SI
ZA SODELOVANJE JE POTREBNO MNOGO VEČ. V PRVI VRSTI ZAUPANJE
Država se mora pripraviti na naslednjo krizo, ker bo do nje prišlo slej ko prej.
V Fokusu
Novice

Petek, 9. marec 2018 ob 15:49

Odpri galerijo

Primož Štendler je bil rojen 17.5.1978 v Ljubljani. Otroštvo je preživel v Podlipovici na Izlakah v družinski hiši. Sedaj  z ženo in hčerko živi v Zagorju. Po izobrazbi je ekonomski tehnik. V zadnjih letih ga poznamo kot pronicljivega ocenjevalca slovenske politike. Sam se prvega pogovora o politiki spominja v družinskem krogu v času volite za člana predsedstva SFRJ. Takrat je bil med dvema slovenskima kandidatoma tudi Izlačan dr. Janez Drnovšek. Kolikor se spominja, so se vsi njegovi nagibali k temu, da volijo njega. Kasneje se je s politiko srečal prek organiziranih izletov tedanjih Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Po ustanovitvi Nove Slovenije (NSi) je izstopil iz podmladka SLS+SKD in se pridružil novonastali stranki. Tu je  precej bolj aktiven. Bil je pobudnik ustanovitve regijskega odbora Mlade Slovenije Zasavje in po nastanku tudi predsednik. Kasneje je krmilo podmladka prevzel Boštjan Bukovec, sam pa se je posvetil poklicni poti, podjetništvu. Ponovno je v politiko vstopil leta 2014, ko je prevzel vodenje občinskega odbora NSi Zagorje in regijskega odbora NSi Zasavje. Poleg politike je močno vpet v podjetništvo, ki za zanima že od zgodnjih let, saj sta njegova brata Gregor in Fridi svojo pot začela kot podjetnika. Sam ju je pri tem z zanimanjem spremljal. Kot lastnik oz. solastnik podjetja v poslovnem svetu deluje od leta 2006 in je v teh letih doživel marsikaj.

 Vaš oče je bil eden bolj znanih zasavskih zdravnikov, mama je delala v njegovi ordinaciji kot medicinska sestra. Sestra Manca je ravno tako zavezana medicini, kaj pa njeni trije bratje: vi, Gregor in Fridi?

Tako je, Manca je pediatrinja v ZD Trbovlje, Gregor je učitelj na srednji lesni tehnični šoli v Ljubljani, Fridi pa dela na inštitutu za patologijo. No, jaz pa sem  zavezan gospodarstvu.

Ambulanta je bila v hiši v Kisovcu, kjer je sedaj pošta. V tej hiši v rudarskem kraju je vaša družina tudi živela. Vse do selitve na Izlake. Kako je na vas vplivalo življenje med „knapi“?

Name v Kisovcu direktno ne, ker smo se preselili v Podlipovico tistega leta, ko sem se rodil. Je pa res, da kamorkoli smo z očetom šli po Zasavju, so ga povsod poznali. Zanimivo, tudi nikoli ni bil problem, ko smo doma kaj delali. Vedno je bilo dovolj pridnih rok za pomoč.

Starša sta bila člana Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Ste se doma pogovarjali o politiki? Kdaj ste sami postali aktivni?

Da sem res postal aktiven in da sem se začel aktivno vključevati v lokalno in državno politiko se je zgodilo leta 2014, ko sem prevzel vodenje lokalnega odbora v Zagorju in regijskega odbora Zasavje. Pogovorov doma okrog politike nikoli ni manjkalo. Seveda so bili pogledi različni, saj sta bila oče in mati precej bolj konzervativnega pogleda kot jaz, pa čeprav smo vsi podpirali prej SKD in nato NSi.  To se vidi še sedaj, ko v stranki predstavljam precej bolj liberalno usmeritev.

Odraščali ste za tiste čase v precej številčni družini, ko ste si jo želeli sami ustvariti, pa ste imeli sprva kar nekaj težav. Konec leta se vama je rodila hčerka. Nekaj časa sta bila z ženo tudi rejnika.

Res je,  štirje otroci smo odraščali v naši družini. Vzgoja je bila precej stroga. Vsaj kar se dela tiče, saj smo bili doma na kmetiji. Sicer ne ravno veliki, a vendarle dovolj veliki, da smo morali vsi poprijeti za delo. Z ženo sva bila tudi rejnika. Doslej sva imela v rejništvu eno deklico. To je bila za naju neprecenljiva izkušnja in spoznanje, kako ranljivi so lahko otroci. Ob zaključku leta 2016 se nama je rodila hčerka Rebeka. Po pravici povedano sva bila precej presenečena, ko je žena izvedela, da je noseča, saj so nama zdravniki rekli, da ne bova mogla imeti otrok. Tako da sva sedaj polno zaposlena z njo, rejništva pa tudi nisva pustila, saj naju še vedno zanima.

 

V zadnjih letih sem vas večkrat gostil v različnih pogovornih televizijskih oddajah. Vedno so bili vaši odgovori jasni in dostikrat tudi precej direktni. Se motim?

Res je. Tak sem še vedno, predvsem pa naredim to, kar rečem.

Kje vidite razloge, da stranke t.i, slovenske pomladi, ali stranke, ki niso naslednice nekdanje KPS iz leta v leto na volitvah v Državni zbor izgubljajo število poslancev?

Razlogov je po mojem mnenju več. Eden je zagotovo tudi  ta, da so stranke desnega pola, če že niso sodelovale, pa vsaj tiho opazovale plenjenje gospodarstva in državnega proračuna. Drugi razlog je ta, da ima največja desna stranka že 25 let istega predsednika. Čeravno ji že od leta 2008 podpora pada, njen predsednik še vedno vztraja na položaju. Po mojem mnenju je bil predvsem on do sedaj vratar uspeha desne sredine. Se bo pa to že na letošnjih volitvah spremenilo,  saj bo NSi prevzela primat desne sredine, ker drugega nam ne preostane, če želimo Sloveniji najboljše.

Ali po vašem pred tokratnimi parlamentarnimi volitvami lahko pride do neke predvolilne koalicije pomladnih ali desnosredinskih strank?

Za ostale stranke ne vem, do nekaj predvolilnih koalicij je že prišlo, NSi pa gre na volitve samostojno.

Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo SDS tudi po junijskih volitvah parlamentarna stranka, zelo verjetno tudi vaša stranka in Slovenska ljudska stranka. Slabo je kazalo Kanglerjevi in Primčevi stranki, zato sta združila moči v skupno Združeno desnico. Se vidite v tej ali kakšni drugi predvolilni koaliciji?

Kot povedano zgoraj, gre naša stranka na volitve samostojno, ker smo dovolj močni, imamo vrhunski program in ne potrebujemo predvolilnih koalicij.

Pred kratkim je mag. Matej Tonin na predsedniškem mestu zamenjal Ljudmilo Novak, ki je stranko uspešno vrnila med parlamentarne stranke. Kaj je po vašem botrovalo zamenjavi na predsedniškem mestu? Le menjava generacij? Kaj drugega?

Menjava generacij in tudi to, da se človek po desetih letih predsedovanja iztroši in mu začne zmanjkovati idej.

Zdi se, da v zadnjem času desnosredinske stranke bolj sodelujejo kot nekaj mesecev nazaj, ko je vsaj navzven delovalo, kot da se nihče ni voljan premakniti iz svojih okopov niti za milimeter. Gre za predvolilno strategijo, češ znamo sodelovati ali za resnično spoznanje, da le sodelovanje lahko pripelje do uspeha na volitvah in morebitno desnosredinsko vlado?

Ne vem, če bi pogovor lahko poimenoval sodelovanje, gre predvsem za izmenjavo mnenj in pogledov na trenutno politično dogajanje. Za sodelovanje je potrebno mnogo več. V prvi vrsti zaupanje, ki ga na desnem polu ni, ker so bili poizkusi diskreditacije posameznikov v vrstah NSi na dnevnem redu. Dokler ljudje, ki so to počeli in še počnejo, ne odidejo, menim da pravega sodelovanja ne bo.

V zadnjem času se je pojavilo nekaj novih strank: Čuševa, Požarjeva, Šarčeva in stranka Bojana Dobovška. Vse omenjene stranke lahko pobirajo glasove tako na levi kot na desni. Na nekaj zadnjih volitvah se je pokazalo, da imajo slovenski volivci radi nekaj novega, čeravno je to novo dostikrat prepleteno s starimi obrazi?

Mislim da volivci iščejo predvsem nekoga, ki ne bo klasični politik starega kova, ki nekaj govori in drugo dela in nekoga, ki ni sodeloval pri plenjenju.

Kako vi, kot mlajša generacija politikov, gledate na starejše politike, ki so pri nas kako ali drugače še vedno vplivni? Omenil bom Milana Kučana, Boruta Pahorja, Janeza Janšo in Lojzeta Peterleta. 

Hm... ja, tukaj so eni še aktivni drugi v pokoju… Nimam posebnega mnenja o njih, se je pa njihov čas vsekakor iztekel.

Se po vašem vlada dr. Mira Cerarja lahko upravičeno ali ne lahko pohvali z manj nezaposlenimi, višjim BDP? 

Upravičeno ali neupravičeno gospodarska rast je, dolg države pada, sicer prepočasi, a vseeno pada. Res je, da je k temu vsemu precej več doprineslo dobro gospodarsko vzdušje v EU. Vzročno se tudi domače investicije počasi večajo. Po mojem pa se mora država pripraviti na naslednjo krizo, ker bo  do nje prišlo slej ko prej.

Kje je vlada najmanj uspešna?

Najmanj je bila uspešna na področju obljubljene privatizacije.

Delujete tudi kot občinski svetnih v Zagorju, kjer ima „večni“ župan Matjaž Švagan že četrt stoletja lagodno večino. Nekoč prek LDS, sedaj prek svoje liste Zagorje gre naprej. Praktično nič brez njega se v Zagorje ne spremeni. Enkrat ste že kandidirali za župana. Neuspešno. Boste tudi letos?

Če ne bo kakšnih drastičnih sprememb, bom tudi letos kandidiral za župana.

S čim boste poskušali nagovoriti Zagorjane, da bodo volili vas in ne znova aktualnega župana?

Mislim da so občanke in občani videli moj način dela že v občinskem svetu, ki ni destruktiven, ampak želim transparentnost, smiselnost pri investicijah in zaustavitev trošenje davkoplačevalskega denarja za stvari, ki nimajo pravega učinka.

Za konec NEKAJ KRATKIH:

Naj hrana: Odojek v gostili Čuk.

Naj pijača: Ob dobri hrani, če sem v Sloveniji, vsekakor kozarec Terana.

Naj glasba: Je nimam.

Naj knjiga: Pisatelj Sir Conan Doyle in njegov Sherlock, drugače pa Doktrina šoka  izpod peresa Naomi Klein.

Naj turistični kraj: V Sloveniji Kras in Prekmurje, v tujini pa Sicilija.

Naj slovenska osebnost vseh časov: Vsak v svojem obdobju. Jaz z velikim spoštovanjem gledam na gospodarstvenike, ki so se s svojim delom uspeli tudi v tujini.

 

Za časopis V fokusu pripravil Igor Gošte

Slike so iz osebnega arhiva PŠ

 

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 20:35

0 ogledov

Terorizem: Evropski poslanci predlagajo nove ukrepe za soočanje z grožnjami
Odbor Evropskega parlamenta za boj proti terorizmu predlaga niz ukrepov za učinkovitejše soočenje s terorističnimi grožnjami v Evropi. Ukrepi med drugim predvidevajo okrepitev Europola, standardizirano deljenje podatkov in izboljšano sodelovanje med državami članicami, boj priti radikalizaciji na spletu in izven njega ter oblikovanje evropskega seznama radikaliziranih skrajnežev. Poslanci si prav tako prizadevajo za okrepljeno spremljanje islamskih borcev, ki se vračajo v Evropo in okrepitev možnosti za njihov kazenski pregon, med ukrepi pa je tudi poostreno varovanje zunanjih meja EU ter preverjanje posameznikov v varnostnih bazah podatkov ob prestopu meje. Odbor je bil ustanovljen julija 2017 z namenom, da pripravi predloge za učinkovitejši boj proti terorizmu, z delom je pričel septembra 2017. Izsledki in priporočila odbora so bili predstavljeni na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, poslanci so na glasovanju predlagane ukrepe podprli. Sodelovanje in pretok informacij Zaradi mednarodnega značaja delovanja zlikovcev boj proti terorizmu zahteva močan in koordiniran odziv ter učinkovit in hiter pretok informacij med državami EU. “Pretok informacij med državami članicami še vedno ovirajo tehnične pomanjkljivosti. Za učinkovitejše deljenje informacij je potrebno okrepiti Europol in Eurojust, ki služita kot vozlišči za pretok podatkov”, je povedala ena izmed avtoric poročila, Monika Hohlmeier(EPP, Nemčija). Soporočevalka Helga Stevens (ECR, Belgija) je opozorila na področje dešifriranja: “Dešifriranje sporočil je zelo zahtevna naloga, predvsem za manjše države, ki nimajo na razpolago veliko sredstev in tehnične opreme. Zato želimo za to področje zadolžiti Europol, s tem bi razbremenili države članice. Policija in tožilstvo bi s tem na primer pridobila možnost dostopa do šifriranih sporočil na WhatsAppu ali Messengerju. Sedaj je to praktično nemogoče, saj tehnološka podjetja za pridobitev dokazov ne želijo sodelovati s sodišči.” Zaščita zunanjih meja Teroristični napadi so v zadnjih letih razkrili pomanjkljivosti mejnih nadzorov, ki so jih na žalost uspeli izkoristiti zlikavci. Poročilo parlamentarnega odbora države članice poziva k investicijam v tehnološko opremo, ki bi pri mejnih kontrolah omogočala preglede v različnih bazah podatkov. Prav tako poslanci poudarjajo pomen uporabe biometričnih podatkov ter nujno zagotovitev inter-operatibilnosti podatkovnih baz. Preprečevanje radikalizacije Glavni viri radikalizacije posameznikov so neprimerne vsebine na družbenih omrežjih, tiskana in avdiovizualna vsebina, ki podpira radikalne ideje ter stik z že radikaliziranimi skupinami. Poročilo odbora poziva k sprejemu zakonodaje, ki bi od tehnoloških in medijskih podjetij zahtevala, da radikalne teroristične vsebine odstrani s spleta. Podjetja bi prav tako morala redno poročati o pojavu radikalnih terorističnih vsebin. “Če želimo uspešno integracijo posameznikov, si moramo izmenjevati dobre prakse”, je poudarila Monika Hohlmeier. Helga Stevens si želi skupnega EU seznama t.i. pridigarjev sovraštva, ki sedaj delujejo povsem neopaženo, predvsem kadar se premikajo iz ene države v drugo. Več o tem v priloženem videoposnetku. (https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/terrorism-helga-stevens_N02-PUB-181122-STEV_ev)

Fri, 14. Dec 2018 at 17:25

0 ogledov

Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

ZA SODELOVANJE JE POTREBNO MNOGO VEČ. V PRVI VRSTI ZAUPANJE