21. marca vsako leto na pobudo generalne skupščine Združenih narodov obeležujemo mednarodni dan gozdov, dan posvečen promociji in ozaveščanju o pomenu trajnostne in skrbne rabe gozda, kot enega najpomembnejših naravnih bogastev. Skupna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov po vsem svetu je »Gozdovi za trajnostna mesta«.

Gozdovi pokrivajo blizu 60 odstotkov površine Slovenije, marsikje segajo globoko v urbana območja in so pomemben vezni člen zelene infrastrukture. Slovenski gozdovi, ki so v zadnjih letih zaradi ujm utrpeli večjo škodo, so sicer sredi množične sanacije.

Mestni in primestni gozdovi ter mestno drevje prebivalcem nudijo številne pozitivne učinke, med katerimi izpostavljamo:

Drevesa izboljšujejo lokalno mikroklimo in nam lahko pomagajo prihraniti med 20 in 50 % energije za ogrevanje.
Strateško umeščanje dreves v urbani prostor lahko shladi mestni zrak tudi do 8° C in posledično zmanjša potrebo po uporabi klimatskih naprav za do 30 %.
Gozdovi in drevesa skladiščijo ogljik, ki pomaga blažiti učinke podnebnih sprememb.
Drevesa delujejo kot »zračni filter«, ki odstranjuje škodljiva onesnažila in delce iz zraka.
Drevesa zmanjšujejo onesnaženje s hrupom in ščitijo naše domove pred bližnjimi cestami in industrijskimi območji.
Gozdovi v in ob urbanih območjih zadržujejo vodo, preprečujejo poplave in delujejo kot filter.
Ustrezno gospodarjeni urbani gozdovi predstavljajo pomemben habitat, vir hrane in zaščite za številne rastlinske in živalske vrste. Pomagajo ohranjati in povečevati biotsko pestrost mest.
Mestni in primestni gozdovi pozitivno vplivajo na turizem in ustvarjajo zelena delovna mesta.
Mestni in primestni gozdovi spodbujajo aktiven in zdrav življenjski slog in so zelo koristni za fizično in psihično zdravje in počutje prebivalcev. Predstavljajo tudi pomembno okolje za druženje in socialne stike.


							 

Če pa nam gozdovi v naši okolici nudijo toliko dobrega, je prav, da se tudi mi, uporabniki, vprašamo:

·         Ali priznavamo gozdu njegov prostor, njegovo življensko okolje pri sodelovanju v mnogih procesih upravljanja s prostorom ( OPNji, lokacijskimi načrti, …)?

·         Ali spoštujemo pravila obnašanja z svojimi navadami in dejanji , ko se zaradi svojih dobrobiti odpravimo v gozd ( hoja po zato določenih stezah, nabiranje gozdnih pridelkov do določenih količin, …)?

·         Ali vse prevečkrat pozabimo, da gozd ni odlagališče našega nemodnega ali iztrošenega materialnega preobilja in komunalne deponije?

·         Ali so drevesa, ki stegajo svoje veje čez našo posestno mejo dobrodošli sosedje ali pa travmatična grožnja našim nepremičninam ?

Pošten razmislek vsega navedenega v tem dnevu, bo gotovo pripomogel k boljšemu razumevanju drug drugega, to pa je prav gotovo temelj trajnostnega medsebojnega odnosa.

 

Zavod za gozdove Slovenije je Deželo kozolcev izbral za prizorišče osrednjega praznovanja ob mednarodnem dnevu gozdov 2018 na temo »Gozdovi za trajnostna mesta«.

To sredo, 21. Marca 2018, bomo Deželo kozolcev napolnili z zelenim bogastvom – znanjem o gozdovih, njihovi negi, priložnostih v turizmu in njihovih skrivnostih. Od 9. do 16. ure se bomo lahko sprehodili mimo premične kulturne dediščine in spoznali 'gozdne' zgodbe.

Gozdovi in les so zeleno bogastvo Slovenije. Lesene harfe, kot je kozolce imenoval Ladislav Lesar, pa so simbol povezanosti med človekom in naravo. V Deželi kozolcev bomo ob mednarodnem dnevu gozdov lahko otipali raznolikost 40-ih drevesnih vrst ob razstavi edinstvenih lesenih posod, spoznavali, zakaj je les tako priljubljen med izdelovalci nakita, ob šepetu gozda poslušali njegove zgodbe in modrosti, na fotografskih razstavah občudovali zanimive rastlinske in živalske vrste v objemu gozdov in iskali nove možnosti za trajnostni turizem v naših gozdovih, ki jih še vedno premalo cenimo.

Vse dejavnosti ob mednarodnem dnevu gozdov, ki jih pripravljamo v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Občino Šentrupert, so brezplačne. V prvi vrsti so namenjene osnovnošolcem.

 

Zeleni gozd je lovčev raj

 

Zeleni gozd je lovčev raj,

in krasen res je gozd,

frče tam ptice 'z kraja v kraj

in hvalijo svoj gozd.

 

Studenec iz skalin kipi,

vrši tja v temni gozd.

Po drevju listje vmes šumi,

šumi, vrši ves gozd.

 

Oj, ptičji glas, oj, šum vode

in tvoj šepet, o gozd.

To dviga lovčevo srce,

da ljubi tebe, gozd !

 

 

 

Po gozdu lovec s puško hodi

 

Po gozdu lovec s puško hodi,

ko krasno jutro se rodi.

Po suhem listju varno hodi,

toda zveri ne zasledi.

 

Po stezici pa devojka pride,

prijazno se mu nasmehlja.

A lovec ji nasproti pride

tresočo roko ji poda.

 

Ah kaj ti je moj ljubi dragi,

da v solzah plava ti oko?

In prej, ko meni si podajal,

imel tresočo si roko.

 

Oh, kar povem, se mi ne vstraši,

da vzeti te nikdar ne smem.

Oh, drugega boš ti ljubila,

ljubila boš njegov objem.

 

In pri tej priči puška poči,

devojka mrtva zgrudi se.

In preden od sveta se loči,

poljubi vroče zadnjič je.           

Drevesu
 

Drevo, kam si odšlo?

Poljubljam ustnice sveta,

pozdravljam zvezde brez želja.

Ženem se v klanec,

da bi dosegla spanec.

Pa ne gre, pa ne gre...

Je imelo smisel, ga ima zdaj?

Ne, to ne more bit prava pot v raj!

 

Spolzke so korenine pod listjem,

kot so opolzke namere ljudi,

ki jih vsak dan srečujeva tudi jaz in ti.

 

Mogoče dobrota obstaja,

vendar zagotovo tudi zlo.

In dokler so ljudje ne le dobri,

temveč tudi zlobni,

nič dobrega se ne obeta,

saj vendar nisem spet zadeta?!

Ena domina je dovolj, da zruši vse,

da vse podre!

 

In, če ničesar več ne bo,

bom kot tisto Drevo, ki je odšlo.

Ker ni odšlo brez razloga...