SI
Da sem stopil v politiko sta kriva Kemis in Magna
Lista Mira Cerarja je bila polna ljudi, ki niso bili uspešni in so z vstopom v politiko pod Cerarjevo blagovno znamko etike in morale iskali rešitev lastnih problemov
V Fokusu
Novice

Sreda, 7. marec 2018 ob 22:38

Odpri galerijo

Po skoraj treh desetletjih raziskovalnega, pa tudi preiskovalnega novinarstva, se je urednik spletnega časopisa Požareport in pogovorne oddaje VV Faktor Bojan Požar odločil, da stopi v aktivno  politiko. Je bil za to »kriv« požar v ajdovskem Kemisu?

Lani sem začel razmišljati, najprej ob Magni, potem še ob Kemisu, da bi stopil v politiko. In to zaradi tega, ker sem ugotovil, da se pri nas nekatere stvari res ne urejujejo. Kot novinar pišeš in pišeš, nekaj malega se morda zgodi, nekaj politikov je zaradi mene tudi odšlo iz politike, ampak to še ni bilo dovolj. Tu ob Kemisu in Magni so se mi pričele dogajati prav grozne stvari, ko sem videl, kaj se dogaja ljudem, in ker je bilo veliko pozivov ljudi, da se vključim v politiko…Odločitev pa je padla na okrogli mizi na Vrhniki, kjer se je zbralo kakih osemdeset ljudi, ki se še povsem niso zavedali posledic požara, tudi politika ni naredila nič, ker Kemis še danes stoji….in takrat sem si dejal, če se te stvari ne bodo urejevale, bom šel v politiko, kjer sem zdaj. Formalno je odločitev padla tem nekje novembra 2017.

Začelo se je s civilno-družbenim  gibanjem in zavod Druga priložnost, kar se je zgodilo kot posledica Kemisa oziroma Magne. Tam je tekla beseda v glavnem okoli ekoloških  vprašanj, vode, varovanja okolja in podobno. Zame je bilo to malo »preozko,« kajti vedel sem, da če stopim v politiko, bom vanjo stopil na neki širši platformi. Tisti, ki so kakor presenečeni, da so me ekološka vprašanja pripeljala v politiko, me pač bolj slabo poznajo. Sem namreč velik ljubitelj narave, ves čas se ukvarjam s športi, ki so striktno povezani z naravo, doma gojim rože, Barbara se ukvarja z zelenjavo. Narava je bila zame vedno nekaj, nad čemer sem bil fasciniran. Ko sem bil še čisto mlad, me je zanimala zoologija, hotel sem študirati biologijo, a sem se premislil in sem pristal v družboslovnih vedah. Ampak, vedno sem bil nagnjen k naravi in so me zato vedno zanimala vprašanja narave in ekologije.

Pohorje, gre za biser, ki pa ža vse doslej ni doživel »vložka,« zaradi katerega bi lahko postal diamant?

Drži! Živim pod Pohorjem in v Ljubljani, čeprav se bova z Barbaro v nekaj mesecih preselila pod Pohorje. Ampak, eno je Pohorje in drugo uro oddaljena Ljubljana, kot da bi prišel v popolnoma drug svet. Pohorje je res neizkoriščen biser! Neizkoriščen predvsem poleti, ker ima res fantastične destinacije. In če bi katero koli evropsko mesto, podobne velikosti kot Maribor, imelo v neposredni bližini tak biser, kot je Pohorje,  samo zamislite si lahko, kaj bi z njega naredili Avstrijci, Švicarji, Francozi, Italijani….tudi Ljubljančani bi naredili nekaj iz tega. Pohorje je vseeno nekaj več kot Šmarna Gora, pa poglej, kako Ljubljančani drvijo na Šmarno Goro.

Pohorje bi prav gotovo bilo lahko deležno precejšnji sredstev iz nepovratnih evropskih virov, če bi za njegov razvoj obstajal kar strateški razvojni projekt?

Zdi se mi, da Mariborčani pri tem vprašanju živijo v nekem svojem svetu. Ne morem razumeti organizatorjev Zlate lisice, kako zlahka pristanejo na selite tekem svetovnega pokala na strmine Vitranca. Danes je sicer povsem drugače, ko je snega na pretek,  ampak na dolgi rok planirati tekme svetovnega pokala na 500 metrih nadmorske višine je iluzorno. Zato bi morali usposobiti Areh! Za Areh, Roglo in Kope vemo, v tem trikotniku je vedno sneg.  In zakaj se potrebna infrastruktura ne postavi na te lokacije, ki so vseeno 1000 metrov višje in bi bila Zlata lisica za vse večne čase rešena. Tu pa vso zadevo peljejo po liniji najmanjšega napora; ni snega, gremo pač v Kranjsko Goro! Ko bo prišla naša stranka Lista novinarja Bojana Požarja v parlament, bo predlagala sprejem zakona o Pohorju, nekaj podobnega, kot je bil sprejet za Planico. In če bi Pohorje dobilo skoraj 50 milijon9ov evrov kot Planica, bi povezali smučišča in tekaške proge Kope, Areh, Rogla, poleti pa seveda kolesarske poti. Nastal bi tak turistični center, ki bi bil konkurenčen tudi sosedom Avstrijcem, zaposlil pa bi bistveno več ljudi, kot jih bo Magna. Če bi država zmogla tak miselni napor in vložila toliko denarja v mariborsko podjetništvo in Pohorje , kot ga bo v Magno, bi dobili vsaj 3000 novih ekološko čistih delovnih mest.

Magna oziroma mariborske tegobe in težave so le eden od razlogov, zakaj se Bojan Požar podaja v politiko? Med 33 programskimi izhodišči je napisana tudi regionalizacije Slovenije:

To je predzadnja točka našega programa. Zavzemali se bomo, da Slovenija dobi štiri regije z vsemi pristojnostmi. Dejstvo je, da ima Maribor bistveno drugačne interese kot Koper, oboji imamo bistveno drugačne interese kot Ljubljana in zakaj iz teh razlogov del pristojnosti in političnih funkcij prenesli na pokrajine, enako kot imajo v Avstriji. Če že pravimo, da je Evropa dežela regij, naj se to zgodi tudi pri nas. Ker pa se to ne zgodi čez noč, potrebno bo spremeniti več kot le enega ali dva zakona, smo  realizacijo tega cilja načrtovali v štirih letih. Ni potrebe, da je Slovenija tako centralizirana in se 90 odstotkov vseh stvari dogaja v Ljubljani. Naša stranka Lista novinarja Bojana Požarja je edina na nacionalnem nivoju, ki ima sedež v Mariboru.

Kako je prišlo do prevzema Liste za Maribor? Občutek sem dobil, da gre za nadaljevanje medijskega projekta Bojana Požarja?

Čeprav ni naključij, se je vse zgodilo vseeno po nekih naključjih. Ko se je lani jeseni začelo govoriti  o mojem vstopu v politiko, so me poklicali ti gospodje v Liste za Maribor, mi predstavili razmere v njihovi stranki in mi ponudili, da jo prevzamem. Po nadobudnih rezultatih raziskav javnega mnenja o mojem vstopu v politiko, sem jim sporočil, da sem pripravljen prevzeti stranko, ampak pod določenimi pogoji. To bi se lahko zgodilo že novembra lani, pa se je šele letos, vendar dovolj zgodaj, da mi nihče ne more očitati, da sem se kakor Miro Cerar ali Gregor Virant v volilni boj podal zadnji hip. Štirje meseci pa so dovolj dolga doba, da se lahko stranka utrdi, predstavi svoj program in osebe, ki jih ponuja volivcem. Merilci javnega mnenja so nas že zaznali, čeprav sam ne dam kaj dosti na njihove podatke, ker iz medijev vem, kako nastajajo in kakšni interesi si odvijajo v ozadju. In ko me je prvič zaznala javnomnenjska anketa, so me iz SMC že obtožili, da sem v dogovoru z izdelovalcem ankete.

Obrazi, ki jih boste ponudili volilnemu telesu, so zaenkrat še skrivnostni.

Najprej naj poudarim, da po tem, ko smo oblikovali program naše stranke, delamo na tem da pridobimo ljudi, ki bi se bili voljni izpostaviti javnosti, da kandidirajo za poslance in poslanke. Na naši listi ne bo nikogar, ki je bil doslej v politiki. Gre za čisto listo državljanov, ki so uspešni v svojih lokalnih okoljih, v svojih podjetjih ali podjetjih, v katerih delajo in jim vstop v politiko ne pomeni vprašanje eksistence. Lista Mira Cerarja je bila polna ljudi, ki niso bili uspešni in so z vstopom v politiko pod Cerarjevo blagovno znamko etike in morale iskali rešitev svojih problemov.

Ločnica med Bojanom Požarjem novinarjem in Bojanom Požarjem politikom, se je zabrisala?

Je, sem še vedno novinar. In nič drugače ne pišem sedaj, ko sem stopil v politiko. Ko pa bo nastopila mesec dni trajajoča volilna kampanja, pa več ne bom deloval kot novinar, ne bom več vodil oddaje VV Faktor in ne bom več pisal člankov. Takrat se bom strogo posvetil kampanji, bom pa poskrbel, da bo blagovna znamka oddaje in spletnega portala še naprej obstajala.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 20:35

0 ogledov

Terorizem: Evropski poslanci predlagajo nove ukrepe za soočanje z grožnjami
Odbor Evropskega parlamenta za boj proti terorizmu predlaga niz ukrepov za učinkovitejše soočenje s terorističnimi grožnjami v Evropi. Ukrepi med drugim predvidevajo okrepitev Europola, standardizirano deljenje podatkov in izboljšano sodelovanje med državami članicami, boj priti radikalizaciji na spletu in izven njega ter oblikovanje evropskega seznama radikaliziranih skrajnežev. Poslanci si prav tako prizadevajo za okrepljeno spremljanje islamskih borcev, ki se vračajo v Evropo in okrepitev možnosti za njihov kazenski pregon, med ukrepi pa je tudi poostreno varovanje zunanjih meja EU ter preverjanje posameznikov v varnostnih bazah podatkov ob prestopu meje. Odbor je bil ustanovljen julija 2017 z namenom, da pripravi predloge za učinkovitejši boj proti terorizmu, z delom je pričel septembra 2017. Izsledki in priporočila odbora so bili predstavljeni na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, poslanci so na glasovanju predlagane ukrepe podprli. Sodelovanje in pretok informacij Zaradi mednarodnega značaja delovanja zlikovcev boj proti terorizmu zahteva močan in koordiniran odziv ter učinkovit in hiter pretok informacij med državami EU. “Pretok informacij med državami članicami še vedno ovirajo tehnične pomanjkljivosti. Za učinkovitejše deljenje informacij je potrebno okrepiti Europol in Eurojust, ki služita kot vozlišči za pretok podatkov”, je povedala ena izmed avtoric poročila, Monika Hohlmeier(EPP, Nemčija). Soporočevalka Helga Stevens (ECR, Belgija) je opozorila na področje dešifriranja: “Dešifriranje sporočil je zelo zahtevna naloga, predvsem za manjše države, ki nimajo na razpolago veliko sredstev in tehnične opreme. Zato želimo za to področje zadolžiti Europol, s tem bi razbremenili države članice. Policija in tožilstvo bi s tem na primer pridobila možnost dostopa do šifriranih sporočil na WhatsAppu ali Messengerju. Sedaj je to praktično nemogoče, saj tehnološka podjetja za pridobitev dokazov ne želijo sodelovati s sodišči.” Zaščita zunanjih meja Teroristični napadi so v zadnjih letih razkrili pomanjkljivosti mejnih nadzorov, ki so jih na žalost uspeli izkoristiti zlikavci. Poročilo parlamentarnega odbora države članice poziva k investicijam v tehnološko opremo, ki bi pri mejnih kontrolah omogočala preglede v različnih bazah podatkov. Prav tako poslanci poudarjajo pomen uporabe biometričnih podatkov ter nujno zagotovitev inter-operatibilnosti podatkovnih baz. Preprečevanje radikalizacije Glavni viri radikalizacije posameznikov so neprimerne vsebine na družbenih omrežjih, tiskana in avdiovizualna vsebina, ki podpira radikalne ideje ter stik z že radikaliziranimi skupinami. Poročilo odbora poziva k sprejemu zakonodaje, ki bi od tehnoloških in medijskih podjetij zahtevala, da radikalne teroristične vsebine odstrani s spleta. Podjetja bi prav tako morala redno poročati o pojavu radikalnih terorističnih vsebin. “Če želimo uspešno integracijo posameznikov, si moramo izmenjevati dobre prakse”, je poudarila Monika Hohlmeier. Helga Stevens si želi skupnega EU seznama t.i. pridigarjev sovraštva, ki sedaj delujejo povsem neopaženo, predvsem kadar se premikajo iz ene države v drugo. Več o tem v priloženem videoposnetku. (https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/terrorism-helga-stevens_N02-PUB-181122-STEV_ev)

Fri, 14. Dec 2018 at 17:25

0 ogledov

Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Da sem stopil v politiko sta kriva Kemis in Magna