Evropski poslanci bodo jutri govorili o načrtih za vzpostavitev skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov podjetij(CCCTB). Gre za dva zakonodajna akta, ki bosta multinacionalkam otežila prelivanje dobičkov v države EU z nižjimi davčnimi stopnjami, čeprav tam ne ustvarijo večine svojih dobičkov.

Davčna konkurenca v EU

Evropska komisija je nedavno opozorila, da Belgija, Ciper, Madžarska, Irska, Luksemburg, Malta in Nizozemska korporacijam omogočajo agresivno davčno načrtovanje, ki drugim članicam odžira davčne prihodke.

Poročevalec o CCCTB, francoski poslanec Alain Lamassoure (ELS), je potezo Komisije pozdravil. Ob tem je poudaril, da bi vzpostavitev skupne konsolidirane davčne osnove »poskuse agresivnega davčnega načrtovanja, ki umetno privabljajo davčne prihodke v posamezne države članice na račun drugih, naredila zastarele.«

»Voditelji v državah članicah in EU začenjajo razumeti, da sedanji sistem škodi državljanom in malim podjetjem. Še naprej bomo izvajali pritisk,« je dodal nizozemski poslanec Paul Tang (S&D), poročevalec o skupni osnovi za davek od dohodkov podjetij (CCTB).  

Kako bo delovala CCCTB?

Multinacionalka A ima podružnice v treh državah članicah: a1, a2, a3. V letu 2017 so te podružnice poslovale z dobičkom oz. izgubo:

 

 

Podružnica
Dobiček / izguba
 
 
a1                      50          Izračun po CCTB
 
a2                    150          Izračun po CCTB
 
a3                   -100          Izračun po CCTB
 
Neto dobiček / izguba podjetja A    100  Izračun po CCCTB Porazdelitev neto dobička med države


-zakonodaja o skupni osnovi za davek od dohodkov podjetij (CCTB) bo uvedla enotna evropska pravila za izračun dobička / izgube (danes ima vsaka država EU za to svoja pravila)
- multinacionalka bo lahko nato seštela dobičke svojih podružnic in odštela izgube ter jih tako konsolidirala v skladu s CCCTB; svoj neto dobiček bo lahko prijavila v eni državi članici
- neto, konsolidiran dobiček bo potem v skladu s posebno formulo porazdeljen med države članice, kjer ima multinacionalka podružnice
- posamezni državi bo dodeljen delež dobička, ki bo odvisen od tega, koliko proizvodnje, zaposlenih in prometa ima podružnica na njenem ozemlju
- vsaka država bo svoj delež dobička obdavčila po nacionalni stopnji davka na dobiček
 

Digitalna prisotnost

Parlament se je ob tem zavzel, da bi formula za porazdelitev neto dobička med države članice upoštevala tudi digitalno prisotnost podjetja v državah. Gre za število uporabnikov, digitalnih pogodb in količino podatkov, ki jih ta podjetja zajemajo od uporabnikov.

Podatki uporabnikov so zelo dobičkonosni, saj oglaševalcem omogočajo bolje ciljano oglaševanje.

»Potrebujemo digitalni davek in to kakor hitro je mogoče. Naše raziskave kažejo, da brez njega samo od Googla in Facebooka izgubimo 5,1 milijarde evrov. Čas je, da spremenimo pravila igre tako, da bo igra poštena,« poudarja poslanec Tang.

Evropska komisija sicer državam EU predlaga, da naj najprej sprejmejo zakonodajo o CCTB in nato še o CCCTB.

Pravični davki, prednostna naloga Parlamenta

Ukrepanje proti izogibanju davkom in davčnim utajam je prednostna naloga Parlamenta. Parlament je tako 1. marca 2018 ustanovil posebni odbor za preiskavo nepravilnosti na področju davkov, podprl pa je tudi avtomatsko izmenjavo informacij o davčnih ugodnostih za korporacije med davčnimi upravami držav EU.

Pri sprejemanju zakonodaje EU o davkih ima Parlament posvetovalno vlogo. Zakonodajo sprejemajo države članice v Svetu EU, običajno s soglasjem