T.i. Islamska država (IS) je teritorialno gledano dejansko že poražena. Pod nadzorom ima le še manjša omejena območja na meji med Irakom in Sirijo, delno pa nadzira tudi nekaj puščavskega ozemlja, ki pa je brez strateške vrednosti. Večjih mest IS nima več pod kontrolo, prav tako je velika večina borcev IS bodisi ubita, zajeta ali pa so se razbežali. Poraz IS pa predvsem pri zahodnih obveščevalnih strukturah povzroča skrbi saj kaže, da se bo del borcev IS poskušal vrniti ali pa infiltrirati na področje Evropske Unije.

Nekateri borci IS se želijo vrniti v države EU

Zahodne službe so se v skupnem prizadevanju za identifikacijo in zajetje nekdanjih pripadnikov IS zbrale v ameriško vodeni obveščevalni operaciji imenovani "Gallant Phoenix". V operacijo je vključenih 21 držav, sedež pa ima v Jordaniji. Glavna naloga operacije je zbrati vse razpoložljive podatke o IS na enem mestu in vzpostaviti enotno bazo  tujih borcev, ki so se borili v IS. Prav tako je cilj nadaljnje spremljanje aktivnosti borcev IS in seveda preprečiti teroristične napade. Pred kratkim je izraelski premier Netanjahu opozoril, da so z dobrim obveščevalnim delom preprečili teroristom IS, da bi ugrabili letala in z njimi strmoglavili na evropska mesta. Takšne informacije kažejo, da IS ni odstopila od želje po izvedbi novih terorističnih napadov na prostoru Evrope.

Potrebno je poudariti, da se je v IS borilo okoli 40.000 tujih borcev, večinoma iz muslimanskih držav, okoli 7000, pa iz zahodnih držav. Takšno število je tudi za skupne obveščevalne operacije problematično, saj je domala nemogoče, da bi identificirali vse. Prav tako ni popolnoma jasno, kakšne usmeritve so pred padcem IS dobili tuji borci in ali so bile te usmeritve načrtovane ali bolj ali manj podane iz nuje. Glede na nekatere informacije domnevam, da je vsaj del nekdanjih borcev IS dobil navodilo kam naj gre in kakšne aktivnosti naj izvede v bodoče.

V mesecu januarju so kurdske sile na severu Sirije (YPG) sporočile, da so v zadnjem času zajeli več pripadnikov IS, ki so preko kurdskega ozemlja bežali proti Turčiji. Med njimi je bilo tudi več francoskih državljanov, ki so potrdili, da so poskušali priti preko Turčije nazaj v Francijo. Med zajetimi naj bi bilo več tujih borcev IS, tudi Nemci, Albanci, Britanci in Švedi.

Očitno je vsaj del borcev IS iz evropskih držav dobil navodilo, naj se vrne v matične države. Nekateri so, po vsej verjetnosti, ostali prepuščeni sami sebi in so se verjetno po lastni iniciativi želeli vrniti v države od koder so odšli na sirsko bojišče. Evropske obveščevalne službe so na povratek borcev IS relativno dobro pripravljene in jih, tudi zaradi prej omenjene operacije Gallant Phoenix, ti povratki niso presenetili. Je pa zanimivo, da so zahodne obveščevalne službe pričakovale, da bo povratek nekdanjih borcev IS v tej zadnji fazi še bolj številen, kot pa dejansko je.  

Načrtna infiltracija nekdanjih borcev IS v EU

Drug problem, po moji oceni še večji, kot pa ga predstavljajo povratniki IS v EU, pa predstavlja operacija IS, da v EU infiltrira nove teroriste. Že julija so mediji objavili informacijo, da IS pripravlja posameznike, ki bodo poslani v Evropo z nalogo izvedbe terorističnih napadov. IS naj bi s tem želela pokazati, da kljub izgubi teritorialnega nadzora ni izgubila vse moči delovanja. Informacija je bila sicer zaskrbljujoča a je bila presplošna in je bila v poplavi podobnih informacij težko oprijemljiva. Potem pa so konec meseca januarja mediji razkrili, da Interpol išče 50 posameznikov, osumljenih, da so borci IS. Interpol domneva, da gre za Tunizijce, ki so s čolnom, kot migranti prispeli v Italijo, poskušali pa naj bi vstopiti v druge evropske države, kar naj bi vsaj enemu tudi uspelo.

 

Na strani IS se je borilo več kot 5000 Tunizijcev, Tunizijci pa so bili najštevilčnejši tuji borci v IS. Ker je Tunizija relativno blizu EU in ker preko Sredozemlja potekajo stalne migrantske poti, so očitno v IS ocenili, da bi bilo v EU najlažje infiltrirati ravno Tunizijce. Potrebno je poudariti, da imajo Tunizijci v Franciji in Belgiji veliko izseljeniško skupnost. Dosedanji džihadistični teroristi, ki so izvedli napade v Parizu in Bruslju so bili prav tako v veliki večini tunizijskih korenin. Skratka infiltracija Tunizijskih borcev IS v EU je logična poteza, ki pa je za evropski varnostni sistem lahko zelo problematična. Nekoliko pomirja dejstvo, da je Interpol infiltracijo zaznal in da so osebni podatki pripadnikov IS znani. Ker je operacija zajetja vseh teh potencialnih teroristov v teku tudi ni verjetno pričakovati, da bodo varnostne službe sporočile koliko posameznikov so že zajeli, upajmo pa, da čim več.

 Čudna vloga Turčije pri obravnavi nekdanjih borcev IS

Velik del borcev IS se je zatekel v Turčijo. Turčija je opozarjala EU na ta problem, kot tudi na možnost prehajanja borcev preko Turčije v EU. Meseca decembra 2017 so turške varnostne sile po celotni državi v dveh dneh aretirale okoli 200 domnevnih borcev IS. Razlog v množični aretaciji je verjetno v strahu, da bi le ti lahko izvedli teroristične napade ob novoletnem praznovanju. Racija pa kaže, da so turški varnostni organi vedeli, kje se nahajajo pripadniki IS in da so jih očitno imeli pod nazorom. Nekoliko bolj zaskrbljujoče informacije prihajajo iz britanskih medijev, saj le ti trdijo, da je Turčija nekdanje borce IS rekrutirala za potrebe svojih najnovejših operacij v Siriji. Borce naj bi izučila v novi taktiki delovanja, potem pa naj bi se pridružili pro-turškim silam sirskih upornikov (SDF), ki so začeli ofenzivo proti Kurdom na severu Sirije. Tudi nekateri objavljeni vojni zločini teh upornikov nad kurdskimi borci kažejo, da takšne informacije imajo podlago. Že pred zadnjo ofenzivo je bilo znano, da nekateri elementi SDF odkrito podpirajo džihadistične ideje. Ni pa novo »angažiranje« borcev IS nobena noviteta na sirskem bojišču, saj je znano, da so v preteklosti celotne formacije IS prešle pod kako drugo džihadistično organizacijo oziroma, da so zamenjale strani, kar pa seveda ne pomeni, da so zavrgle svojo ideologijo.

Del borcev IS se bo(je) raztepel po svetu

Del borcev IS je z ukazom ali pa samoiniciativno odšel na druga džihadistična bojišča po svetu. Britanske obveščevalne službe so zaskrbljene, da bi del britanskih tujih borcev IS iz Sirije krenil proti Afganistanu. V Afganistanu so se namreč že "pojavili" nekateri borci IS francoski korenin, kar nakazuje, da je vsaj en del tujih borcev IS krenil na bojišča Afganistana. Borce so opazili tudi na Filipinih, v Egiptu, podsaharski Afriki in drugod, tako da sem prepričan, da bomo o pripadnikih IS še slišali.