SI
Ne jezi se Stojan!
Do zdaj sta se mi za objave neresnic opravičila le dva medija, in to Radio Ognjišče ter Radio 1
V Fokusu
Novice

Ponedeljek, 5. marec 2018 ob 06:23

Odpri galerijo

Slišim, da je Stojan Petrič, ki naj bi bil alfa in omega v časopisni hiši Delo, jezen na mene, ker sem v zvezi z njim in njegovimi aktivnostmi napisal dva članka. Njegova jeza me preseneča, saj nisem zapisal ničesar neresničnega, temveč sem le povzel podatke, ki so v okviru uradnih državnih podatkov dostopni na svetovnem spletu. O njemu ne bi nikoli pisal ničesar, če v njegovem časopisu Delo ne bi lani novembra o meni objavili neresnico, da so me njihovi raziskovalni novinarji našli v Rajskih dokumentih. Zaradi teh neresnic sem bil in sem še zmeraj tema razprav in komentarjev.

 O meni je bilo takrat objavljenih veliko prispevkov v skoraj vseh slovenskih medijih. Ko sem naročil kopije objav teh člankov za prvih šest dni po objavi neresnic v časopisu Delo, sem prejel 229 strani objav. Ni kaj, velik uspeh časopisa Delo pri razširjanju neresnic.

 Mnogi, ki me poznajo in so me zagovarjali, so zaradi tega imeli težave, saj so bili napadeni, kako me upajo zagovarjati, če pa je v Delu pisalo, da utajujem davke in da so me našli v Rajskih dokumentih. Nikogar ni zanimalo, kaj je res. Zaradi mene je poslanec Luka Mesec zahteval sklic izredne seje odbora za finance in monetarno politiko v državnem zboru Republike Slovenije. Nihče od vseh navedenih, razen TV Slovenija oziroma voditeljice Odmevov Rosvite Pesek, ni imel hrabrosti, da me pokliče in vpraša, kaj je res in kaj ne. Še več, nekateri so potem celo napadli voditeljico Rosvito Pesek. Vsi so slepo sledili neresnicam časopisa Delo in njihove raziskovalne novinarke Anuške Delič Zavrl. Nihče je ni vprašal, kaj jo je vodilo k temu, da je o meni objavila neresnice na celotni strani časopisa Delo. Ali je mogoče menila, da sem labilen tip, ki se bo ob napadu vseh slovenskih medijev odločil za samomor? Ne, nisem, in to je njena največja zmota. Vem, da nisem naredil ničesar narobe, vem, da poslujem v skladu s predpisi Slovenije, v Sloveniji plačujem vse davke in za svoje pravice in resnico se bojujem, tako kot se bojujem za svoje stranke. Do konca. Priznam pa, da je bilo hudo in nikomur ne želim, da bi se znašel v moji koži.

 Torej, če mora biti kdo jezen, sem to jaz, ne pa Stojan Petrič. Stojanu Petriču ne zamerim, da so v njegovem časopisu Delo o meni objavili neresnice, saj mogoče res ni kriv, čeprav je to težko verjeti. Predvidevam, da od začetka izdajanja časopisa Delo, to je od leta 1959, še o nikomer niso v razmaku samo petih dni objavili dva celostranska članka. Mogoče je bil do zdaj takšnega privilegija deležen le nekdanji jugoslovanski predsednik Tito. Torej, zakaj bi mi časopisna hiša Delo v petih dneh (6. in 10. novembra 2017) namenila dva celostranska članka? Nisem politik, nisem član nobene politične stranke, ne ustanavljam stranke, ne bom sodeloval na letošnjih volitvah, nisem državni funkcionar, nisem član nobenega nadzornega sveta državnega podjetja, nisem član uprave nobenega državnega podjetja, nimam nobene pomembne funkcije v Sloveniji in nisem absolutna javna osebnost. Sem pa davčni svetovalec, odgovorni urednik revije Denar in na nek način tudi raziskovalni novinar.

Stojan Petrič je v zadnjih štirih mesecih, kolikor je minilo od objave neresničnega članka o meni v časopisu Delo, imel več kot dovolj časa, da me pokliče na razgovor in se mi v imenu časopisne hiše Delo opraviči za neresnice. Toda tega ni storil. Zakaj? Mogoče je res dal dovoljenje za objavo neresničnega članka o meni, mogoče je res dal dovoljenje, da mi namenijo celo stran v velikem časopisu Delo, mogoče res ni vedel, kaj počno njegovi novinarji, toda moral bi vedeti. Škoda, da tako velik in uspešen človek ni znal narediti tega majhnega koraka in izgovoriti čudežni besedi: Oprosti, Ivan.

Do zdaj sta se mi za objave neresnic opravičila le dva medija, in to Radio Ognjišče ter Radio 1. Vsi ostali mediji kljub mojim osebnim pozivom, da mi predložijo dokaze za objavljene neresnice, niso zmogli konkretnega odgovora. Najpogostejši odgovor je bil: Povzeli smo STA. Odgovor STA pa je bil: Povzeli smo Delo. Kako priročno! Papagaji v vrsti. Slovenska tiskovna agencija povzema neresnice in jih posreduje slovenski in svetovni javnosti.

 Zato spoštovani Stojan Petrič, nikar ne bodite jezni name. Če ste lahko na koga jezni, je to vaša novinarka Anuška Delić Zavrl, ki vas je več kot očitno izigrala. Ali pa mogoče ne?

 Še zmeraj ne vem, zakaj sem dobil celo stran. Nekateri pravijo, da zato, ker sem desni, Stojan Petrič pa je levi in naj bi mu levi to naročili. Ne vem, kaj je to levi in kaj je to desni, saj kot berem in vidim, nekateri v zadnjih tridesetih letih preskakujejo levo in desno, da več ne veš, ali je več levih pri desnih, ali več desnih pri levih. Dejstvo je, da sem odraščal v miličniški družini v Prekmurju, da sem končal vojaško šolo – Letalsko gimnazijo maršala Tita v Mostarju, da sem tam bil sprejet v Zvezo komunistov Jugoslavije, iz katere pa sem izstopil leta 1990 in da sem služil vojaški rok v JLA. Res je, da sem bil direktor Dursa v času Janševe vlade, toda za to je zaslužen dr. Andrej Bajuk in nihče drug. Zaradi tega me ne more nihče povezovati ne z Janezom Janšo in ne z Milanom Kučanom, za čigar stranko sem v preteklosti delal še največ. Pa še oba sva Prekmurca. Toda pozabljivost naredi svoje. Dejstvo je, da so mi levi in desni naredili veliko škode. Prvi v času, ko sem bil direktor Dursa, drugi pa potem, ko sem kot davčni svetovalec konec leta 2011 prevzel zastopanje podjetij sinov Zorana Jankovića. Takoj za tem, to je v začetku leta 2012, sem doživel osebni davčni pregled, davčni pregled enega od mojih podjetij in izmišljeno kazensko ovadbo Dursa, ki je bila po dveh letih zavržena, saj nisem storil očitanih dejanj. Posledica teh napadov je bil v naslednjih letih padec prihodkov mojih podjetij in mojih osebnih dohodkov, več kot 20 blokad bančnih računov dveh mojih podjetij in seveda posledično še mojega osebnega računa. Priznam, da je bilo zelo hudo, toda zaradi našega strokovnega in trdega dela smo se izvlekli iz vsega tega in leto 2017 je bilo spet eno od najuspešnejših. Ne bom trdil, da je to zato, ker na koncu zmaga resnica, ker to ne drži. Zmaga vztrajnost, trdo delo, zveste stranke in kanček sreče.

 Zato bi bilo veliko bolje, če se Stojan Petrič ne bi jezil, temveč bi še naprej ostal razumen človek in uspešen podjetnik ter bi vsem priznal, da je lastnik časopisa Delo, saj to ni nič slabega. Kot lastnik časopisa pa mora nadzirati svoje novinarje in mora paziti, da so njegovi novinarji strokovni, pošteni in resnicoljubi, kajti nove neresnice ga lahko pripeljejo do nove jeze.

 

Mag. Ivan Simič

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 20:35

0 ogledov

Terorizem: Evropski poslanci predlagajo nove ukrepe za soočanje z grožnjami
Odbor Evropskega parlamenta za boj proti terorizmu predlaga niz ukrepov za učinkovitejše soočenje s terorističnimi grožnjami v Evropi. Ukrepi med drugim predvidevajo okrepitev Europola, standardizirano deljenje podatkov in izboljšano sodelovanje med državami članicami, boj priti radikalizaciji na spletu in izven njega ter oblikovanje evropskega seznama radikaliziranih skrajnežev. Poslanci si prav tako prizadevajo za okrepljeno spremljanje islamskih borcev, ki se vračajo v Evropo in okrepitev možnosti za njihov kazenski pregon, med ukrepi pa je tudi poostreno varovanje zunanjih meja EU ter preverjanje posameznikov v varnostnih bazah podatkov ob prestopu meje. Odbor je bil ustanovljen julija 2017 z namenom, da pripravi predloge za učinkovitejši boj proti terorizmu, z delom je pričel septembra 2017. Izsledki in priporočila odbora so bili predstavljeni na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, poslanci so na glasovanju predlagane ukrepe podprli. Sodelovanje in pretok informacij Zaradi mednarodnega značaja delovanja zlikovcev boj proti terorizmu zahteva močan in koordiniran odziv ter učinkovit in hiter pretok informacij med državami EU. “Pretok informacij med državami članicami še vedno ovirajo tehnične pomanjkljivosti. Za učinkovitejše deljenje informacij je potrebno okrepiti Europol in Eurojust, ki služita kot vozlišči za pretok podatkov”, je povedala ena izmed avtoric poročila, Monika Hohlmeier(EPP, Nemčija). Soporočevalka Helga Stevens (ECR, Belgija) je opozorila na področje dešifriranja: “Dešifriranje sporočil je zelo zahtevna naloga, predvsem za manjše države, ki nimajo na razpolago veliko sredstev in tehnične opreme. Zato želimo za to področje zadolžiti Europol, s tem bi razbremenili države članice. Policija in tožilstvo bi s tem na primer pridobila možnost dostopa do šifriranih sporočil na WhatsAppu ali Messengerju. Sedaj je to praktično nemogoče, saj tehnološka podjetja za pridobitev dokazov ne želijo sodelovati s sodišči.” Zaščita zunanjih meja Teroristični napadi so v zadnjih letih razkrili pomanjkljivosti mejnih nadzorov, ki so jih na žalost uspeli izkoristiti zlikavci. Poročilo parlamentarnega odbora države članice poziva k investicijam v tehnološko opremo, ki bi pri mejnih kontrolah omogočala preglede v različnih bazah podatkov. Prav tako poslanci poudarjajo pomen uporabe biometričnih podatkov ter nujno zagotovitev inter-operatibilnosti podatkovnih baz. Preprečevanje radikalizacije Glavni viri radikalizacije posameznikov so neprimerne vsebine na družbenih omrežjih, tiskana in avdiovizualna vsebina, ki podpira radikalne ideje ter stik z že radikaliziranimi skupinami. Poročilo odbora poziva k sprejemu zakonodaje, ki bi od tehnoloških in medijskih podjetij zahtevala, da radikalne teroristične vsebine odstrani s spleta. Podjetja bi prav tako morala redno poročati o pojavu radikalnih terorističnih vsebin. “Če želimo uspešno integracijo posameznikov, si moramo izmenjevati dobre prakse”, je poudarila Monika Hohlmeier. Helga Stevens si želi skupnega EU seznama t.i. pridigarjev sovraštva, ki sedaj delujejo povsem neopaženo, predvsem kadar se premikajo iz ene države v drugo. Več o tem v priloženem videoposnetku. (https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/terrorism-helga-stevens_N02-PUB-181122-STEV_ev)

Fri, 14. Dec 2018 at 17:25

0 ogledov

Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Ne jezi se Stojan!