in sicer: ob 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 in ob 14.00 (ko gre bus po obiskovalce na Reaktor, ker se zadnji ogled tam zaključi ob 14.30).

V Reaktorskem centru si bodo obiskovalci lahko (ob 9.30, 10.30, 11.30, 12.30 in 13.30 - zadnji ogled) ogledali enega od slovenskih pospeševalnikov, laboratorije Odseka znanosti o okolju, razstavo o jedrski tehnologiji in raziskovalni jedrski reaktor Triga.

REAKTORSKI CENTER IJS V PODGORICI
Reaktorski Center v Podgorici

Institut je od svojega nastanka usmerjal raziskovalno dejavnost tudi na raziskave v jedrski fiziki ter na raziskave v zvezi z uvajanjem rabe jedrske energije v miroljubne namene. Na reaktorskem centru v Podgorici delujejo štirje raziskovalni odseki Instituta in več centrov.

Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij izvaja raziskave v atomski in jedrski fiziki, ukvarja pa se tudi z radiološkim varstvom okolja, kar sta predvsem nadzor obratovanja jedrskih objektov in nadzor vsebnosti radioaktivnih snovi v živilih in okolju. V tem okviru deluje tudi Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Glavna področja dela Odseka za reaktorsko fiziko so teoretična, eksperimentalna in uporabna reaktorska fizika, fizika plazme, fragmentacija jeder, nevtronska dozimetrija, nevtronska radiografija, fizika polprevodniških elementov in onkologija. V Odseku za reaktorsko tehniko potekajo raziskave s področja jedrske tehnike in varnosti, kar zajema modeliranje osnovnih termohidrodinamičnih pojavov, termohidravlične varnostne analize projektnih in resnih nezgod, trdnostne varnostne analize in verjetnostne varnostne analize. V središču pozornosti multidisciplinarnih raziskav Odseka za znanosti o okolju je prepletanje recipročnih fizikalnih, kemijskih in bioloških procesov, ki oblikujejo naše okolje in človeka ter njegove dejavnosti.

Med pomembnejšimi centri in podpornimi službami na reaktorskem centru so Center za energetsko učinkovitost, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča, Reaktorski infrastrukturni center ter Služba za varstvo pred ionizirajočim sevanjem.