Včeraj s poslanci Državnega zbora  s 35 glasovi za in 26 glasovi proti sprejeli novelo zakona o igrah na srečo. Sprejeti predlog prinaša sprostitev trga športnih stav, ki jih v Sloveniji zdaj prireja Športna loterija.Pod predlog spremembe zakona se je podpisal poslanec SMC Branko Zorman, podporo pa so mu izrekli tudi poslanci opozicijske SDS in nepovezani poslanci. Zormanov zakon odpravlja monopolni položaj Športne loterije in uvaja koncesijski sistem (ko bo seveda z objavo v uradnem listu uveljavljen). Z njim tudi tujim stavnim platformam omogoča zakonito delovanje na slovenskem trgu. Ponudniki morajo že delovati oz. imeti sedež v okviru evropskega gospodarskega prostora. Za vstop v Slovenijo bodo morali zaprositi za koncesijo, izpolniti vstopne pogoje in plačati koncesijsko dajatev. Dosedanji zakon tega ne omogoča.

O nujnosti spremembe zakona o igrah na sečo, ki bo odpravil monopolni položaj Športne loterije na trgu športnih stav, se je na svojem blogu opredelil tudi davčni ekspert in nekdanji prvi dacar Slovenije Ivan Simič. Njegovo razmišljanje, objavljeno na

 http://www.simic-partnerji.si/davcni-blog.html objavljamo v celoti.

Vsi tisti, ki vlagamo svoj denar v šport, kateri koli šport, se ne bi zavzemali za ukinitev monopola Športne loterije, če bi ta Športna loterija zasluženi denar vračala tistim, na račun katerih služi. Po neuradnih informacijah največji zaslužki Športne loterije izvirajo iz športnih stav in to na račun nogometa, ki pa od tega nima ničesar. Če bo kdo trdil, da je Nogometna zveza Slovenije solastnica Športne loterije in prejema dividende, je moj odgovor, da se te dividende, po mojih informacijah, porabijo za plačilo obresti od najetega kredita, za nakup deleža Športne loterije in mogoče še kaj za odplačilo glavnice kredita.

Pravilno bi bilo, da Športna loterija vsakemu klubu, katerega tekma je na stavnici, za to plača določen znesek. Po neuradnih podatkih naj bi Športna loterija največ zaslužila s stavami v nogometu, kateremu pa ne vrača nič denarja. Vsaj mi v klubu, v katerem sem aktiven pri delu članske ekipe, tega ne občutimo. Do sedaj na naš TRR ni bil nakazan niti en cent, kaj šele evro.

Zaradi tega nasprotujem monopolu Športne loterije, ki je očitno namenjena sam sebi in je nastal, to so informacije mojih virov, na podlagi lobiranja pri politiki. Torej, monopol ne more nastati brez političnega lobiranja in podpiranja politike. Za ustvarjanje monopola se porabi veliko več časa za lobiranje, kot pa za lobiranje za prosti trg športnih stav in zaradi tega ne razumem današnjega članka https://siol.net/forum/thread/poslanec-bi-odprl-trg-aportnih-stavnic-njegov-nekdanji-aef-dela-zanje-20162. Sploh pa ne ob dejstvu, da sta današnji prispevek napisala dva od treh znanih novinarjev, ki so v preteklosti delovali kot triperesne deteljica. Ravno ta tretja novinarka je septembra 2017, na isti spletni strani objavila članek z naslovom »Astronomske odpravnine na Športni loteriji: Vsi so vedeli vse in nič«, katerega si lahko preberete na naslednji povezavi: https://siol.net/posel-danes/novice/astronomske-odpravnine-na-sportni-loteriji-vsi-so-vedeli-vse-in-nic-448994

Zaradi tega me zanima, ali je zagovornike monopola Športne loterije in tiste, ki prejemajo visoke plače na Športni loteriji, vsaj malo sram, ker šport, s katerim največ služijo, životari.

Kljub večletnim poskusom ukinitev monopola Športne loterije, to do sedaj ni uspelo nobeni politiki, saj je očitno bilo lobiranje za ohranitev monopola močnejše od lobiranja za ukinitev monopola. Po informacijah mojih virov blizu Športne loterije naj bi šlo za zaprt krog koristnikov tega monopola, katerega naj bi podpirala tudi aktualna politika. Kaj ima aktualna politika od tega ne vem in če nima nič, naj to dokaže tako, da sprosti ta monopol. Če tega ne bo storila, pa športnikom predlagam, da na bližajočih volitvah glasujejo za tiste, ki bodo podpirali ukinitev tega monopola.

In še nekaj, da mi novinarji ne bodo očitali, da se borim za ukinitev monopola, ker poznam Zorana Starya. Moj zapis nima nobene zveze z najinim skoraj štiridesetletnim znanstvom. Tudi v športu sem skoraj štirideset let in moram priznati, da je bilo financiranje športa v socializmu boljše.

 

Mag. Ivan Simič