Primož Štendler je bil rojen 17.5.1978 v Ljubljani. Otroštvo je preživel v Podlipovici na Izlakah v družinski hiši. Sedaj  z ženo in hčerko živi v Zagorju. Po izobrazbi je ekonomski tehnik. V zadnjih letih ga poznamo kot pronicljivega ocenjevalca slovenske politike. Sam se prvega pogovora o politiki spominja v družinskem krogu v času volite za člana predsedstva SFRJ. Takrat je bil med dvema slovenskima kandidatoma tudi Izlačan dr. Janez Drnovšek. Kolikor se spominja, so se vsi njegovi nagibali k temu, da volijo njega. Kasneje se je s politiko srečal prek organiziranih izletov tedanjih Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Po ustanovitvi Nove Slovenije (NSi) je izstopil iz podmladka SLS+SKD in se pridružil novonastali stranki. Tu je  precej bolj aktiven. Bil je pobudnik ustanovitve regijskega odbora Mlade Slovenije Zasavje in po nastanku tudi predsednik. Kasneje je krmilo podmladka prevzel Boštjan Bukovec, sam pa se je posvetil poklicni poti, podjetništvu. Ponovno je v politiko vstopil leta 2014, ko je prevzel vodenje občinskega odbora NSi Zagorje in regijskega odbora NSi Zasavje. Poleg politike je močno vpet v podjetništvo, ki za zanima že od zgodnjih let, saj sta njegova brata Gregor in Fridi svojo pot začela kot podjetnika. Sam ju je pri tem z zanimanjem spremljal. Kot lastnik oz. solastnik podjetja v poslovnem svetu deluje od leta 2006 in je v teh letih doživel marsikaj.

 Vaš oče je bil eden bolj znanih zasavskih zdravnikov, mama je delala v njegovi ordinaciji kot medicinska sestra. Sestra Manca je ravno tako zavezana medicini, kaj pa njeni trije bratje: vi, Gregor in Fridi?

Tako je, Manca je pediatrinja v ZD Trbovlje, Gregor je učitelj na srednji lesni tehnični šoli v Ljubljani, Fridi pa dela na inštitutu za patologijo. No, jaz pa sem  zavezan gospodarstvu.

Ambulanta je bila v hiši v Kisovcu, kjer je sedaj pošta. V tej hiši v rudarskem kraju je vaša družina tudi živela. Vse do selitve na Izlake. Kako je na vas vplivalo življenje med „knapi“?

Name v Kisovcu direktno ne, ker smo se preselili v Podlipovico tistega leta, ko sem se rodil. Je pa res, da kamorkoli smo z očetom šli po Zasavju, so ga povsod poznali. Zanimivo, tudi nikoli ni bil problem, ko smo doma kaj delali. Vedno je bilo dovolj pridnih rok za pomoč.

Starša sta bila člana Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Ste se doma pogovarjali o politiki? Kdaj ste sami postali aktivni?

Da sem res postal aktiven in da sem se začel aktivno vključevati v lokalno in državno politiko se je zgodilo leta 2014, ko sem prevzel vodenje lokalnega odbora v Zagorju in regijskega odbora Zasavje. Pogovorov doma okrog politike nikoli ni manjkalo. Seveda so bili pogledi različni, saj sta bila oče in mati precej bolj konzervativnega pogleda kot jaz, pa čeprav smo vsi podpirali prej SKD in nato NSi.  To se vidi še sedaj, ko v stranki predstavljam precej bolj liberalno usmeritev.

Odraščali ste za tiste čase v precej številčni družini, ko ste si jo želeli sami ustvariti, pa ste imeli sprva kar nekaj težav. Konec leta se vama je rodila hčerka. Nekaj časa sta bila z ženo tudi rejnika.

Res je,  štirje otroci smo odraščali v naši družini. Vzgoja je bila precej stroga. Vsaj kar se dela tiče, saj smo bili doma na kmetiji. Sicer ne ravno veliki, a vendarle dovolj veliki, da smo morali vsi poprijeti za delo. Z ženo sva bila tudi rejnika. Doslej sva imela v rejništvu eno deklico. To je bila za naju neprecenljiva izkušnja in spoznanje, kako ranljivi so lahko otroci. Ob zaključku leta 2016 se nama je rodila hčerka Rebeka. Po pravici povedano sva bila precej presenečena, ko je žena izvedela, da je noseča, saj so nama zdravniki rekli, da ne bova mogla imeti otrok. Tako da sva sedaj polno zaposlena z njo, rejništva pa tudi nisva pustila, saj naju še vedno zanima.

 

V zadnjih letih sem vas večkrat gostil v različnih pogovornih televizijskih oddajah. Vedno so bili vaši odgovori jasni in dostikrat tudi precej direktni. Se motim?

Res je. Tak sem še vedno, predvsem pa naredim to, kar rečem.

Kje vidite razloge, da stranke t.i, slovenske pomladi, ali stranke, ki niso naslednice nekdanje KPS iz leta v leto na volitvah v Državni zbor izgubljajo število poslancev?

Razlogov je po mojem mnenju več. Eden je zagotovo tudi  ta, da so stranke desnega pola, če že niso sodelovale, pa vsaj tiho opazovale plenjenje gospodarstva in državnega proračuna. Drugi razlog je ta, da ima največja desna stranka že 25 let istega predsednika. Čeravno ji že od leta 2008 podpora pada, njen predsednik še vedno vztraja na položaju. Po mojem mnenju je bil predvsem on do sedaj vratar uspeha desne sredine. Se bo pa to že na letošnjih volitvah spremenilo,  saj bo NSi prevzela primat desne sredine, ker drugega nam ne preostane, če želimo Sloveniji najboljše.

Ali po vašem pred tokratnimi parlamentarnimi volitvami lahko pride do neke predvolilne koalicije pomladnih ali desnosredinskih strank?

Za ostale stranke ne vem, do nekaj predvolilnih koalicij je že prišlo, NSi pa gre na volitve samostojno.

Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo SDS tudi po junijskih volitvah parlamentarna stranka, zelo verjetno tudi vaša stranka in Slovenska ljudska stranka. Slabo je kazalo Kanglerjevi in Primčevi stranki, zato sta združila moči v skupno Združeno desnico. Se vidite v tej ali kakšni drugi predvolilni koaliciji?

Kot povedano zgoraj, gre naša stranka na volitve samostojno, ker smo dovolj močni, imamo vrhunski program in ne potrebujemo predvolilnih koalicij.

Pred kratkim je mag. Matej Tonin na predsedniškem mestu zamenjal Ljudmilo Novak, ki je stranko uspešno vrnila med parlamentarne stranke. Kaj je po vašem botrovalo zamenjavi na predsedniškem mestu? Le menjava generacij? Kaj drugega?

Menjava generacij in tudi to, da se človek po desetih letih predsedovanja iztroši in mu začne zmanjkovati idej.

Zdi se, da v zadnjem času desnosredinske stranke bolj sodelujejo kot nekaj mesecev nazaj, ko je vsaj navzven delovalo, kot da se nihče ni voljan premakniti iz svojih okopov niti za milimeter. Gre za predvolilno strategijo, češ znamo sodelovati ali za resnično spoznanje, da le sodelovanje lahko pripelje do uspeha na volitvah in morebitno desnosredinsko vlado?

Ne vem, če bi pogovor lahko poimenoval sodelovanje, gre predvsem za izmenjavo mnenj in pogledov na trenutno politično dogajanje. Za sodelovanje je potrebno mnogo več. V prvi vrsti zaupanje, ki ga na desnem polu ni, ker so bili poizkusi diskreditacije posameznikov v vrstah NSi na dnevnem redu. Dokler ljudje, ki so to počeli in še počnejo, ne odidejo, menim da pravega sodelovanja ne bo.

V zadnjem času se je pojavilo nekaj novih strank: Čuševa, Požarjeva, Šarčeva in stranka Bojana Dobovška. Vse omenjene stranke lahko pobirajo glasove tako na levi kot na desni. Na nekaj zadnjih volitvah se je pokazalo, da imajo slovenski volivci radi nekaj novega, čeravno je to novo dostikrat prepleteno s starimi obrazi?

Mislim da volivci iščejo predvsem nekoga, ki ne bo klasični politik starega kova, ki nekaj govori in drugo dela in nekoga, ki ni sodeloval pri plenjenju.

Kako vi, kot mlajša generacija politikov, gledate na starejše politike, ki so pri nas kako ali drugače še vedno vplivni? Omenil bom Milana Kučana, Boruta Pahorja, Janeza Janšo in Lojzeta Peterleta. 

Hm... ja, tukaj so eni še aktivni drugi v pokoju… Nimam posebnega mnenja o njih, se je pa njihov čas vsekakor iztekel.

Se po vašem vlada dr. Mira Cerarja lahko upravičeno ali ne lahko pohvali z manj nezaposlenimi, višjim BDP? 

Upravičeno ali neupravičeno gospodarska rast je, dolg države pada, sicer prepočasi, a vseeno pada. Res je, da je k temu vsemu precej več doprineslo dobro gospodarsko vzdušje v EU. Vzročno se tudi domače investicije počasi večajo. Po mojem pa se mora država pripraviti na naslednjo krizo, ker bo  do nje prišlo slej ko prej.

Kje je vlada najmanj uspešna?

Najmanj je bila uspešna na področju obljubljene privatizacije.

Delujete tudi kot občinski svetnih v Zagorju, kjer ima „večni“ župan Matjaž Švagan že četrt stoletja lagodno večino. Nekoč prek LDS, sedaj prek svoje liste Zagorje gre naprej. Praktično nič brez njega se v Zagorje ne spremeni. Enkrat ste že kandidirali za župana. Neuspešno. Boste tudi letos?

Če ne bo kakšnih drastičnih sprememb, bom tudi letos kandidiral za župana.

S čim boste poskušali nagovoriti Zagorjane, da bodo volili vas in ne znova aktualnega župana?

Mislim da so občanke in občani videli moj način dela že v občinskem svetu, ki ni destruktiven, ampak želim transparentnost, smiselnost pri investicijah in zaustavitev trošenje davkoplačevalskega denarja za stvari, ki nimajo pravega učinka.

Za konec NEKAJ KRATKIH:

Naj hrana: Odojek v gostili Čuk.

Naj pijača: Ob dobri hrani, če sem v Sloveniji, vsekakor kozarec Terana.

Naj glasba: Je nimam.

Naj knjiga: Pisatelj Sir Conan Doyle in njegov Sherlock, drugače pa Doktrina šoka  izpod peresa Naomi Klein.

Naj turistični kraj: V Sloveniji Kras in Prekmurje, v tujini pa Sicilija.

Naj slovenska osebnost vseh časov: Vsak v svojem obdobju. Jaz z velikim spoštovanjem gledam na gospodarstvenike, ki so se s svojim delom uspeli tudi v tujini.

 

Za časopis V fokusu pripravil Igor Gošte

Slike so iz osebnega arhiva PŠ