Po skoraj treh desetletjih raziskovalnega, pa tudi preiskovalnega novinarstva, se je urednik spletnega časopisa Požareport in pogovorne oddaje VV Faktor Bojan Požar odločil, da stopi v aktivno  politiko. Je bil za to »kriv« požar v ajdovskem Kemisu?

Lani sem začel razmišljati, najprej ob Magni, potem še ob Kemisu, da bi stopil v politiko. In to zaradi tega, ker sem ugotovil, da se pri nas nekatere stvari res ne urejujejo. Kot novinar pišeš in pišeš, nekaj malega se morda zgodi, nekaj politikov je zaradi mene tudi odšlo iz politike, ampak to še ni bilo dovolj. Tu ob Kemisu in Magni so se mi pričele dogajati prav grozne stvari, ko sem videl, kaj se dogaja ljudem, in ker je bilo veliko pozivov ljudi, da se vključim v politiko…Odločitev pa je padla na okrogli mizi na Vrhniki, kjer se je zbralo kakih osemdeset ljudi, ki se še povsem niso zavedali posledic požara, tudi politika ni naredila nič, ker Kemis še danes stoji….in takrat sem si dejal, če se te stvari ne bodo urejevale, bom šel v politiko, kjer sem zdaj. Formalno je odločitev padla tem nekje novembra 2017.

Začelo se je s civilno-družbenim  gibanjem in zavod Druga priložnost, kar se je zgodilo kot posledica Kemisa oziroma Magne. Tam je tekla beseda v glavnem okoli ekoloških  vprašanj, vode, varovanja okolja in podobno. Zame je bilo to malo »preozko,« kajti vedel sem, da če stopim v politiko, bom vanjo stopil na neki širši platformi. Tisti, ki so kakor presenečeni, da so me ekološka vprašanja pripeljala v politiko, me pač bolj slabo poznajo. Sem namreč velik ljubitelj narave, ves čas se ukvarjam s športi, ki so striktno povezani z naravo, doma gojim rože, Barbara se ukvarja z zelenjavo. Narava je bila zame vedno nekaj, nad čemer sem bil fasciniran. Ko sem bil še čisto mlad, me je zanimala zoologija, hotel sem študirati biologijo, a sem se premislil in sem pristal v družboslovnih vedah. Ampak, vedno sem bil nagnjen k naravi in so me zato vedno zanimala vprašanja narave in ekologije.

Pohorje, gre za biser, ki pa ža vse doslej ni doživel »vložka,« zaradi katerega bi lahko postal diamant?

Drži! Živim pod Pohorjem in v Ljubljani, čeprav se bova z Barbaro v nekaj mesecih preselila pod Pohorje. Ampak, eno je Pohorje in drugo uro oddaljena Ljubljana, kot da bi prišel v popolnoma drug svet. Pohorje je res neizkoriščen biser! Neizkoriščen predvsem poleti, ker ima res fantastične destinacije. In če bi katero koli evropsko mesto, podobne velikosti kot Maribor, imelo v neposredni bližini tak biser, kot je Pohorje,  samo zamislite si lahko, kaj bi z njega naredili Avstrijci, Švicarji, Francozi, Italijani….tudi Ljubljančani bi naredili nekaj iz tega. Pohorje je vseeno nekaj več kot Šmarna Gora, pa poglej, kako Ljubljančani drvijo na Šmarno Goro.

Pohorje bi prav gotovo bilo lahko deležno precejšnji sredstev iz nepovratnih evropskih virov, če bi za njegov razvoj obstajal kar strateški razvojni projekt?

Zdi se mi, da Mariborčani pri tem vprašanju živijo v nekem svojem svetu. Ne morem razumeti organizatorjev Zlate lisice, kako zlahka pristanejo na selite tekem svetovnega pokala na strmine Vitranca. Danes je sicer povsem drugače, ko je snega na pretek,  ampak na dolgi rok planirati tekme svetovnega pokala na 500 metrih nadmorske višine je iluzorno. Zato bi morali usposobiti Areh! Za Areh, Roglo in Kope vemo, v tem trikotniku je vedno sneg.  In zakaj se potrebna infrastruktura ne postavi na te lokacije, ki so vseeno 1000 metrov višje in bi bila Zlata lisica za vse večne čase rešena. Tu pa vso zadevo peljejo po liniji najmanjšega napora; ni snega, gremo pač v Kranjsko Goro! Ko bo prišla naša stranka Lista novinarja Bojana Požarja v parlament, bo predlagala sprejem zakona o Pohorju, nekaj podobnega, kot je bil sprejet za Planico. In če bi Pohorje dobilo skoraj 50 milijon9ov evrov kot Planica, bi povezali smučišča in tekaške proge Kope, Areh, Rogla, poleti pa seveda kolesarske poti. Nastal bi tak turistični center, ki bi bil konkurenčen tudi sosedom Avstrijcem, zaposlil pa bi bistveno več ljudi, kot jih bo Magna. Če bi država zmogla tak miselni napor in vložila toliko denarja v mariborsko podjetništvo in Pohorje , kot ga bo v Magno, bi dobili vsaj 3000 novih ekološko čistih delovnih mest.

Magna oziroma mariborske tegobe in težave so le eden od razlogov, zakaj se Bojan Požar podaja v politiko? Med 33 programskimi izhodišči je napisana tudi regionalizacije Slovenije:

To je predzadnja točka našega programa. Zavzemali se bomo, da Slovenija dobi štiri regije z vsemi pristojnostmi. Dejstvo je, da ima Maribor bistveno drugačne interese kot Koper, oboji imamo bistveno drugačne interese kot Ljubljana in zakaj iz teh razlogov del pristojnosti in političnih funkcij prenesli na pokrajine, enako kot imajo v Avstriji. Če že pravimo, da je Evropa dežela regij, naj se to zgodi tudi pri nas. Ker pa se to ne zgodi čez noč, potrebno bo spremeniti več kot le enega ali dva zakona, smo  realizacijo tega cilja načrtovali v štirih letih. Ni potrebe, da je Slovenija tako centralizirana in se 90 odstotkov vseh stvari dogaja v Ljubljani. Naša stranka Lista novinarja Bojana Požarja je edina na nacionalnem nivoju, ki ima sedež v Mariboru.

Kako je prišlo do prevzema Liste za Maribor? Občutek sem dobil, da gre za nadaljevanje medijskega projekta Bojana Požarja?

Čeprav ni naključij, se je vse zgodilo vseeno po nekih naključjih. Ko se je lani jeseni začelo govoriti  o mojem vstopu v politiko, so me poklicali ti gospodje v Liste za Maribor, mi predstavili razmere v njihovi stranki in mi ponudili, da jo prevzamem. Po nadobudnih rezultatih raziskav javnega mnenja o mojem vstopu v politiko, sem jim sporočil, da sem pripravljen prevzeti stranko, ampak pod določenimi pogoji. To bi se lahko zgodilo že novembra lani, pa se je šele letos, vendar dovolj zgodaj, da mi nihče ne more očitati, da sem se kakor Miro Cerar ali Gregor Virant v volilni boj podal zadnji hip. Štirje meseci pa so dovolj dolga doba, da se lahko stranka utrdi, predstavi svoj program in osebe, ki jih ponuja volivcem. Merilci javnega mnenja so nas že zaznali, čeprav sam ne dam kaj dosti na njihove podatke, ker iz medijev vem, kako nastajajo in kakšni interesi si odvijajo v ozadju. In ko me je prvič zaznala javnomnenjska anketa, so me iz SMC že obtožili, da sem v dogovoru z izdelovalcem ankete.

Obrazi, ki jih boste ponudili volilnemu telesu, so zaenkrat še skrivnostni.

Najprej naj poudarim, da po tem, ko smo oblikovali program naše stranke, delamo na tem da pridobimo ljudi, ki bi se bili voljni izpostaviti javnosti, da kandidirajo za poslance in poslanke. Na naši listi ne bo nikogar, ki je bil doslej v politiki. Gre za čisto listo državljanov, ki so uspešni v svojih lokalnih okoljih, v svojih podjetjih ali podjetjih, v katerih delajo in jim vstop v politiko ne pomeni vprašanje eksistence. Lista Mira Cerarja je bila polna ljudi, ki niso bili uspešni in so z vstopom v politiko pod Cerarjevo blagovno znamko etike in morale iskali rešitev svojih problemov.

Ločnica med Bojanom Požarjem novinarjem in Bojanom Požarjem politikom, se je zabrisala?

Je, sem še vedno novinar. In nič drugače ne pišem sedaj, ko sem stopil v politiko. Ko pa bo nastopila mesec dni trajajoča volilna kampanja, pa več ne bom deloval kot novinar, ne bom več vodil oddaje VV Faktor in ne bom več pisal člankov. Takrat se bom strogo posvetil kampanji, bom pa poskrbel, da bo blagovna znamka oddaje in spletnega portala še naprej obstajala.