SI
Ko gredo nekateri v Jajce in Bihać, se drugi spominjajo mučeniške smrti Danijela Halasa
Na današnji dan 16. marca 1945 so komunistični klavci na obrežju reke Mure po ukazu Miška Kranjca zverinsko pobili božjega služabnika Danijela Halasa
V Fokusu
Novice

Petek, 16. marec 2018 ob 16:29

Odpri galerijo

Ena od slovenskih turističnih agencij za ta konec tedna ponuja dvodnevni avtobusni izlet po poteh Avnoja. Za dobrih 100 evrov jih bo popeljala v Jajce, pa do »Titove pečine« v Drvarju in v Bihač. Dvomim, da jih bo v muzeju Avnoja dočakal dokument s citatom komunističnega funkcionarja Moše Pijadeja, izrečenega na 1. kongresu Avnoja v Bihaću novembra 1942: «Ustvariti je treba toliko brezdomcev, da bodo ti pomenili večino v državi. Zato moramo požigati, napadati Nemce in se takoj umakniti, ker bodo Nemci iz maščevanja požigali vasi. In ko bodo kmetje ostali brez strehe nad glavo, bodo sami prišli v naše vrste, ker jim bomo zagotovili ropanje……..ker delavec, ki dobiva plačo, da ima za kruh, za nas ni zanimiv. Narediti jih moramo za brezdomce, za proletarce. Le nesrečniki postanejo komunisti, zato moramo nesrečo ustvariti mi, ker smo smrtni sovražniki vsakega blagostanja in mira!« Tega citata malikovalci nekdanje komunistične države in diktatorja Broza, prav gotovo ne bodo prebrali, ker kaj takega tudi videti in slišati nočejo.

Enako nočejo videti in slišati deklaracije CK KP Slovenije, ki jo je 16. novembra 1941 podpisal slovenski komunistični funkcionar Boris Kidrič. Zanj so bile likvidacije drugače mislečih nekaj povsem normalnega pri udejanjanju načrta slovenskih komunistov za prevzem oblasti. V to skupino so seveda sodili tudi duhovniki. V 8. točki deklaracije CK KP Slovenije je zapisal, da je treba likvidirati vse duhovnike, ki so se izjavili proti delavstvu, torej proti komunističnemu nasilju. Vse to se seveda mora opraviti v najstrožji tajnosti. In to so  komunistični likvidatorji VOS-a, KNOJ-a in tudi Udbe pri svojih krvavih in gnusnih rabotah dosledno izvrševali.

V trenutkih, ko se bodo po Bihaću in Jajcu sprehajali jugonostalgični turisti, bo na Hotizi ob reki Muri križev pot za družine, ki ga v spomin na božjega služabnika Danijela Halasa v postnem času darujejo župnije soboške škofije.  Na današnji dan, ko mineva natanko 73 let od mučeniške smrti božjega služabnika Danijela Halasa, pa so v lendavski župnijski cerkvi pripravili molitev križevega pota in sveto mašo. Kdo je bil Danijel Halas in kakšno mučeniško smrt so mu namenili komunistični klavci iz njegove Velike Polane?

Kdo je bil torej Danijel Halas in kakšno mučeniško smrt so mu namenili njegovi rablji?

Danijel Halas je bil rojen 24. junija 1908 v Črensovcih. Po gimnaziji v Murski Soboti in Ljubljani je leta 1929 stopil v mariborsko bogoslovje in bil 9. junija 1933 v mariborski stolnici posvečen v duhovnika. Pol leta je kaplanoval v Ljutomeru, zatem pa pet let v Lendavi. Prvega  januarja 1939 je postal prvi župnik v novoustanovljeni župniji Velika Polana. Jeseni 1941 so ga z obtožbo, da je sodeloval s slovenskimi komunisti, madžarski fašisti zaprli skupaj še z dvema duhovnikoma, Ivanom Camplinom in Mihaelom Jeričem. "Če bi bil duhovnik ovaduh, le kdo bi si potem še upal k njemu po nasvet ali celo k osebni zakramentalni spovedi,"  je Danijel Halas zapisal v pismu sombotelskemu škofu po tem, ko so ga madžarski fašisti po devetih mesecih spustili in budipeštanskih zaporov. Njegov greh je bil, da  komunistov in svojih faranov ni hotel izdajati okupatorskim oblastem.

 Po vrnitvi v svojo velikopolansko župnijo je nadaljeval  z duhovniškim delom, ljudem pa služil  tudi na druge načine. Ker je bil v vojni skusil dva ognja, fašizem in komunizem, je v pridigah pa tudi v glasilih Novine,  Marijin list in  Kalendar Srca Jezusovoga; vernike opozarjal na nevarnost komunizma in naj se ne včlanjujejo v Društvo kmečkih fantov in deklet, ki ga je vodila tamkajšnja komunistična celica na čelu z pisateljem Miškom Kranjcem. S tem si je podpisal smrtno obsodbo, kajti februarja 1945 je na pobudo komunističnega aktivista Martina Žalika padla odločitev o njegov likvidaciji.

Bil je petek, 16. Marca 1945, ko se je v večernih urah iz Lendave, kjer je spovedoval šolske sestre,  s kolesom podal proti domači  župniji. Mimogrede se je ustavil še na Hotizi pri tamkajšnjem župniku Matiji Balažicu. Ta ga je rotil,  naj prespi pri njih, a ga  Halas ni poslušal in se odpeljal proti Veliki Polani. Njegovo iznakaženo truplo so čez tri dni našli v reki Muri.

Njegova mučeniška smrt pa ni ostala brez prič. Morilce v vojaških uniformah je pri okrutni raboti  skrit v grmovju opazoval  kmet Ivan Jorkis. Ko so ga gnali na morišče,  so med pretepanjem  vrtali vanj, Zakaj noče sodelovati z njimi. "Obljubil sem zvestobo Bogu in nikomur drugemu,"je odvrnil.  Hudo pretepenega so na bregu Mure pokončali s štirimi streli iz neposredne bližine; dva sta ga zadela pod oči, dva nad njimi. Zadnji del glave mu je odtrgalo. Vrgli so ga v reko, za njim pa še kolo. Marijino svetinjico, ki jo je imel na vratu, so zatolkli v meso na prsih. Skrivnost mučeniške smrti Danijela Halasa  je bila razkrita leta 1985, ko  je  argentinsko emigrantsko glasilo Tabor objavilo  pričevanje kmeta Ivana Jorkisa. Morilce je poznal, bili so domači aktivisti OF, brata Cvetko, brata Tompa, Nace Horvat, Nace Špilak in Jože Tompa, ki pa naj ne bi bil v sorodu z omenjenima bratoma. Slednji naj bi na smrtni postelji duhovniku priznal, da je on ustrelil Danijela Halasa.

Nepojasnjeno je ostalo vprašanje,  kdo je bil naročnik njegove usmrtitve. Partizanska aktivistka in sodelavka Udbe Ela Urlih Atena je izjavila, da  so »partizani svoje likvidacije skrivali«! Je bil za Danijela Halasa, ki je bil menda naklonjen partizanskemu gibanju, usoden njegov sokrajan pisatelj Miško Kranjec, ki ni skrival svojega sovražnega odnosa do  cerkve in katoliških duhovnikov.   Ga je partijskim organom ovadil kot enega glavnih prekmurskih belogardistov,   Martin Žalig pa predlagal  likvidacijo. Prekmurski teolog  dr. Vinko Škafar, škofijski  postulator postopka za beatifikacijo božjega služabnika Danijela Halasa, je v Družini 26. avgusta 2004 zapisal, »da se naj zve, kako je Miško Kranjec preko vosovca in obveščevalca Daneta Šumenjaka Mirana  Pokrajinskemu komiteju KPS ovadil sokrajana in župnika Halasa kot  belogardista«.  Kranjčeve ovadbe duhovnikov Halasa,  Jeriča  in Camplina izpričujejo njegovo »domačo vaško maščevalnost«, same likvidacije pa so bile izvršene v duhu Kidričeveve deklaracije CK KPS, da je treba postreliti vse duhovnike!«  

Beatifikacija božjega služabnika Danijela Halasa

Proces ugotavljanja mučeništva  božjega služabnika Danijela Halasa se je uradno pričel 29. maja 2002 s prisego članov škofijske komisije pred mariborskim škofom ordinarijem dr. Francem Krambergerjem. Februarja 2014 je bil sklenjen škofijski postopek, dokumentacija pa posredovana Kongregaciji za zadeve svetnikov v Vatikanu. 

Ob zadnjem obisku slovenskih škofovo v Vatikanu se zdi, da je proces njegove beatifikacije pred sklepnim dejanjem. Sveti sedež naj bi že prižgal »zeleno luč,« kar naj bi soboškemu škofu dr. Petru Štumpfu zagotovil kardinal Amato, zadolžen za kongregacijo za zadeve svetnikov. »Preostaja nam, da z molitvijo pričakamo dan, ko se bo to zgodilo,« nam je dejal soboški škof dr. Peter Štumpf. Morda se bo to zgodilo že v letu 2019, ko bodo Prekmurci počastili 100 let priključitve k matičnemu narodu.

Boris Cipot 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Thu, 13. Dec 2018 at 16:00

85 ogledov

Narodni heroj MIHAJLO /Mehdi Huseynzad vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom
V Spominskem gaju generala Maistra v mariborski četrti Melje sta ob 100 letnici rojstva narodnega heroja MIHAJLA /Mehdi Huseynzada Veleposlaništvo republike Azerbajdžan in Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana pripravila krajšo spominsko slovesnost. Ob delegaciji Azerbajdžana, ki jo je vodil veleposlanik na Dunaju Galib Israfilov, članov društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana s predsednikom Andrejem Komparo, so se spominske slovesnosti udeležili tudi predstavniki MO Maribor. Delegacija Azerbajdžana je pred spomenik heroja Mihajla položila spominske vence. V krajšem programu je bila zbranim predstavljena življenjska pot Mehdi Huseynzada, ki je padel v boju z nacističnimi vojaki 1944. leta, 1957. leta pa so ga proglasili za heroja SZ. Da je prav heroj Mihajlo tista vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom je dejal veleposlanik Azerbajdžana na Dunaju Galib Israfilov, mariborski podžupan Saša Pelko pa zagotovil, da bo mesto še naprej z vso pozornostjo skrbelo za spomenik heroju Mihajlu. Član Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana Rudi Matjašič pa meni, da bi lahko vezi,ki jih je med narodoma stkal spomin na heroja Mihajla, državi izkoristili za krepitev gospodarskega in drugih obliko sodelovanja.   

Thu, 13. Dec 2018 at 12:54

107 ogledov

Dr. Milan Zver za učinkovitejši boj proti terorizmu
Nedavni napad, ki se je zgodil v Strasbourgu, na enem izmed najbolj množično obiskanih božičnih sejmov v Evropi, je več kot očiten znak, da se morajo tudi evropski politični odločevalci na tovrstne napade odzivati hitro in učinkovito. Eden od takšnih nujno potrebnih korakov k učinkovitemu boju proti terorizmu je tudi poročilo posebnega odbora za boj proti terorizmu, ki je bilo včeraj sprejeto v Evropskem parlamentu, in s katerim se predlaga sprejem več ukrepov za večanje varnosti državljank in državljanov po celotnem evropskem kontinentu. Evropski poslanec dr. Milan Zver pričakuje, da bodo tako Evropska komisija kot tudi države članice naredile vse v smeri, da bodo posameznikom in skupinam onemogočile izvrševanje njihovih terorističnih groženj, obenem pa, da bodo v okviru svoje zakonodaje implementirale ukrepe, ki bodo povečevali varnost vseh državljank in državljanov na evropskem kontinentu. »S sprejemom poročila smo postavili dobre temelje za odločen pristop Evropske unije k različnim terorističnim grožnjam,  s katerimi se soočamo,« je prepričan dr. Milan Zver, ki izpostavlja, da gre več konkretnih priporočil in predlogov poročila v smeri Evrope, ki bo varna za vse državljanke in državljane vseh držav članic. »Predlagamo ukrepe za izmenjavo informacij med nacionalnimi preiskovalnimi in obveščevalnimi organi, za kar bi moral biti zadolžen Europol. Pomembno je, da je izmenjava informacij hitra, učinkovita, brez zastojev. Tako kot teroristi ne poznajo meja, tudi izmenjava informacij o teroristih in potencialnih terorističnih grožnjah, ne sme poznati meja,« je prepričan evropski poslanec.  »Nadalje predlagamo ukrepe, s katerimi bomo blokirali finančne transakcije teroristov in različnih organizacij, ki financirajo terorizem. Evropska unija v tem pogledu nujno potrebuje program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti,« ocenjuje dr. Zver. Obenem evropski poslanec izpostavlja ukrepe, s katerimi bi ustrezno pristopili k radikalizaciji in ekstremizmom. »V Evropski uniji bi morali razviti ničelno stopnjo tolerance do ekstremizmov in radikalizmov, vsaka država članica pa bi morala sprejeti niz ukrepov v zvezi z omejevanjem ekstremističnih skupin. V digitalni dobi, v kateri živimo, pa je pomembno spregovoriti tudi o veliki odgovornosti tako tradicionalnih kot tudi družbenih medijev, ki bi morali ustrezno sankcionirati objave, ki napeljujejo ranljive družbene skupine k radikalizaciji in ekstremizmu,« poudarja dr. Zver, ki obenem posebej izpostavlja še ustrezno zaščito žrtev terorističnih napadov in njihovih družin. »Žrtve in družine žrtev terorističnih napadov potrebujejo posebno skrb in zaščito, ne le neposredno po napadih, ki spremenijo njihova življenja, temveč tudi v letih, ki napadu sledijo. Žrtve bi tako vsekakor morale dobiti ustrezno pravno in finančno pomoč,” je prepričan dr. Zver, ki se prav tako strinja z vzpostavitvijo Evropskega koordinacijskega centra za žrtve terorizma.   Evropski poslanec dr. Milan Zver se zavzema tudi za ustanovitev stalnega odbora, ki bi spremljal dogajanja v povezavi z varnostjo držav članic in terorističnimi grožnjami. »Takšen odbor bi še posebej obravnaval občutljive varnostne informacije, ki smo jih obravnavali tudi doslej. Prav na tem dosedanjem dobrem sodelovanju med različnimi organi držav članic in odborom za boj proti terorizmu, temelji predlog o oblikovanju stalnega odbora Evropskega parlamenta,« še poudarja evropski poslanec.

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Ko gredo nekateri v Jajce in Bihać, se drugi spominjajo mučeniške smrti Danijela Halasa