SI
Matevž Faust Gradišek- zdravnik in homeopat
V Fokusu
Zanimivo

Torek, 27. februar 2018 ob 06:19

Odpri galerijo

Od leta 2016 imamo v Ljubljani Gradiškovo ulico, kar je seveda vzbudilo zanimanje avtorja tega prispevka in ga spodbudilo k raziskovanju, za katerega Gradiška je šlo. V tokratni številki Novic bomo tako spoznali zgodbo o Matevžu Faustu Gradišku, ki (to morda velja poudariti) ni v sorodu s spodaj podpisanim. Čeprav na teh straneh nava­dno beremo o znanstvenikih, izumiteljih in pionirjih na svojih področjih, govori ta prispevek o možu, ki je najbolj znan po tem, da se je ukvarjal s homeopatijo, ki bi jo lahko označili kot »alternativno znanost«. Nam pa vsekakor odstira zanimiv pogled v raz­burljivo zgodovinsko obdobje.

Matevž Gradišek se je rodil leta 1776 v Zgornjih Gamelj­nah očetu Gregorju in materi Elizabet i. Družina je bila revna, mati je pekla kruh za prodajo, oče pa je bil tkalec, prodajal je po sejmih in za dodaten zaslužek doma kuhal brinovec (biograf pri tem navaja, da je ta brinovec Matevž kmalu začel pokušati, najprej iz zanimanja, potem pa že kar iz navade). Matevž je bil bole­hen otrok, pestila ga je vrsta bolezni, predvsem epilepsija, poleg tega pa mu je nekdo pri petih letih vrgel kamen v gla­vo. Nasploh ni imel srečnega otroštva, večkrat lačen kot sit je postal zelo vraževeren in boječ. Bil pa je dovolj na­darjen, da se je ob spodbudi domačega župnika hitro na­učil brati, odkril je tudi dar za govorništvo. Bil je tudi podjeten, hitro je ugotovil, da lahko zasluži nekaj malega, če uči brati vaške fante.

Pri dvanajstih letih ga je oče kot vajenca poslal v Ljubljano, da bi se tam naučil izdelovanja vrvic in podobnih spretnosti. Po dveh letih je mojster ne­pričakovano umrl, za Matevža pa so se začele težave. Starejši vajenci ga niso marali in so ga pogosto pretepali. Ponovno je zbolel in deset dni preživel v bolnišnici pri usmiljenih bratih v Ljubljani. Usmiljeni brati so bili meniški red, ki je v Avstriji skrbel za bolnike, in to ne glede na plačilo, zgradba njihove bolnice v Lju­bljani pa je do potresa leta 1895 stala na Ajdovščini. Na Matevža so naredili velik vtis, začel je razmišljati o duhovnem življenju. Po ozdravitvi je nadaljeval vajeništvo pri drugem mojstru in pri osemnajstih opravil rokodelski izpit. Nato se je odpravil v Celje, kjer je tri leta delal kot trakarski pomočnik. Dela ni vzljubil, razmišljal je, da bi odšel v samostan. Najprej se je pozanimal pri kapucinih, nato pri frančiškanih, a ga nikjer niso sprejeli. Ker je rad pomagal bolnikom v samostanu, so mu predlagali, da gre med usmiljene brate v Ljubljano. Sprejet je bil leta 1797, ko je začel noviciat na Dunaju. V samostanskih bolnišnicah so si bratje zdravilsko znanje pridobili kar s prak­tičnim delom, najbolj nadarjenim pa je vodstvo omogočilo študij medicine. Matevž, ki si je nadel redovno ime Faust, je naslednjih nekaj let preživel med opravljanjem raznih nižjih del, učenjem in na­biranjem miloščine za delovanje samostana. Pogosto so ga pestile bolezni, tudi po več mesecev skupaj, ter druge neprijetnosti, med strežbo bolnikom v blaznici ga je eden on njih napadel in zabodel. Leta 1800 se je vrnil v Ljubljano, kjer je opravil slovesne redovne zaobljube. Med preostalim delom je spisal še kratko nabožno knjižico Eno vsakdanje teh lepih čednosti polno povzdigovanje svojega duha k večnemu živemu Bogu.

Leta 1803 se je brat Faust odpravil v Valtice (Felds­berg) blizu meje z Moravsko v samostan usmiljenih bratov, kjer je začel študij anatomije in osteologije. Med njegovimi učitelji v Valticah je bil tudi priznani zdravnik in botanik Norbert Adam Boccius. Faust je bil priden študent in je hitro napredoval. V dveh letih je opravil vse izpite in nadaljeval študij v Pragi, naj­prej kot izredni, nato pa kot redni študent medicine na Karlovi univerzi, ob tem pa je delal v bolnišnici svojega reda. Delo je bilo težko, po deželi je razsajala lakota, vrstile so se epidemije, za nameček pa je bilo to tudi obdobje Napoleonovih vojaških zmag po Evropi, kar je bolnišnico napolnilo z ranjenimi vojaki. Ko je bolnišnico zapustil glavni zdravnik, je Faust prevzel njegovo delo in bil pri tem uspešen. Ob vsem tem je končal študij in bil izvoljen za subpriorja, za novo delovno mesto pa so mu določili Ljubljano. Tja se je odpravil s poštno kočijo, kjer je menda kar na poti ozdravil bolnega kočijaža in še dve potnici.

Leta 1806 je Faust prišel v Ljubljano in nastopil delo v bolnišnici. Usmiljeni bratje so delo v Ljublja­ni začeli leta 1786, bolnica pa je povsem zaživela leta 1789. Imela je po dvanajst postelj za moške in ženske, oddelek za dermatološke in venerične bole­zni (predvsem sifilis), kirurški oddelek, oddelek za bolnike s kroničnimi boleznimi dihal, srca in ožilja (kar bi danes opredelili kot interno medicino) ter blaznico. Imeli so tudi javno lekarno. Že leta 1807 je provincial usmiljenih bratov Fausta imenoval za priorja samostana in predstojnika bolnice – kar pa ni šlo brez nasprotovanja prejšnjega priorja. Sodeč po virih, je bil pri vodenju uspešen, pacienti pa večinoma zadovoljni. Kot predstojnik je Faust pri­čakal prihod francoske vojske v Ljubljano. Soočen s pomanjkanjem sredstev je po navodilih z Dunaja na koncu leta 1811 bolnico in samostan prepustil Francozom, usmiljeni bratje pa so zapustili mesto. Bolnico je prevzela posebna komisija, pridružili so ji še porodnišnico, hiralnico in ustanovo za najdenčke, vse skupaj pa so poimenovali civilna bolnišnica. Leta vajenci ga niso marali in so ga pogosto pretepali. Ponovno je zbolel in deset dni preživel v bolnišnici pri usmiljenih bratih v Ljubljani. Usmiljeni brati so bili meniški red, ki je v Avstriji skrbel za bolnike, in to ne glede na plačilo, zgradba njihove bolnice v Lju­bljani pa je do potresa leta 1895 stala na Ajdovščini. Na Matevža so naredili velik vtis, začel je razmišljati o duhovnem življenju. Po ozdravitvi je nadaljeval vajeništvo pri drugem mojstru in pri osemnajstih opravil rokodelski izpit. Nato se je odpravil v Celje, kjer je tri leta delal kot trakarski pomočnik. Dela ni vzljubil, razmišljal je, da bi odšel v samostan. Najprej se je pozanimal pri kapucinih, nato pri frančiškanih, a ga nikjer niso sprejeli. Ker je rad pomagal bolnikom v samostanu, so mu predlagali, da gre med usmiljene brate v Ljubljano. Sprejet je bil leta 1797, ko je začel noviciat na Dunaju. V samostanskih bolnišnicah so si bratje zdravilsko znanje pridobili kar s prak­tičnim delom, najbolj nadarjenim pa je vodstvo omogočilo študij medicine. Matevž, ki si je nadel redovno ime Faust, je naslednjih nekaj let preživel med opravljanjem raznih nižjih del, učenjem in na­biranjem miloščine za delovanje samostana. Pogosto so ga pestile bolezni, tudi po več mesecev skupaj, ter druge neprijetnosti, med strežbo bolnikom v blaznici ga je eden on njih napadel in zabodel. Leta 1800 se je vrnil v Ljubljano, kjer je opravil slovesne redovne zaobljube. Med preostalim delom je spisal še kratko nabožno knjižico Eno vsakdanje teh lepih čednosti polno povzdigovanje svojega duha k večnemu živemu Bogu.

Leta 1803 se je brat Faust odpravil v Valtice (Felds­berg) blizu meje z Moravsko v samostan usmiljenih bratov, kjer je začel študij anatomije in osteologije. Med njegovimi učitelji v Valticah je bil tudi priznani zdravnik in botanik Norbert Adam Boccius. Faust je bil priden študent in je hitro napredoval. V dveh letih je opravil vse izpite in nadaljeval študij v Pragi, naj­prej kot izredni, nato pa kot redni študent medicine na Karlovi univerzi, ob tem pa je delal v bolnišnici svojega reda. Delo je bilo težko, po deželi je razsajala lakota, vrstile so se epidemije, za nameček pa je bilo to tudi obdobje Napoleonovih vojaških zmag po Evropi, kar je bolnišnico napolnilo z ranjenimi vojaki. Ko je bolnišnico zapustil glavni zdravnik, je Faust prevzel njegovo delo in bil pri tem uspešen. Ob vsem tem je končal študij in bil izvoljen za subpriorja, za novo delovno mesto pa so mu določili Ljubljano. Tja se je odpravil s poštno kočijo, kjer je menda kar na poti ozdravil bolnega kočijaža in še dve potnici.

 

Portret Matevža Gradiška, predvidoma avtorja Matevža Langusa.

Sliko hrani Narodni muzej Slovenije.

Leta 1806 je Faust prišel v Ljubljano in nastopil delo v bolnišnici. Usmiljeni bratje so delo v Ljublja­ni začeli leta 1786, bolnica pa je povsem zaživela leta 1789. Imela je po dvanajst postelj za moške in ženske, oddelek za dermatološke in venerične bole­zni (predvsem sifilis), kirurški oddelek, oddelek za bolnike s kroničnimi boleznimi dihal, srca in ožilja (kar bi danes opredelili kot interno medicino) ter blaznico. Imeli so tudi javno lekarno. Že leta 1807 je provincial usmiljenih bratov Fausta imenoval za priorja samostana in predstojnika bolnice – kar pa ni šlo brez nasprotovanja prejšnjega priorja. Sodeč po virih, je bil pri vodenju uspešen, pacienti pa večinoma zadovoljni. Kot predstojnik je Faust pri­čakal prihod francoske vojske v Ljubljano. Soočen s pomanjkanjem sredstev je po navodilih z Dunaja na koncu leta 1811 bolnico in samostan prepustil Francozom, usmiljeni bratje pa so zapustili mesto. Bolnico je prevzela posebna komisija, pridružili so ji še porodnišnico, hiralnico in ustanovo za najdenčke, vse skupaj pa so poimenovali civilna bolnišnica. Leta 1849 jo je prevzela dežela Kranjska.

Po razpustu samostana je Faust našel zatočišče kot domači zdravnik pri bogatem veletrgovcu Mateju Castagnetu, najprej v Ljubljani in nato v Trstu. Pri tem je še vedno opravljal zdravniške storitve, bolnike je sprejemal na domu ali pa je potoval po deželi. V letih 1813-14 je ob epidemiji trebušnega tifusa, pegavice in griže organiziral improvizirano bolnico in tja pripeljal bolnike iz celotne regije. Vedno bolj se je ukvarjal tudi s homeopatijo, o tem nekoliko kasneje. S svojim početjem je bil neprenehoma v sporu z zdravniki v uradnih bolnišnicah, imel pa je podporo pri »hvaležnih pacientih« in nekaterih izobražencih, k sebi so ga klicali tudi plemiči.

Leta 1823 so Faustu odobrili prošnjo za upokojitev, z Dunaja so mu dodelili tudi pokojnino. Naslednje leto je pod Šmarno goro kupil zapuščeno parcelo, ki so ji domačini rekli Pušava. Tam je dal zgraditi kapelico in domovanje, kjer je nato z dovoljenjem oblasti začel izvajati zdravilske dejavnosti. Med ljudmi se je za hišico prijelo ime »Faustulanum«, on pa je bil »puščavnik«, »eremit« ali kar »doktor Faustus«. Spori z uradno medicino so se nadaljevali in se včasih razvneli do te mere, da se je moral zago­varjati pred oblastmi. Imel pa je tudi nekaj uspehov, v epidemiji kolere leta 1836 je denimo od več kot dvesto bolnikov, ki jih je zdravil, menda umrlo le pet. V Faustulanumu je ostal do konca življenja, za posledicami pljučnice je umrl leta 1837. Pokopali so ga v Šmartnem, njegov grob se do danes ni ohranil.

Faustova zapuščina je, kot je bilo že njegovo življenje, kontroverzna. Najpogosteje se o njem zapiše, da je bil začetnik homeopatije v naših krajih, kar pono­sno poudarjajo temu področju posvečene sodobne spletne strani – kot znak dolge tradicije pri nas. Za kaj pravzaprav gre pri homeopatiji? Gre za zdravil­sko metodo, ki jo je začel nemški zdravnik Samuel Hahnemann (1755–1843). Opazil je, da kinin, zdravilo proti malariji, pri zdravem povzroči enako mrzlico kot malarija pri bolniku. Na podlagi tega je sklepal, da simptomi bolezni v resnici niso znaki bolezni, am­pak znaki odpora telesa proti bolezni. Homeopatija torej pomeni načelo zdravljenja, podobnega s podob­nim, nasprotno od (v homeopatskem besednjaku) alopatije, kjer se zdravi s sredstvi, ki odstranjujejo simptome bolezni (kar je načeloma način uradne medicine). Homeopatski pripravki so tipično izredno razredčene raztopine določene učinkovine, pogosto tako zelo razredčene, da v raztopini praktično ni nobene molekule učinkovine več! Pa ne izgubljajmo več besed o (ne)učinkovitosti te metode.

Faust se je s homeopatijo začel ukvarjati že v času, ko je bil predstojnik bolnice, posebej intenzivno pa potem v Faustulanumu, čeprav je bila homeopa­tija pri nas z zakonom prepovedana od leta 1819. Slovenski biografski leksikon do Fausta ni nič kaj prizanesljiv, označi ga za šarlatana z veliko močjo sugestije in »z občutnim pomanjkanjem stanovske morale«, katerega udejstvovanje je naredilo zdra­vstvu na Kranjskem »v vsakem oziru veliko škodo«. S svojo »amfibično stanovsko pripadnostjo« je za homeopatijo pridobil mnogo duhovščine in jih »po svojem vzorcu zanjo fanatično navdušil«. Ob vsem tem je pravzaprav najmanj nenavadno, da Faustov portret krasi spominski zlatnik, ki ga Univerzitetni klinični center Ljubljana, dejanski naslednik civilne bolnice, podarja zaslužnim zaposlenim.

Omenimo na koncu še to, da je Fausta poznal tudi France Prešeren, ki je s prijateljem Matijo Čopom obiskoval svojega strica Jakoba, vikarja v cerkvi na Šmarni gori. O njem sta zapisala, da je »tak, kakor da je ušel hudiču iz torbe«. Nekateri viri napačno navajajo, da je Prešeren Faustu v Kranjski čbelici posvetil tole bodico:

Popred si pevec bil, zdaj si homeopat;

popred si časa bil, zdaj si življenja tat.

Zgornji verzi pa so bili v resnici posvečeni Blažu Potočniku, župniku v Šentvidu in narodnemu buditelju, ki je bil tudi pesnik in v času abecedne vojne pristaš metelčice – prav tako pa navdušen homeopat. Lahko torej sklepamo, kaj si je Prešeren mislil o homeopatiji. Je pa verjetno Fausta, čeprav ne po lastnem imenu, zbodel v romanci Od zidanja cerkve na Šmarni gori, ki jo najdemo v zbranih delih.

avtor: Anton Gradišek

 Članek je bil izvirno objavljen v Novice IJS, december 2017.

 

Univerzitetni klinični center je ob 210. obletnici ustanovitve (1786-1996) Civilne bolnice v Ljubljani izdal zlatnik. Na eni strani je silhueta glavne stavbe Kliničnega centra in leto ustanovitve, na drugi pa podoba tedanjega upravnika bolnišnice, zdravnika Matevža Fausta Gradiška.

 

Dr. Jurij Šilc je leta 2000 izdal knjigo o življenju in delu Matevža Gradiška z naslovom »Doktor Faustus: prior usmiljenih bratov v Ljubljani in zdravnik na Kranjskem«.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Mar 2019 at 18:52

0 ogledov

Dr. Aleš Maver: Zmeraj, ko se oglasi Milan Kučan, sledijo tektonski premiki v politiki
V tokratni Sredi v sredo se je voditelj Boris Cipot pogovarjal s filozofom, političnim analitikom in kolumnistom dr. Alešem Mavrom. Spregovorila sta o "Šarcomaniji," ki je obsedla umerjevalce javnega mnenja in s tem tudi slovensko volilno telo, ob tem skušala odgovoriti, kako je mogoče, da nekdo, ki mu v nekaj mesecih "odidejo" štirje ministri, leze navzgor po lestvicah popularnosti. Fenomen "novih obrazov," ki jih iz sklede na vsakih državnozborskih volitvah privleče Kučanova "globoka država," se bo slej ko prej končal, kajti že zdaj je vsa oblast v rokah tistih, ki so nekje v varnem zavetju, v njihovem imenu pa državo vodi tretjerazredna birokracija.Spregovorila sta tudi o evropskih volitvah in "pomenljivem" govoru Milana Kučana, zadnjega šefa partije pred dnevi na Javorci. Vedno njegovi nastopi napovedo "politične tektonske premike!" Tokrat pred evropskimi volitvami, na katerih si Kučan in globoka država obetata, da bosta zrušila primat konzervativne opcije oziroma ELS.

Wed, 20. Mar 2019 at 15:01

0 ogledov

Škandalozno! Lipičevi veterani bi kar prepovedali predstavitev knjige Kriminalni temelji teritorialne obrambe NLB
Eni še po skoraj 30. letih samostojne Slovenije še vedno mislijo, da so na oblasti še vedno komunisti, da je teritorialna obramba še vedno del oboroženih formacij JLA in da lahko z grožnjami dosežejo vse. Županu občine Radenci Romanu Leljaku je prvi človek Lipičevih veteranov v radgonski občini Niko Brus danes poslal dopis, v katerem od njega zahteva odpoved jutrišnjega predavanje in predstavitve knjige Kriminalni temelji teritorialne obrambe NLBm, avtorjev Igorja Omerze in Rada Pezdirja. Da ima pri svoji zahtevi za sabo podporo Pokrajinskih odborov ZVVS Pomurja, Lenarta in Ormoža, je že v skoraj pretečenm tonu zapisal Niko Brus. Še več, napovedal je, da bo morda celo s fizično silo onemogočil jutrišnjo predstavitev knjige ob 18. uri v dvorani občine Radenci.  V najnovejši knjigi Kriminalni temelji teritorialne obrambe NLB,ki je izšla ob 50. obletnici Titove TO,  sta Igor Omerza in Rado Pezdirže v uvodu razkrijeta, da njuni izsledki rušijo nevaren maligni mit o socialistični TO kot nekakšni začetnici slovenske vojske. Povedano drugače: mit, da je bil nastanek TO leta 1968 dejansko prvi korak uporne Slovenije z njenim partijskim vodstvom na čelu na poti k samostojni državi, se razbije ob gradivu, ki dokazuje, da so bili prvi koraki tega “institucionalnega spačka” kriminalne narave in da enako velja tudi za drugo “mitsko” institucijo, temelj ekonomske samostojnosti, Ljubljansko banko. Le zakaj se teh dejstev tako boji Ladislav Lipič in njegovi?! A zato, ker knjiga prepričljivo prikaže velikanski razkorak med zapovedano moralo in dejansko prakso nekdanjega socialističnega sistema. V slednjo je sodil tudi državni šverc, zanj se je odločil vladajoči partijski vrh, da bi tako prišel do deviz. Denar od (pol)kriminalnih poslov se je zbiral na računih posebnih podjetij, ki so bila v lasti “zanesljivih” ljudi, nastajali so črni fondi, tajni računi v tujini, zviti udbovci, povezani s kriminalci, pa so znali poskrbeti za svoje zasebne interese in pretentati lastno Udbo. Tudi kadar jih je ta po naključju odkrila, kakšnih hudih posledic praviloma ni bilo, seveda pa je prihajalo do spopadov raznih frakcij, tudi republiških, poučimo se lahko celo o spopadu med slovensko in hrvaško Udbo, ki sta v Italiji kot mafijska klana vodili preprodajo ilegalnih cigaret, druga drugi nelojalno konkurirali in si zbijali ceno. Sploh pa v knjigi ne manjka niti številk niti konkretnih imen. Seveda bo jutri ob 18. uri tam tudi naš spletni časopis V FOKUSU, da na kraju samem pospremimo ali si bodo Brus in Lipičevi upali fizično preprečiti jutrišnje predavanje. Boris Cipot 

Wed, 20. Mar 2019 at 13:01

0 ogledov

Janez Janša vodstvu EPP: Odpovejte glasovanje o Orbanu ali pa bo v EPP sledil neizogiben razkol!
Po poročanju http://nova24tv.si/ so tuji mediji objavili vest, da je vodja desnosredinske Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša vodjo Evropske ljudske stranke Josepha Daula in poslance EPP zaprosil, naj prekličejo današnje glasovanje, ali naj izključijo Fidesz Viktorja Orbana iz desnosredinske družine. Dodal je, da EPP v nasprotnem primeru tvega, da bo v stranki razkol tik pred evropskimi volitvami. “Gospod predsednik Daul, dragi kolegi, naredite vse, da se izognete razkolu v družini EPP že na samem začetku volilne kampanje za evropske volitve. Prekličite ali preložite glasovanje. Kakršen koli že bo rezultat, bomo izgubili,” je Janez Janša zapisal v pismu Josephu Daulu, poroča spletni portal Euractiv. Ta dodaja, da je dvakratni premier še zapisal: “Če bomo glasovali, ne glede na izid, se bomo soočili z neizogibnim razkolom. Izbor tega posebnega časa glasovanja ne bi mogel biti bolj samouničujoč." Juncker je tisti, ki je začel spor Janez Janša je ob tem brez sprenevedanja pokazal na predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja, rekoč, da je bil Juncker tisti, ki je začel spor z Orbanom. “Pred zadnjim kongresom v Helsinkih smo se dogovorili, da o članstvu Fidesza v EPP ne bomo razpravljali pred volitvami EU. Vendar pa je Juncker (čeprav bi se moral kot predsednik Evropske komisije načeloma oddaljiti od čiste strankarske politike) javno pozval, naj se Fidesz izključi iz EPP.” Kot piše omenjeni tuji portal, je Janša dodal, da so se stranke, ki so v EPP, močno strinjale z vodilnim kandidatom Manfredom Webrom, da se je potrebno izogniti razpravi o prihodnosti Orbanove stranke v EPP. “Z vpletenostjo v konflikt smo našim političnim konkurentom dali veliko darilo tik pred zadnjo stopnjo volilne kampanje,” je dejal Janša. “Bojim se, da bo z morebitno izključitvijo Fidesza iz EPP naša politična družina znatno izgubila položaj v večjem delu srednje in vzhodne Evrope,” je še zaključil. Janša je v pismu izpostavil, da je njegovo trdno prepričanje, da se morajo izogniti razkolu, saj živimo v kritičnem političnem trenutku, zato “moramo ostati povezani in povezani se moramo boriti za Evropo”. Dejstvo je, da je EPP največja stranka v Evropskem parlamentu, na kar pa Janša pravi, da “biti velik pomeni biti sposoben živeti razlikami. Pomeni biti sposoben sklepati kompromise na različnih področjih, z izjemo naših temeljnih vrednot”. Prvak SDS je v pismu tudi zapisal: “Vemo, da se Viktor Orban in njegova stranka borita za svobodo, človekove pravice in politične svoboščine zadnjih 30 let, ko so totalitarni komunistični režimi v našem delu Evrope menili, da so te vrednote del kontrarevolucije.” Ob tem, ko je pisal o vrednotah in človekovih pravicah, je vprašal naslovnike: “Ste morda zasledili enega samega političnega zapornika na Madžarskem v zadnjih desetih letih? Kakršen koli politično motiviran sodni proces proti opoziciji? Ali kakršno koli selektivno sodbo, uperjeno proti politiku opozicije? Je bil kateri koli novinar pretepen ali ubit? Ali vemo vsaj za en primer, ko so na madžarsko Vrhovno sodišče imenovali kogar koli, ki je brezobrizno kršil človekove pravice med svojo pravosodno kariero? Mislim, da ne.” Česar pa ne moremo trditi za Slovenijo. M.S. http://nova24tv.si

Tue, 19. Mar 2019 at 16:08

112 ogledov

SDS: Z novelo zakona o dohodnini želimo zagotoviti višje neto plače za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač
Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o spremembah zakona o dohodnini. Poslanska skupina SDS ob tem poudarja, da je ob sprejemanju novele Zakona o minimalni plači, s katerim se je le ta dvignila (zakon je bil sprejet decembra 2018), račun za to pa je v celoti plačalo gospodarstvo, opozarjala, da bo v primeru, če ne bo ostalih sprememb zakonodaje, s katero bi se zmanjšala davčna obremenitev in dvignil prag za uveljavljanje socialnih pravic (Zakon o dohodnini, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev,...), od tega dviga imela korist praktično le država oziroma državne blagajne (državni proračun ter zdravstvena in pokojninska blagajna). "Opozarjali smo tudi, da se lahko celo zgodi, da bodo delavec in njegova družina kljub zvišanju minimalne plače, zaradi zmanjšanja socialnih prejemkov ali celo njihove izgube, imeli slabši materialni položaj kot pa pred zvišanjem minimalne plače. Vsa opozorila so se v praksi žal tudi uresničila. Izkazalo se je, da so vlada Marjana Šarca in koalicijske stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, ki poslušno in ponižno izvršujejo politiko stranke Levica, podprli nesistemsko in necelovito rešitev, ki je praktično vsem samo poslabšala stanje," so zapisali v sporočilu za javnost.   Ob tem navajajo konkretne izračune, ki kažejo, da bo največ koristi od dviga minimalne plače imela država. V letu 2019 bo delavec, ki prejema minimalno plačo, in je brez otrok in uveljavlja zgolj splošno dohodninsko olajšavo, na mesec zaslužil 21,51 evrov neto več kot pa v letu 2018. Država pa bo na račun dviga minimalne plače mesečno dobila 29,39 evrov več davkov in prispevkov za tega delavca. Torej bo država od dviga minimalne plače imela več koristi kot delavec. Še večja razlika bo za leto 2020. Takrat bo imel isti delavec mesečno za 42,82 evrov višjo mesečno neto plačo, država pa bo mesečno pobrala za 70,71 evrov več davkov in prispevkov na račun povišanja minimalne plače za tega delavca. Najslabše jo bodo seveda odnesli delodajalci. Tem se stroški za delavca, ki prejema minimalno plačo v letu 2019 povišajo za 50,9 evrov na mesec, v letu 2020 pa za kar 113,53 evrov na mesec.  V letu 2019 bo delavec, ki prejema minimalno plačo, in je brez otrok in uveljavlja zgolj splošno dohodninsko olajšavo, na mesec zaslužil 21,51 evrov neto več kot pa v letu 2018. Država pa bo na račun dviga minimalne plače mesečno dobila 29,39 evrov več davkov in prispevkov za tega delavca. V kolikor upoštevamo dejstvo, da se bodo delavcem zaradi višjih neto plač znižale ali celo ukinile socialne pravice, pa pridemo do posledice, da se bo materialni položaj delavcev in njihovih družin zaradi sprejetja nesistemske in necelovite rešitve celo poslabšal. Zato bi se morale ob zvišanju minimalne plače ustrezno prilagoditi in povišati tudi meje povprečnega mesečnega dohodka na osebo, ki v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določajo upravičenost in zneske družinskih denarnih prejemkov (otroški dodatek, državna štipendija) in znižanih plačil vrtca ter subvencij (za malice, kosila itd.). Ustrezno pa bi se morale prilagoditi tudi osnove za ugotavljanje pravic oziroma denarnih prejemkov, ki se usklajujejo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, kot je na primer veteranski dodatek.  Najslabše jo bodo seveda odnesli delodajalci. Tem se stroški za delavca, ki prejema minimalno plačo v letu 2019 povišajo za 50,9 evrov na mesec, v letu 2020 pa za kar 113,53 evrov na mesec.  "V poslanski skupini SDS trdno stojimo na stališču, da se mora zvišanje neto plač delavcev zagotoviti z davčno razbremenitvijo, ne pa z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva ali drugih skupin prebivalstva z novimi oziroma višjimi davki. Pri tem mislimo predvsem na dvigovanje davčnih obremenitev kapitala, za kar se zavzema stranka Levica."  Cilj zakonskega predloga, ki ga je v postopek vložila poslanska skupina SDS, je zagotoviti višje neto plače za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač. V poslanski skupini SDS predlagajo, da se neto plače zvišajo z davčno razbremenitvijo, in sicer z znižanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih, zvišanjem splošne dohodninske olajšave, zvišanjem mej dohodninskih razredov in usklajevanjem davčnih olajšav in neto letne davčne osnove z indeksom cen življenjskih potrebščin (inflacijo). Z davčno razbremenitvijo dohodkov iz dela se bo povečala tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zmanjšala se bo brezposelnost in tudi obseg sive ekononila. Predlagani zakon pa bo tudi zagotovil, da ne bodo oškodovani tisti, ki se jim je s sprejetjem novele Zakona o minimalni plači le ta dvignila in da bodo z dvigom minimalne plače pridobili delavci ne pa zgolj država.    Poglavitne rešitve zakona so znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki, zvišanje splošne dohodninske olajšave na 4000 evrov, zvišanje mej dohodninskih razredov za 2.000 evrov in usklajevanje davčnih olajšav ter neto letne davčne osnove z indeksom cen življenjskih potrebščin (inflacijo), ne glede na njihovo višino.  Za delavca s povprečno plačo bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 60 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi na letni ravni zanj pomenilo okoli 720 evrov več dohodka. Za delavca s dvakratnikom povprečne plače pa bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 110 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi zanj na letni ravni pomenilo okoli 1320 evrov več dohodka. V poslanski skupini SDS predlagajo, da se te rešitve uporabijo že pri dohodnini za leto 2019. Z navedenimi ukrepi bi poleg zvišanja neto plač za vse delavce dosegli tudi, da delavci z minimalno plačo kljub njenemu zvišanju, ne bodo plačevali bistveno višje dohodnine. "S tem se bo večina učinka zvišanja minimalne plače prelila v izboljšanje materialnega položaja delavcev in njihovih družin, ne pa za polnjenje državnih blagajn, kar se dogaja ob veljavni ureditvi. Za delavca s povprečno plačo bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 60 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi na letni ravni zanj pomenilo okoli 720 evrov več dohodka. Za delavca s dvakratnikom povprečne plače pa bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 110 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi zanj na letni ravni pomenilo okoli 1320 evrov več dohodka," so še zapisali v sporočilu za javnost.      

Tue, 19. Mar 2019 at 13:51

119 ogledov

Dr. Milan Zver: Podpiram ukrepe za učinkovito odkrivanje pranja denarja in sankcioniranje odgovornih
Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so v petek naslovili pismo na predsednika Evropske komisije Jean-Claude Junckerja v zvezi s pranjem denarja na primeru Troika, z zahtevo, da se s strani Evropske komisije v zvezi s preprečevanjem pranja denarja sprejmejo ukrepi, ki bi tovrstne primere ustrezno preprečili. Dr. Milan Zver je omenjeno pismo sopodpisal, saj podpira namen, ki ga poslanke in poslanci Evropskega parlamenta v njem izpostavljajo. Evropski poslanec je obenem prepričan, da se mora Evropska unija ustrezno odzvati in ukrepati v vseh primerih pranja denarja. Tudi v Sloveniji smo namreč bili seznanjeni s tem, da je preko državne banke NLB v letih med 2008 in 2010 bila oprana dobra milijarda evrov za financiranje iranskega terorizma. O omenjenem pranju denarja je v Evropskem parlamentu razpravljal tudi PANA odbor, ki se je z dogajanjem v Sloveniji seznanil, kakšnih podrobnih sankcij zoper državo ali posamezne institucije, pa ni sprejel. Dr. Milan Zver je sicer tudi v okviru odbora za boj proti terorizmu predlagal, da bi se sprejeli ukrepi, s katerimi bi se bi bolje zaznale in blokirale finančne transakcije teroristov in različnih organizacij, ki financirajo terorizem. Evropski poslanec je namreč mnenja, da je Evropska unija neučinkovita, ko gre za preprečevanje financiranja terorizma, saj nima orodja, s katerim bi pranje denarja, namenjenega za teroristične mreže, lahko hitro in učinkovito preprečili. Kot je evropski poslanec že večkrat izpostavil, se pranje denarja morebiti odkrije, a se nato odgovornih ne sankcionira. Slovenski primer IranNLBgate tako ni edini.

Tue, 19. Mar 2019 at 11:59

123 ogledov

Patricija Šulin: Obvestila o prometnih prekrških, storjenih v državah EU, morajo biti v slovenščini
Evropska poslanka Patricija Šulin je v začetku februarja Evropsko komisijo opozorila na neuporabo slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami. Kar nekaj Slovencev je v zadnjem času prejelo obvestilo o prekrških, storjenih v Italiji in v Avstriji, ki so bili v italijanskem oz. nemškem jeziku. To pomeni kršenje njihovih temeljnih pravic. Direktiva o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu namreč določa, da morajo tuji organi v pisnih obvestilih o prometnih prekrških uporabiti jezik države registracije ali enega od uradnih jezikov države članice registracije. Šulinova od Komisije zahteva pojasnilo, kako nadzoruje izvajanje te direktive v Italiji in v Avstriji ter kaj bo naredila, da bo pošiljanje obvestil skladno z zakonom.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Matevž Faust Gradišek- zdravnik in homeopat