SI
Zoran Jankovič sprenevedaje na Logarjevi komisiji: "Ne vem, po kakšnem ključu sem danes tukaj?"
Preiskovanje 5 milijardne bančne luknje, ki so jo poplačali davkoplačevalci, je za Jankovića politični cirkus
V Fokusu
Novice

Torek, 20. marec 2018 ob 15:07

Odpri galerijo

»Ne vem, po kakšnem ključu sem danes tukaj,« se je na včerajšnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo sprenevedal ljubljanski župan.
Kakšna je bilanca »izjemno uspešnega projekta« Stožice, kot ga je na včerajšnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki jo vodi poslanec SDS dr. Anže Logar, poimenoval ljubljanski župan Zoran Janković? 135 milijonov evrov globoka bančna luknja od propadlega projekta Grep, ki je prešla na t. i. slabo banko, 17 milijonov evrov nepoplačanih računov podizvajalcem s strani Grepa ter 13 milijonov evrov neplačanih računov podizvajalcem s strani Energoplana in Gradis skupine G.

»Jaz se pišem Janković, kaj imam jaz s tem?« je bilo eno prvih vprašanj, ki jih je Janković naslovil na dr. Anžeta Logarja, kot da ne bi vedel, kdo na preiskovalni komisiji zastavlja vprašanja in kdo odgovarja. »Ne vem, po kakšnem ključu sem danes tukaj,« se je še spraševal.

V nadaljevanju je preiskovalno komisijo označil za politični cirkus in večkrat ponovil že znane mantre, da on nima ničesar z bančno luknjo, za slednjo pa, da so krive banke in njihova vodstva, ki Grepu niso podelile potrebnih kreditov, s pomočjo katerih, bi projekt pripeljali do konca – in to kljub temu, da je njegov dober prijatelj Zlatko Sraka, direktor Grepa in Energoplana, na zaslišanju pred dnevi dejal, da mu je Janković ponudil pomoč pri prepričevanju bankirjev, da bi mu podelili vedno nove kredite, vendar se je temu uprl tedanji predsednik uprave NLB Božo Jašovič, ki je Sraki na enemu izmed sestankom zabrusil: »Jaz ne rabim Jankovića tukaj, vi se sami pogajate.«

Janković je na zaslišanje prišel v spremstvu odvetnika, ki mu je večkrat svetoval, naj na vprašanje ne odgovori. Za nekatere Jankovićeve posle sicer tečejo sodne preiskave, zato se je Janković pri vprašanjih v zvezi z njimi poslužil danes že slovitega stavka svojega sina »odgovor je enak prejšnjemu«. »Vem, da smo tu zaradi političnega cirkusa, volitve so tu,« je dejal že uvodoma ter napovedal, da bo odgovarjal le na vprašanja, ki se mu zdijo smiselna. Preiskovalni komisiji je v nadaljevanju predal vso dokumentacijo glede projekta Stožice vse od leta 1985, češ da tam najdejo vse, kar jih zanima.

Na trenutke pa je bil Janković med zaslišanji vidno razburjen in aroganten. V nekem trenutku je celo zagrozil, da bo odšel iz dvorane in da je predsednik preiskovalne komisije tisti, ki bi se moral naučiti olike. »Ko mi boste našli primerljivo dvorano in stadion na svetu, za takšno ceno, se pa lahko pogovarjamo o tem,« je še zabrusil dr. Logarju.

Že omenjeni Zlatko Sraka je na nedavnem zaslišanju na preiskovalni komisiji priznal tudi, da so si vodilni možje pri gradnji Stožic tedensko privoščili, za navadnega smrtnika, nepredstavljivo draga kosila – kosilo za štiri osebe za kar 800 evrov, zraven pa so, seveda, sodili cigare in viski. »Na koliko večerjah in kosilih ste bili vi?« je zanimalo predsednika preiskovalne komisije. »Tudi slučajno ne mislim razlagat,« pa je odgovoril Janković in dodal, da dr. Logarju  predlaga, naj gre v Prijedor na čevapčiče, češ da imajo tam dober jedilni list. V zvezi z vplivnimi prijatelji pa je Janković  še povedal, da lažje pove, kdo so njegovi sovražniki kot pa, kdo so njegovi prijatelji.

Glede političnega udejstvovanja in Pozitivne Slovenije je Janković dejal, da ima danes, leta 2018 večji vpliv kot pa ga je imel leta 2010, ko so gradili Stožice.

V nadaljevanju je pričal še Ivan Hrženjak, eden izmed podizvajalcev na projektu Stožice, ki je razkril, da do danes ni dobil vsega plačila za opravljeno delo in da zaradi tega še danes odplačuje kredite. Kmalu po tem, ko so se dela zaključila in je projekt obstal, so po Hrženjakovih besedah tako Janković kot direktorja Grepa in Energoplana Uroš Vogrin in Zlatko Sraka podizvajalcem zatrjevali, da bodo poplačani. »Hodili so po objektu in govorili, da bo vse plačano, vse so obljubili,« je dejal Hrženjak. In kaj se je zgodilo kasneje, kaj se dogaja danes? »Danes niso več dosegljivi, ko kličemo na občino, nimajo časa, da bi nas sprejeli,« je še priznal Hrženjak.

Preiskovalna komisija pod vodstvom dr. Anžeta Logarja je tako zaključila  z zaslišanji. »Sprememba glede odstopa predsednika vlade je dinamiko  dela naše komisije rahlo spremenila. Sedaj prihajamo v fazo zaključevanja in potrjevanja poročila znotraj preiskovalne komisije, potem sledi potrjevanje na seji Državnega zbora,« je že v petek napovedal dr. Logar, ki tudi poudarja, da bodo ugotovitve zaključnega poročila v nekaterih primerih zagotovo veliko presenečenje, saj bo »dokument pokazal na stranpoti slovenskih bankirjev in tudi drugih javnih ali manj javnih sfer, ki so lomastile po dveh največjih državnih bankah.« V naslednjem koraku pa bo preiskava izključna odgovornost organov pregona in sodstva, je še povedal dr. Logar.

Vir:https://www.sds.si/

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 17:25

0 ogledov

Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Thu, 13. Dec 2018 at 16:00

85 ogledov

Narodni heroj MIHAJLO /Mehdi Huseynzad vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom
V Spominskem gaju generala Maistra v mariborski četrti Melje sta ob 100 letnici rojstva narodnega heroja MIHAJLA /Mehdi Huseynzada Veleposlaništvo republike Azerbajdžan in Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana pripravila krajšo spominsko slovesnost. Ob delegaciji Azerbajdžana, ki jo je vodil veleposlanik na Dunaju Galib Israfilov, članov društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana s predsednikom Andrejem Komparo, so se spominske slovesnosti udeležili tudi predstavniki MO Maribor. Delegacija Azerbajdžana je pred spomenik heroja Mihajla položila spominske vence. V krajšem programu je bila zbranim predstavljena življenjska pot Mehdi Huseynzada, ki je padel v boju z nacističnimi vojaki 1944. leta, 1957. leta pa so ga proglasili za heroja SZ. Da je prav heroj Mihajlo tista vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom je dejal veleposlanik Azerbajdžana na Dunaju Galib Israfilov, mariborski podžupan Saša Pelko pa zagotovil, da bo mesto še naprej z vso pozornostjo skrbelo za spomenik heroju Mihajlu. Član Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana Rudi Matjašič pa meni, da bi lahko vezi,ki jih je med narodoma stkal spomin na heroja Mihajla, državi izkoristili za krepitev gospodarskega in drugih obliko sodelovanja.   

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Zoran Jankovič sprenevedaje na Logarjevi komisiji: "Ne vem, po kakšnem ključu sem danes tukaj?"