SI
Slovenski politični veljaki v Štrigovi izdali svoj narod in ga obsodili na smrt
V noči iz 16. na 17. marec 1947 so Udbovci in Knojevci v Repovem gozdu nad Štrigovo zverinsko poklali najmanj 31 zavednih Slovencev, ker so želeli živeti v Sloveniji
V Fokusu
Novice

Nedelja, 18. marec 2018 ob 17:06

Odpri galerijo

Pred dnevi je v oddaji Sreda v sredo podpredsednik SLS Primož Jelševar jasno povedal, da bi zunanji minister  Karel Erjavec  zaradi svoje zgodovinske odgovornosti pri arbitraži moral v zapor, ker je odgovoren za izgubo ozemlja, ki je bilo zgodovinsko vedno slovensko. Seznam tistih, ki bi morali stopiti pred obličje zakona in odgovarjati za izgubo slovenskega ozemlja pa je krepko daljši. Začeli bi lahko pri Edvardu Kardelju, Ivanu Mačku Matiji, Borisu Kidriču, Vidi Tomšič ( na njihovo srečo so že pokojni), na seznam pa pridali še Milana Kučana, Igorja Bavčarja, nenazadnje pa tudi Boruta Pahorja in Karla Erjavca, ki sta premeteno potegnila slovenske volivce v referendumsko past, ki je botrovala arbitražnemu fiasku o meji s Hrvaško. Slovenska politika je s pristankom na arbitražo, ne pa z jasnim pogojem, da šele z urejenim mejnim vprašanjem prižge zeleno luč hrvaškemu vstopu v Evropsko unijo, vnovič podlegla agresivnim hrvaškim teritorialnim zahtevam, za katere  nimajo niti najmanjše zgodovinske pravice.

Zaradi kravjih kupčij Kardelja in Bakarića genocid nad zavednimi Slovenci v Štrigovi

Le nekaj mesecev po koncu 2. svetovne vojne in zmagi komunistične revolucije, so  Hrvati odprli vprašanje občine Štrigova, češ da je celotno Medmurje vedno bilo hrvaško,  čeprav je na tem območju živela večina avtohtonega slovenskega prebivalstva. Oktobra 1945 je bila oblikovana komisija občinskih narodnih odborov Slovenije in Hrvaške, ki je odločila, da bo območje okraja Štrigova pripadalo Hrvaški, četudi so bili  administrativno, politično, finančno, sodno in po zemljiški knjigi v pristojnosti okraja Ljutomer! Še več,  legitimni ustavni in avnojski sklepi so štrigovsko območje s prek 20 zaselki prisodili Sloveniji, ne pa Hrvaški, saj je tod bila večina slovenskega življa (97%). Ker pa v »internacionalistični« Jugoslaviji meja itak ni važna,  se je določanja meje ob »rujni kapljici« lotevala kar komunistična elita. Edvardu Kardelju se je zahotelo območje grada Mokrice, zato je ob kozarcu Vladimirju Bakariču v zameno ponudil območje štrigovskega okraja. Kravja kupčija partijske oligarhije s slovenskim ozemljem je sprožila močno reakcijo med slovenskimi domoljubi v štrigovskem okraju. Vrstili so se protesti, v Beograd so zavedni Slovenci pošiljali svoje predstavnike, da prepričajo zvezne oblasti o tej krivici.

Tedanji Oznovec Zdenko Zavadlav je v svoji knjigi Matjaževa vojska na Slovenskem med drugim tudi zapisal:   »Cirkus je bil tudi v Štrigovi………naši mariborski oznovci in knojevci so morali s krvavečim srcem po posebnem naročilu Kardelja in Mačka »delati red«. Ta red pa je bila pripojitev Štrigove Hrvaški in ustoličenje hrvaške ljudske oblasti. Seveda pa odstranitev slovenskih zastav in napisov na krajevnih odborih in šolah ter pregon slovenskih odborov in šolnikov«.  Zaradi množičnih  protestov in demonstracij  je zvezna komisija, ki jo je vodila Latinka Perović aprila 1946 odločila, da okraj Razkrižje z desetimi naselji in kakih 1600 prebivalci  ostane v Sloveniji, štrigovski okraj z osmimi naselji in 3500 prebivalci, pa pripade Hrvaški.  K temu jih je navedel tudi dogodek, ko je Vida Tomšič obiskala Štrigovo, je hrvaška Udba med protestnike namestila večje število provokatorjev, ki so glasno navijali za Hrvaško.

Po tej odločitvi so Hrvati pričeli z neusmiljeno okupacijo.  S pomočjo hrvaške UDBE, KNOJA in policije je prevzela kontrolo nad vsem območjem. Slovensko policijo je zamenjala hrvaška, pregnali so slovenske učitelje in odstranili slovenske napise ter jih nadomestili s hrvaškimi. Prebivalci so še kar naprej protestirali. Ustanovljena je bila nova komisija na čelu s takratnima notranjima ministroma Ivanom Mačkom Matijo in Stevom Krajačićem, ki sta 3. junija 1946, ne da bi stopila na teren, kar v ljutomerski vinski kleti v »rožicah« odločila, da Štrigova pripada Hrvaški.  To je povzročilo nove nemire. Priče so vedele povedati, da so jezni prebivalci Štrigove hrvaške učitelje naložili na vozove in jih odpeljali na Hrvaško. Zaradi številnih aretacij slovenskih funkcionarjev so se prebivalci Razkrižja pritožili zvezni kontrolni komisiji. Imenovali so novo komisijo za ureditev meje. Nova zvezna komisija, v kateri so bili kot član Lepa Perović, Pavle Gregorič kot predsednik republiške kontrolne komisije Hrvaške in Vida Tomšič, predsednica kontrolne komisije Slovenije, je položaj raziskala na terenu. Po ugotovitvah te komisije je Razkrižje z okoliškimi vasmi in zaselki ponovno pripadlo Sloveniji, Štrigova pa ponovno Hrvaški.

Tudi ta odločitev nove komisije je sprožila številne proteste, zato so se hrvaške oblasti slovenskih domoljubov lotile z najhujšim terorjem. Hrvaška Udba je takrat zavajala, da na štrigovskem območju obračunava s prevratniško namišljeno mogočno Matjaževo vojsko, čeprav je bil ponesrečeno montiran proces z matjaževci končan že septembra 1946 v Mariboru. Protestnike so pričeli ustrahovati, zapirati v kletne prostore več objektov na Štrigovi, kjer so se nad njimi izživljali,   jih pretepati in krvavo mučiti.  Brez hrane in vode, zaslišanja in mučenja, kjer so si hrvaški Udbovci dovolili najbolj bestialne metode, od puljenja nohtov, obešanja žensk za lase, ugašanja cigaret na koži, posiljevanjih,  utapljanju v čebrih polne vode, rezali so jim jezike in ušesa ter spolovila, jim iztaknili oči, parali črevesje, …. »mojega strica Franca Kovačiča, ki je zaprtim prinašal hrano, so prijeli in ker je odklonil zahtevo, da bi postal udbaški ovaduh, so pretepli do smrti,« nam je dejal danes že pokojni Alojz Kovačič.

 Raznarodovalni genocid nad štrigovskimi zavednimi Slovenci pa se je zgodil v noči iz 16. na 17. marec 1947. V zavetju noči so zaprte Slovence odpeljali nekaj sto metrov na Štrigovo, v Repov gozd, kjer so jih zverinsko pobili do smrti z noži, krampi, motikami in drugim kmetijskim orodjem, njihova trupla pa zmetali v strelski jarek ter jih le na pol zagrebli. Nekateri, ki so preživeli štrigovsko klavnico, so  se še naslednjo noč po pokolu plazili na pol živi, počasi, v mukah umirajoči. Krvniki so dokončali svoje delo, kraj zločina pa prekrili z betonskim slojem. Čeprav še danes seznam žrtev ni popoln, so doslej potrjene naslednje slovenske  žrtve hrvaškega genocida: Pepi Rožman, 16 let, Gibina, mučen do smrti; Štefan Vinko, Razkrižje; Ivan Prša, Gibina; Franc Golenko, Štrigova; Štefan Trajner, Banfje, Razkriški Vrh; Alojz Benko Šafarščak; oče Karba, Razkriški Vrh; sin Karba, Razkriški vrh; Valentin Gašperič, Vadaričin sin, Vučivšak; Marija Kerčmar, trgovka iz Štrigove, pobita z motiko; Julijana Kerčmar, Štrigova; Avgust Repa, Štrigova; mesar Štefan Barbarič, Štrigova; Marija Barbarič, mesarjeva žena, Štrigova; Jurij Dovečar ali Kovačev Durek, Štrigova; Avgust Repa, Štrigova; Štefan Srša, Jalšovec; Genofefa Srša, Jalšovec; Martin Kodba, Jalšovec; Franc Kovačič, Jalšovec; Štefan Dujh, študent, Businščak, Železna Gora; Zadravec, Trnovščak, Grabrovnik; Miško Vozlič, Šafarsko; Ernest Šarman, lesni trgovec iz Maribora; Ivan Petovar, Banfje; Lutar, Razkrižje; Martin Rojko, Pršova Graba; Danijel Ohman, Pršova Graba.  Kakih 180 Slovencev je bilo zatem zaprtih in obsojenih na dolgoletne kazni v težkih ječah v Slavonski Požegi in drugod, tudi oče in mati Alojza Kovačiča, ki po čudežu nista končala v strelskem jarku Repovega gozda nad Štrigovo.

Slovensko državno tožilsvo: zaradi pomanjkanja dejstev preiskava na "mrtvi točki"

Genocid nad slovenskim življem v Štrigovi so desetletja prikrivali, tako slovenske oblasti, kakor tudi hrvaške, ki so še danes zatrjujejo, da so žrtve Hrvati in ne slovenski domoljubi. Poboj v Repovem gozdu do danes ni  dočakal sodnega epiloga. S štrigovskim pobojem zavednih Slovencev naj bi se skoraj dve desetletji ukvarjalo soboško državno tožilstvo, vendar naj bi zadeva ostala na »mrtvi točki zaradi pomanjkanja dokazov«, je leta 2009 dejal soboški tožilec Žarko Bejek. Prozoren izgovor državnega tožilca, kajti kak mesec pred tem je upokojeni arhivar in dokumentalist dr. Peter Pavel Klasinc izdal knjigo  Arhivski dokumenti o dogodkih v Štrigovi in okolici v prvih letih po drugi svetovni vojni, v kateri je zbral številne dokumente, ki razgaljajo ozadja hrvaškega genocida v Štrigovi. Čeprav se je namenoma izognil komentiranju zbranih dokumentov, » lahko vsak bralec sam  ugotovi, da so bili umorjeni le zato, ker so kot Slovenci želeli živeti v Sloveniji.« Zanimivo, da so se poglobljeni raziskavi ozadja dogajanj v Štrigovi uprli tako na mariborskem pokrajinskem arhivu, kakor tudi na Agenciji za raziskovalno dejavnost RS, so pa zato Petra Pavla Klasinca obiskali kriminalisti in hoteli izvedeti kaj več o vsebini zbranih dokumentov. Zato ni neumestno vprašanje, v kolikšni meri je za »mrtvo točko« tožilske preiskave krivo dejstvo, da je ugledna oseba iz Ljutomera zaprosila takratno generalno tožilko Zdenko Cerar, da se zadeve genocida v Štrigovi ne sproži, ker so še živi štirje udeleženci genocida?

Danes, točno 69 let po pokolu zavednih Slovencev uradna Hrvaška še vedno trdi, da so žrtve hrvaški državljani, priimke žrtev na spomeniku pa so preprosto pohrvatili. Dejstvo je, da so bili pobiti le zato, ker kot Slovenci niso hoteli postati Hrvati. In pri tej krvavi raboti je hrvaški Udbi asistirala tudi slovenska Udba.

Slovenskim botrom arbitraže Pahorju, Erjavcu in še komu; ste pri reševanju mejnega vprašanja s Hrvaško imeli v mislih tudi dokumente o pobojih v Štrigovi? Dvomim, sicer meja, ki so jo določili haaški arbitri, na tem prostoru ne bi vnovič posegla po slovenskem ozemlju!!!!

Boris Cipot

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 17:25

0 ogledov

Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Thu, 13. Dec 2018 at 16:00

85 ogledov

Narodni heroj MIHAJLO /Mehdi Huseynzad vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom
V Spominskem gaju generala Maistra v mariborski četrti Melje sta ob 100 letnici rojstva narodnega heroja MIHAJLA /Mehdi Huseynzada Veleposlaništvo republike Azerbajdžan in Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana pripravila krajšo spominsko slovesnost. Ob delegaciji Azerbajdžana, ki jo je vodil veleposlanik na Dunaju Galib Israfilov, članov društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana s predsednikom Andrejem Komparo, so se spominske slovesnosti udeležili tudi predstavniki MO Maribor. Delegacija Azerbajdžana je pred spomenik heroja Mihajla položila spominske vence. V krajšem programu je bila zbranim predstavljena življenjska pot Mehdi Huseynzada, ki je padel v boju z nacističnimi vojaki 1944. leta, 1957. leta pa so ga proglasili za heroja SZ. Da je prav heroj Mihajlo tista vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom je dejal veleposlanik Azerbajdžana na Dunaju Galib Israfilov, mariborski podžupan Saša Pelko pa zagotovil, da bo mesto še naprej z vso pozornostjo skrbelo za spomenik heroju Mihajlu. Član Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana Rudi Matjašič pa meni, da bi lahko vezi,ki jih je med narodoma stkal spomin na heroja Mihajla, državi izkoristili za krepitev gospodarskega in drugih obliko sodelovanja.   

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Slovenski politični veljaki v Štrigovi izdali svoj narod in ga obsodili na smrt