Primož Jelševar se je rodil 29.8.1981 v Ljubljani kot prvi od štirih otrok. Živi v Zagorju ob  Savi v čudoviti in za slovenske razmere veliki družini, v kateri so zelo povezani. V mladosti ga je vedno zanimala tehnika, zato je rad ustvarjal. Po končani osnovni šoli se je kljub velikemu nasprotovanju učiteljev in šolskih svetovalcev vpisal v tehnično šolo v Trbovljah. Takrat je namreč veljalo razmišljanje, da je gimnazija edina prava smer za tiste z boljšimi ocenami, tehnične šole pa so bile nekako manjvredne. V srednji šoli se je prvič srečal s podjetništvom – imel je mali servis za popravljanje računalnikov.

Po končani srednji šoli je s študijem nadaljeval na elektrotehnični fakulteti v Mariboru, v interdisciplinarnem študiju Gospodarsko inženirstvo. Na štajerskem je pet let tudi živel. To so bila zanj ena najlepših let življenja. Tu se je začel vključevati v družbeno življenje in si izoblikoval svoj pogled na svet. Drži se koncepta zdrave kmečke pameti pred velikimi učenimi besedami. Je podpredsednik Slovenske ljudske stranke (SLS), vodi  Inštitut dr. Antona Korošca.

Vašega očeta, tudi dolgoletnega lokalnega politika SLS in podjetnika Slavka Jelševarja, smo tisti malo starejši poznali tudi kot glasbenika. Tako politiko, podjetništvo in tudi glasbo vam je očitno položil v zibelko?

Moj oče je moj največji vzornik. Imava zelo zdrav odnos, ki dopušča, da imava tudi različna mnenja, vendar kljub temu, da sva oba zelo trmasta, vedno najdeva rešitve. Glasba ima prav posebno vlogo v naši družini, kjer vsak igra vsaj en inštrument in smo tudi sicer veliki navdušenci nad kvalitetno glasbo. Sam igram bobne in kitaro, imam pa tudi dokončano glasbeno šolo iz harmonike. Žal imam za glasbo sedaj bistveno manj časa kot včasih, vendar si z mojo Vesno skoraj vsak mesec vzameva čas za obisk kakšnega koncerta doma ali v tujini.

Oče je bil leta 1988 med ustanovitelji Slovenske kmečke zveze, katere naslednica je Slovenska ljudska Stranka (SLS), ki je bila prva demokratična stranka v Sloveniji po koncu druge svetovne vojne. Na račun politike se nikoli ni okoristil. Vedno bolj kot zase, si je prizadeval za enakomeren razvoj in krepitev podjetniškega okolja v našem kraju. Zelo si želim, da bi čez nekaj deset let tudi o meni tako govorili.

Da ne bova le o očetu. Tudi vaša mama, učiteljica Damijana, kolikor vem, vam je dala pri vašem zdaj že vseslovenskem projektu Manj svečk za manj grobov, tisto prvo vzpodbudo, da ste zagrizli v ta humanitarni projekt.

Ni ga bolj poštenega in radodarnega človeka kot je moja mama. Vedno se je trudila, da bi svoje razdajanje za druge prenesla tudi na nas, zato ni le idejni vodja, ampak je postala zgled stotinam prostovoljcev, ki se vsako leto vključijo v projekt Manj svečk za manj grobov. Verjamem da to ekološko - humanitarno akcijo Slovenci že dobro poznajo, saj v letošnjem letu praznujemo deseto - jubilejno obletnico. V teh letih smo zbrali več kot 200.000 evrov in vse do zadnjega centa podarili za reševanje življenj. Prav tolikšen pa je bil tudi doprinos tisočih darovalcev v boljše in čistejše okolje v Sloveniji.
Spomnim se, da sem nekaj dni po zadnjih parlamentarnih volitvah govoril tako z vašim očetom kot z vami. Zanimivo je, da je bil vaš oče zelo razočaran, ker je vajini stranki SLS zmanjkalo le nekaj glasov volivcev, da bi ostali v Državnem zboru, vi pa ste nasprotno menili, da bo to priložnost, da se stranka prenovi. Kako je po vaše prenova stranke uspela?

Kdor me pozna ve, da sem večni optimist, zato sem v takratni težki situaciji videl izziv in se aktivno vključil v prenovo. Šele kasneje sem bil izvoljen za podpredsednika. SLS je danes povsem drugačna, kot je bila pred štirimi leti. Je sodobna, v prihodnost zazrta organizacija, ki je odprta za vse ljudi, ki želijo soustvarjati boljšo prihodnost v Sloveniji. Prepričan sem, da smo v tem trenutku programsko, kadrovsko in tudi finančno bolj pripravljeni na volitve, kot nekateri favoriti, saj smo se intenzivno pripravljali kar štiri leta.

Še kako prav pa je imel tudi moj oče, saj je sedaj vsem jasno, da je z izpadom SLS iz Državnega zbora  zazijala velika luknja, ki je Sloveniji povzročila nepopravljivo škodo. Ljudje so za štiri leta izgubili svojega predstavnika in zaveznika na podeželju, trpele so lokalne skupnosti, za katere država ni imela posluha, malo gospodarstvo pa je bilo odrinjeno povsem na rob. Podrla so se tudi razmerja med političnimi silami, zato je bila opozicija v tem mandatu povsem neenotna in med seboj sprta. Z izpadom SLS je iz parlamentarne politike izginila  tudi zdrava kmečka pamet.

 Vi ste sedaj že nekaj časa podpredsednik nekoč ene najmočnejših slovenskih strank. Resnici na ljubo ste še vedno močni na lokalnem nivoju, imate pa tudi evropskega poslanca Franca Bogoviča. Ampak, v Državni zbor se bo letošnjo pomlad treba vrniti, sicer se lahko zgodijo bolj črne napovedi vašega očeta?

Ankete kažejo, da ljudje pogrešajo SLS v državnem zboru, še bolj pa so zgovorne tiste, ki jasno pokažejo, da brez SLS ni gospodarstvu naklonjene vlade, brez katere ni višje dodane vrednosti na zaposlenega, ni evropsko primerljivih plač in dostojnih pokojnin. Ni ekonomske varnosti za tiste, ki delajo, so delali ali želijo delat, ni fizične varnosti pred vse bolj naraščajočim kriminalom, ki so ga v Evropo prinesli migrantski tokovi. Na volitve gremo z tremi osrednjimi temami:

Varno - kot odločni zagovorniki varnih državnih meja, kot tradicionalni branitelji varne, kakovostne in dostopne lokalne hrane, predvsem pa kot poroki varovanja pravic najbolj ranljivih, zlasti otrok in starostnikov.

Gospodarno - Gospodarna Slovenija je cilj, ki ga ni uspelo realizirati nobeni politični stranki, ne glede na bolj ali manj ugodne globalne finančne razmere. Lokalno - Številni župani ter svetniki iz vrst SLS imajo konkretne pozitivne izkušnje ter tudi z dejanji podprte rezultate svojega dela, na katere smo ponosni. Ta lokalni vidik želimo uveljaviti tudi na nacionalni ravni.

Ljudske stranke vodijo vse najbolj razvite evropske države. Če jim želimo biti enkrat podobni, bomo Slovenci pred volitvami morali vzeti v roke politični program tistih strank, ki ga sploh imajo in se odločiti na podlagi programov. Ne pa se odločati na podlagi tega, kar nam kažejo mediji. Nismo vsi enaki.

 V tem štiriletnem obdobju je stranko zapustilo nekaj vidnejših članov. Nekdaj vidni član stranke Franc Kangler ima sedaj svojo stranko. Na volitve bo šel skupaj s Primčevo stranko, kot Združena desnica. Se boste vi na volitve podali sami?

Slovenska ljudska stranka je prva, ki je naredila pravi generacijski prehod in red v svojih vrstah. Za nami ne stojijo nobeni strici – dobiš tisto kar vidiš in slišiš. Takšne tranzicije ni bila sposobna še nobena druga politična stranka v Sloveniji. Nekateri v naših vrstah tega niso razumeli in so hoteli delovati iz ozadja, zato so se morali posloviti. Pomembno pa je, da se je v tem času priključilo bistveno več novih, tudi mlajših, zlasti pa neobremenjenih ljudi.

Prenovljena SLS je dokazala, da se zna iti politiko na najvišjem nivoju. Pred tremi meseci smo na volitvah v Državni svet zmagali. Prejšnji rezultat smo več kot podvojili, vendar o tem v največjih medijih ne boste veliko prebrali. Če bi zmagal kdo drug, bi nas mediji z uspehi »njihovih stricev« zasipali na vsakem koraku.

Prenovljena SLS se na volitve odpravlja samozavestno vendar pa bi pod naše okrilje želeli mnogi. Pa naj ta del ostane še manjše presenečenje.

Mar ne bi bilo dobro preizkusiti uspel recept iz evropskih volitev, ko ste imeli skupno listo z NSi? Da bi bilo to dobro, meni tudi starosta vaše stranke dr. Andrej Umek?

V SLS povezovanje vidimo širše, zato smo vedno v zgodovini gradili mostove v politiki. Celo izven parlamenta smo edina točka povezovanja strank t.i. slovenske pomladi. Te so v zadnjih petih letih za isto mizo vedno sedle na pobudo in v organizaciji SLS. Sam sem imel to veliko odgovornost, da sem leta 2016 vodil omizje Slovenija in migrantska kriza, kjer so se trije takratni predsedniki pomladnih strank prvič po dolgih letih tvorno pogovarjali. To je bil velik pritisk na vlado, ki je kasneje spremenila skrajno neodgovoren odnos do spuščanja tisočih ilegalnih migrantov preko Slovenije v Evropo, na kar smo prvi in najglasneje opozarjali ravno v SLS.

Po dveh letih razprtij med SDS in NSi, sem znova prevzel to odgovorno nalogo. Inštitut dr. Antona Korošca, ki ga vodim, bo namreč v sredo, 7. marca 2018, v Celju organiziral omizje z naslovom »Slovenija, kam?« Na omizju bodo sodelovali predstavniki petih desnosredinskih strank, ki imajo vizijo in zmorejo iskati skupne točke razvoja Slovenije.

SLS je že v preteklosti gradila mostove in je tudi sedaj edini garant za povezovanje tistih, ki v Sloveniji želijo spremembe. Brez povezovanja teh sprememb ne bo.

 Kakšen izid bi vas na parlamentarnih volitvah zadovoljil? V primeru, da postanete spet parlamentarna stranka, kje se vidite? Kot del vladajoče koalicije, opozicije?

Kdor me pozna, ve da sem zadovoljen le z najvišjimi rezultati. Ko me je pred letom predsednik stranke Marko Zidanšek prosil, da vodim kampanjo za volitve v  Državni svet, je bil moj prvi cilj relativna zmaga SLS in vstop v zmagovalno koalicijo državnega sveta. Oboje mi je uspelo, pa vendar ne morem tajiti, da sem si tiho želel še več.

Na podlagi tega uspeha mi je ponudil, da prevzamem vodenje glavnega volilnega štaba za državnozborske volitve, kar je verjetno eden največjih izzivov, ki sem jih sprejel. Danes nimam niti najmanjšega dvoma, da bo SLS spet parlamentarna stranka. Glede ciljev smo zelo jasni - v letu 2018  pričakujemo med šestimi in osmimi odstotki podpore volivcev in vstop v vlado, po naslednjih volitvah leta 2022 pa vodenje vlade.

Kako imate v vodstvu stranke razdeljena področja dela, aktivnosti?

Glede tega imamo disciplino in red, ki ga bomo z vstopom v parlament in vlado zahtevali tudi v državi.

Skupaj z dr. Andrejem Umkom skrbiva za programski del v Inštitutu dr. Antona Korošca, tajništvo vodi direktorica SLS Tadeja Romih. Maja Ažman vodi organizacijsko strukturo. V njej je preko 150 občinskih odborov, ki sestavljajo Glavni odbor pod vodstvom Igorja Drakslerja. Evropski poslanec Franc Bogovič je na čelu evropske pisarne, podpredsednik mag. Franc Rozman je na čelu odbora za izobraževanje. Predsednik Slovenske kmečke zveze Rok Sedminek je tisti kmet, ki upravičeno povzroča sive lase kmetijskemu ministru Dejanu Židanu. Mihael Letonje vodi Narodno zvezo, Anton Bogataj naše upokojence, Suzana Lara Krause pa je prva med našimi ženskami, katerih lepoto nam zavidajo mnogi. Imamo tudi zelo močan podmladek Novo generacijo SLS, ki ga vodi perspektivni Danijel Valentine ob mentorstvu podpredsednice Jasmine Opec Vöröš. Iz podmladka izhajam tudi sam in tudi večina vodstva.

Na vrhu vseh je naš predsednik SLS mag. Marko Zidanšek, ki v stranki uživa visoko podporo kot izvrsten strateg in odločen voditelj, katerega koleno se ne upogne pred nikomur.

Podjetništvo imate na nek način v krvi. Kako gledate na lepo gospodarsko rast s katero se upravičeno ali ne hvali Cerarjeva vlada?

Cerarjeva vlada ima za gospodarsko rast toliko zaslug kot Damjan Murko za razvoj slovenske glasbe. Gospodarska rast sama po sebi ne omogoča dviga plač, ker je vlada vse ustvarjeno sproti zapravila s povečanjem svojega megalomanskega birokratskega aparata čez vse razumne meje. Ta aparat je največji v naši zgodovini in nas davkoplačevalce stane ogromno. Vsa ta masa birokratov proizvaja tisoče novih birokratskih predpisov letno. V Sloveniji imamo danes dvajsetkrat več zakonov kot pred dvajsetimi leti. Iz 1300 zakonov in aktov smo prišli na vrtoglavih 21.000, ki jih nihče ne pozna in ne more nadzirati.

V SLS smo zato pravkar pričeli s kampanjo Odpravimo 1000 neumnosti, v kateri nam ljudje in mnoge organizacije pošiljajo svoje predloge za odpravo birokratskih nesmislov. Akcija je nadvse uspešna, saj je bilo le v nekaj dnevih zbranih desetine nesmiselnih in protislovnih zakonov in predpisov, ki jih bodo naši strokovnjaki pregledali.

Če bo SLS v prihodnji vladi, smo se zavezali, da bomo odpravili vse tiste predpise, ki niso nujno potrebni. Že sedaj imamo več deset zakonov, ki jih bomo preprosto ukinili.

So vam znane te besede: »…namesto, da bi razvijali in izobraževali kadre za resen razvojni preboj, želi koalicija uvajati vajeništvo, se pravi, proizvodnjo »fah idiotov«. Lani ste ob teh besedah ostro reagirali.

Ni me sram priznati, da so moje roke skoraj vsak dan umazane. Pa vendar so umazane mnogo manj, predvsem pa drugače kot roke tistih slovenskih politikov, ki so Slovencem zapravili prihodnost s svojo požrešnostjo ali nesposobnostjo. Žal je v Sloveniji lahko politik vsak, ki zna vrteti jezik in je lobijem poslušen. Poslanca Miho Kordiša sem zaradi te izjave povabil, da se oglasi v našem družinskem podjetju v Zagorju, kjer bi mu pokazali, da je pomemben vsak, ki se trudi po svojih najboljših močeh – ne glede na svojo izobrazbo. Če sem takrat še dopuščal možnosti, da se je poslanec Levice zmotil, sem danes prepričan, da so takšna skrajna razmišljanja plod preračunljive populističe politike, ki ne želi da bi tisti, ki delajo in ustvarjajo lahko uživali rezultate svojega dela.

Volilni sistem je potrebno spremeniti tako, da bomo uvedli preferenčni glas, s katerim bomo volivci lahko vplivali na to, kdo bo izvoljen za poslanca. Tako bodo tudi poslanci precej bolj pazili, kaj delajo in govorijo, saj bodo za svoja dejanja nosili posledice.

Zelo dobro pa poznate te besede, mar ne: „Ahilova peta slovenskega gospodarstva ni izvoz, ampak politiki, ki v življenju nikoli niste delali!“

Velika večina politikov, ki nam krojijo vsakdan ni nikoli zares delala, zato govorijo neumnosti. Prestavljajo se s položaja na položaj in z izsiljevanjem spodrivajo sposobne ljudje z znanjem in rezultati, ki bi do uspeha lahko pomagali tudi drugim. Ena od takšnih je bila tudi izjava Luke Mesca, ki je izvoz označil za Ahilovo peto Slovenije. Tudi njegovi kasnejši popravki izjave o povečevanju notranje potrošnje na račun izvoza kažejo na popolno nepoznavanje naravnih in ekonomskih danosti v Sloveniji in ekonomsko nevzdržnost gospodarskega programa stranke Levica.

Države ne morejo voditi ljudje, ki še niso videli fabrike od znotraj – to je norost. Zavzemam se za spremembo volilne zakonodaje, da bi mesto poslanca in druge državne funkcije lahko zasedli le tisti, ki so v življenju že nekaj ustvarili. Po dveh mandatih, ko spomin malo zbledi, pa bi bilo treba za nekaj časa na ponovno utrjevanje. Trdno verjamem, da bi s tem dobili bolj normalne politike.

V Sloveniji je dolgo veljalo, da je SLS nekaj povsem drugega, kot stranka, ki gleda na razvoj, robotizacijo, digitalizacijo z veliko pripravljenostjo in pričakovanjem.

Na digitalizacijo in robotizacijo gledam kot tehnični navdušenec z velikim pričakovanjem, če pa pogledam pripravljenost naše države, pa se zgrozim. Nihče in poudarjam NIHČE od naših vodilnih politikov se ne zaveda v kakšnem kočljivem položaju se je znašla Slovenija. Mnoge zahodnoevropske države so v času konjunkture, ki so jo dočakale mnogo pred nami, svoje presežke namenile za pripravo in prehod na Industrijo 4.0 saj se zavedajo mnogih tveganj ki jih bo ta tranzicija prinesla. Naši politiki pa se naivno na to požvižgajo in verjamejo, da bo od sedaj naprej vedno lepo. Pozabljamo pa, da Slovenija glede robotizacije za razvitimi državami že sedaj zaostaja za 10 let, s svojo povprečno razvitostjo digitalne infrastrukture ima enega najslabših momentov v digitalnem razvoju v svetovnem merilu.

V SLS smo na temo digitalizacije pripravili vrsto omizij, na katerih smo pričeli široko debato s strokovnjaki iz gospodarstva, ekonomije, šolstva, zdravstva in raziskovalcev, ki vsi opozarjajo, da smo kot država na izzive prihodnosti povsem nepripravljeni. Imamo zelo jasne rešitve, ki pa jih moramo začeti implementirati takoj: razvoj digitalne infrastrukture, popolna reforma izobraževalnega sistema, ukrepi za vzpodbujanje razvoja in investicije v nove tehnologije so tisti prvi najnujnejši ukrepi.

Smo v ključnem trenutku tranzicije industrije in le zavedanjem in prilagoditvijo spremembam lahko obvarujemo delovna mesta v domačem gospodarstvu in zagotovimo, da nas naslednja recesija ne bo pustila z »nago ritjo na peronu«.

Zagorje ob Savi, kjer živite ima več gesel. Znano je Imamo več kot imajo veliki in Lepo, lepše, Zagorje. Je res tako? Je čas za zamenjavo na županskem mestu?

Če bi bil poklican, bi verjetno združil obe gesli: »Imamo veliko več kot lepo Zagorje.« Mnogi me nagovarjajo naj se aktivno vključim v lokalno politiko, vendar mi obveznosti tega ne dopuščajo.

 

Za konec NEKAJ KRATKIH:

 Naj hrana: taščina polsuha klobasa z zeljem in žganci

Naj pijača: pivo

Naj glasba: rock

Naj knjiga: Velika šola kuhanja v slikah 

Naj turistični kraj: Bled

Naj slovenska osebnost vseh časov: cesarica Barbara celjska

 

Za V fokusu pripravil Igor Gošte

Fotografije so osebni arhiv Primoža Jelševarja