SI
Kaj prinaša Združena desnica
Aleš Primc o 3000 EUR za novorojenčka in o tem, da je populist
V Fokusu
Novice

Nedelja, 4. marec 2018 ob 07:35

Odpri galerijo

Te dni, natančneje 1. marca sta predvililno koalicijo sklenila Franc Kangler in Aleš Primc. Koalicija se bo imenovala Kangler & Primc – Združena desnica. O načrtih in ciljih smo se pogovarjali z enim od sovoditeljev koalicije Alešem Primcem, ki je tudi predsednik stranke Glas za otroke in družine.


Kako je zdaj, ko niste več samostojni predsednik stranke, ki se mora o aktivnostih koalicije dogovarjati enakovrednim partnerjem v koaliciji Francem Kanglerjem? Ali ni lažje biti sam predsednik in sam voditi?


Moj način dela je zelo ekipni. Tudi v stranki. S sodelavkami in sodelavci se posvetujem in jim tudi zaupam, da delo, ki jim ga zaupam, opravljajo čimbolj samostojno. Če ni res nujno, ne posegam v njihovo delo. Pa tudi izkušnje sovoditeljstva imam že bogate. Kot veste je legendarna zmagovita Koalicija Za otroke gre! imela dva voditelja, Metko Zevnik in mene. S Francem Kanglerjem sva zelo različna v mnogih pogledih, imava pa isti cilj, za katerega garava. In to je pomembno. Ker sva si različna, to pomeni, da se dopolnjujeva. To oba spoštujeva. 


Sta se dolgo dogovarjala?


Pogovori so se začeli pred več meseci, ampak večino časa se nisva kaj dosti pogovarjala. Proti koncu leta sva se srečala na to temo in bila hitro zmenjena, da je pametno, da Glas za otroke in družine ter Nova ljudska stranka na volitvah nastopita skupaj. Potem je bilo več tednov zatišje, ker je Franci hotel in delal v tej smeri, da bi se koaliciji pridružila tudi SLS. Imel je signale, da do tega lahko pride, čeprav sem mu jaz rekel, da sem govoril z Zidanškom in je to možnost že lani zavrnil. Dokler ni bil 100% prepričan, da SLS ne bo pristala na skupno koalicijo, Kangler ni imel volje, da bi se pogovarjali o podrobnostih. Potem je vse steklo v dobrih 14 dneh.


Kje je bilo največ težav pri dogovorih?


Kanglerja je nekoliko skrbelo naše stališče do končanja življenja nerojenih otrok, saj se je bal, da bi lahko z radikalnimi izjavami izgubili veliko glasov. Ko sem mu razložil naše ukrepe za pomoč mamam in družinam, se pravi, da bomo vsaki družini pomagali s 3000 EUR za vsakega rojenega otroka in s 3000 EUR pomoči mladim družinam za reševanje stanovanjskega problema, da se bodo lažje odgovorno odločali za otroke, je bil pomirjen, celo navdušen. No, malo ga je na začetku tudi skrbelo, kje bomo dobili denar. Predstavil sem mu izračune in mu razložil, da je pri družinah enako kot pri vseh ostalih projektih. Da se je treba zavestno odločiti za njih in v njih vlagati, če hočeš imeti rezultate. Ko sem mu predstavil podatke o rojstvih in kaj bo z gospodarstvom, prebivalstveno strukturo, pokojninsko in zdravstveno blagajno, če se stanje v nekaj letih ne izboljša, je sprejel, da morajo postati investicije v družine prioriteta Slovenije v naslednjih letih. To je bilo zame pomembno. Če sem sorazmerno hitro razložil njemu, ki na začetku pogovora ni o tem nič vedel, se mi je zdelo, da bom lahko tudi zelo veliko drugim ljudem uspešno pojasnil, da je to nujno potrebno. Zanimivo, kaj mi rekel, ko je ugotovil, da sem ga prepričal. Pogledal je na uro in rekel: »V redu. Prepričal si me. Ampak za to si porabil pol ure, ki ne vem, če jih boš imel v oddajah v volilni kampanji. Poskusimo!«


Kaj pa pari, ki posvojijo otroka, kdo bo pa v tem primeru dobil 3000 EUR?


Oba. Tako mama, ki je rodila otroka, kot par, ki bo otroka posvojil, bodo dobili vsak po 3000 EUR. To je pomemben korak. Verjamem, da bodo mnoge mame tudi ob tej pomoči razmislile in ne bodo končale življenja tega otroka.


Ste imeli tudi vi kakšne pomisleke pri vsebinskih predlogih Franca Kanglerja?


Franc Kangler v miselnosti in pogledu na svet nikoli ni šel iz ljudske stranke. Njegove glavne programske točke so tradicionalne SLS-ove pobude: decentralizacija in enakomeren razvoj cele Slovenije, spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja, izboljšanje stanja v slovenski vojski in policiji, več pristojnosti občinam itn. Tudi jaz sem bil član SLS, tako, da delim ta prepričanja. Skupaj sva se zelo našla tudi pri nujnih spremembah za preprečitev zlorab v pravosodju in več odgovornosti pri delu pravosodnih funkcionarjev. To področje je oba zaznamovalo v zadnjih letih. Tudi pri nujni ureditvi zdravstva na način, da se zagotovi, da bomo bolniki hitro prišli do kvalitetnega zdravljenja, ko ga bomo potrebovali, in odpravi korupcije v zdravstvu, sva se takoj strinjala. Pri kakšni zamisli mi je sicer moral malo razložiti okoliščine in podrobnosti, npr. pri ukinitvi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Ampak me je prepričal z argumentom, da bodo občine, ki najbolj poznajo lokalne potrebe kmetijstva, boljše upravljale z državnimi kmetijskimi zemljišči, kot državna institucija. Podobno imajo to področje urejeno tudi v mnogih drugih državah.


Ob predstavitvi vašega programa, vi mu rečete volilne zaveze, je bilo slišati v medijih odmeve, da ste populist. Se imate za populista?


Res je, mi ne govorimo o programu, ampak o zavezah. Pred volitvami jasno povemo, kaj bodo ljudje dobili, če nas volijo. Te zaveze sva s Kanglerjem tudi podpisala. S tem sva sklenila zavezo z volilkami in volilci. To so naše obveze za njihov glas. Mi si volitve predstavljamo kot trgovino. Volilec gre na volitve kot bi šel v trgovino, njegov glas pa je denar. Ima pravico vedeti, kaj bo dobil za svoj glas. Če sem populist? Učil sem se latinsko, tako, da vem, da v latinščini populus pomeni ljudstvo. Se pravi, da je populist človek iz ljudstva kot nasprotje izbranca elite. Ali pa človek, ki dela za ljudstvo, kot nasprotje človeka, ki dela za elite. V tem smislu me ni sram priznati, da sem populist. Delam za ljudi, da bi jim pomagal, ne za elite. To lahko vsak vidi, glede na to, kako so mediji neprijazni do mene, za razliko od tega, kako lepo se obnašajo do nekaterih drugih.


Kaj so še druge vaše zaveze?


Zelo pomemben del zavez je vezan na stare starše in upokojence. Odpravili bomo anomalijo, da naš pokojninski sistem nič ne nagrajuje za starševstvo, tako kot to poznajo drugi pokojninski sistemi. Kdor je prispeval plačnike v pokojninski sistem, ima pravico, da se mu to pozna pri pokojnini. Tako bomo uvedli, da bo vsaka upokojenska družina dobila letno 100 EUR materinskega oz. očetovskega dodatka za vsakega otroka, vsak pol. Če je eden od staršev že umrl, pa bo tisti, ki še živi, dobil celoten dodatek. Druga pomembna novost  je, da uvajamo možnost, da bodo stari starši vzeli bolniško za otroke. Tisti, ki so zaposleni, bodo dobili tako bolniško kot bi jo dobili starši otroka, tisti, ki so pa že upokojeni ali brezposelni, pa bodo dobil 20% povprečne plače za čas ko bodo varovali bolnega vnuka. To bo pomenilo, da bodo upokojeni stari starši dobili za en teden varovanja bolnega otroka okoli 50 EUR. To je zelo pomembna stvar. Ker je to veliko delo, ki ga stari starši opravljajo, pa ni nič ovrednoteno niti ne priznano. Nasprotno, država se do njih obnaša dostikrat zelo žaljivo, spomnimo se samo na primer koroških dečkov itn. Zelo pomembno je tudi, da zadržimo naše ljudi v Sloveniji. Tukaj želimo pomagati mladim družinam z reševanjem stanovanjskega problema. Vsem mladim družinam do 29 leta mame bomo pomagali vsako leto s 3000 EUR za reševanje stanovanjskega problema in to ne glede na to ali bodo kupili stanovanje, plačevali najemnino ali pa obnavljali stanovanje ali hišo. Veliko mladih parov bi rado imelo otroke, pa si enostavno ne upajo, ker nimajo strehe nad glavo. S to pomočjo bomo gotovo mnogim zelo pomagali, da bodo veliko prej lahko šli živeti na svoje, s tem pa tudi ostali v Sloveniji. Za to, da bodo ostali v Slovenijil seveda samo to ni zadosti, zato bomo morali poskrbeti tudi za delovna mesta in višje plače. Tudi za to imamo konkretne načrte.


G. Primc, ideje kar vrejo iz vas. Kot državljan si želim, da bi vam ljudje namenili dovolj podpore, da boste lahko vsaj nekaj od vaših odličnih zamisli tudi uresničili…


G. Cipot, ne gre za to, da bi vsaj nekaj od tega uresničili. Če hočemo rešiti ključne probleme naših družin in naših mladih in s tem cele države, od gospodarstva do pokojninskega in zdravstvenega sistema, moramo uresničiti vse, kar sem povedal, pa še nekaj drugih stvari.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 20:35

0 ogledov

Terorizem: Evropski poslanci predlagajo nove ukrepe za soočanje z grožnjami
Odbor Evropskega parlamenta za boj proti terorizmu predlaga niz ukrepov za učinkovitejše soočenje s terorističnimi grožnjami v Evropi. Ukrepi med drugim predvidevajo okrepitev Europola, standardizirano deljenje podatkov in izboljšano sodelovanje med državami članicami, boj priti radikalizaciji na spletu in izven njega ter oblikovanje evropskega seznama radikaliziranih skrajnežev. Poslanci si prav tako prizadevajo za okrepljeno spremljanje islamskih borcev, ki se vračajo v Evropo in okrepitev možnosti za njihov kazenski pregon, med ukrepi pa je tudi poostreno varovanje zunanjih meja EU ter preverjanje posameznikov v varnostnih bazah podatkov ob prestopu meje. Odbor je bil ustanovljen julija 2017 z namenom, da pripravi predloge za učinkovitejši boj proti terorizmu, z delom je pričel septembra 2017. Izsledki in priporočila odbora so bili predstavljeni na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, poslanci so na glasovanju predlagane ukrepe podprli. Sodelovanje in pretok informacij Zaradi mednarodnega značaja delovanja zlikovcev boj proti terorizmu zahteva močan in koordiniran odziv ter učinkovit in hiter pretok informacij med državami EU. “Pretok informacij med državami članicami še vedno ovirajo tehnične pomanjkljivosti. Za učinkovitejše deljenje informacij je potrebno okrepiti Europol in Eurojust, ki služita kot vozlišči za pretok podatkov”, je povedala ena izmed avtoric poročila, Monika Hohlmeier(EPP, Nemčija). Soporočevalka Helga Stevens (ECR, Belgija) je opozorila na področje dešifriranja: “Dešifriranje sporočil je zelo zahtevna naloga, predvsem za manjše države, ki nimajo na razpolago veliko sredstev in tehnične opreme. Zato želimo za to področje zadolžiti Europol, s tem bi razbremenili države članice. Policija in tožilstvo bi s tem na primer pridobila možnost dostopa do šifriranih sporočil na WhatsAppu ali Messengerju. Sedaj je to praktično nemogoče, saj tehnološka podjetja za pridobitev dokazov ne želijo sodelovati s sodišči.” Zaščita zunanjih meja Teroristični napadi so v zadnjih letih razkrili pomanjkljivosti mejnih nadzorov, ki so jih na žalost uspeli izkoristiti zlikavci. Poročilo parlamentarnega odbora države članice poziva k investicijam v tehnološko opremo, ki bi pri mejnih kontrolah omogočala preglede v različnih bazah podatkov. Prav tako poslanci poudarjajo pomen uporabe biometričnih podatkov ter nujno zagotovitev inter-operatibilnosti podatkovnih baz. Preprečevanje radikalizacije Glavni viri radikalizacije posameznikov so neprimerne vsebine na družbenih omrežjih, tiskana in avdiovizualna vsebina, ki podpira radikalne ideje ter stik z že radikaliziranimi skupinami. Poročilo odbora poziva k sprejemu zakonodaje, ki bi od tehnoloških in medijskih podjetij zahtevala, da radikalne teroristične vsebine odstrani s spleta. Podjetja bi prav tako morala redno poročati o pojavu radikalnih terorističnih vsebin. “Če želimo uspešno integracijo posameznikov, si moramo izmenjevati dobre prakse”, je poudarila Monika Hohlmeier. Helga Stevens si želi skupnega EU seznama t.i. pridigarjev sovraštva, ki sedaj delujejo povsem neopaženo, predvsem kadar se premikajo iz ene države v drugo. Več o tem v priloženem videoposnetku. (https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/terrorism-helga-stevens_N02-PUB-181122-STEV_ev)

Fri, 14. Dec 2018 at 17:25

0 ogledov

Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Kaj prinaša Združena desnica