Utemeljitelj sodobne slovenske matematike akademik Ivan Vidav

Akademik Ivan Vidav je bil rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu. Po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru leta 1937 se je vpisal na Univerzo v Ljubljani, kjer je študiral matematiko. Diplomiral je leta 1941. Dva meseca po diplomi je doktoriral pod mentorskim vodstvom očeta slovenske matematike Josipa Plemlja. Leta 1946 je postal docent, leta 1949 izredni profesor in leta 1953 redni profesor za matematiko. Leta 1957 je bil prvi dekan takrat ustanovljene Naravoslovne fakultete.

Profesor dr. Ivan Vidav se je raziskovalno ukvarjal z diferencialnimi enačbami, s teorijo aproksimacij, s funkcionalno analizo (Vidav-Palmerjev izrek) in z uporabo funkcionalne analize v fiziki (Vidav- Jorgensov izrek). Profesor Vidav je bil mentor sedemnajstim doktorandom.

Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade. Prejel je več državnih odlikovanj. Ljubljanska univerza mu je leta 1987 podelila naziv zaslužni profesor, leta 1997 pa častni doktorat. Za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen leta 1958, za rednega člana pa leta 1962. Profesor Ivan Vidav je združeval v sebi veliko različnih sposobnosti: bil je mednarodno uveljavljen znanstvenik, vzgojitelj novih raziskovalcev, izjemen predavatelj, učitelj in mentor številnim generacijam študentov matematike, avtor znanstvenih monografij, učbenikov, poljudnih knjig in strokovnih člankov, človek z brezhibno osebno integriteto, ob vsem tem pa do vseh prijazen in pregovorno skromen.        

Vidav je predsedoval Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije v letih 1951–1953. 17. oktobra 1958 je postal izredni, 21. decembra 1962 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od leta 1988 je bil častni član DMFA. Največ je raziskoval na področju diferencialnih enačb, funkcionalne analize in algebre.

Znanstveno delo V-a je posvečeno klasični in funkcionalni analizi. S klasičnimi problemi se je ukvarjal v začetnem obdobju svoje znanstvene dejavnosti, potem pa se je posvetil predvsem funkcionalni analizi. Še kot študent je presenetil z izvirno rešitvijo Kleinove naloge o Fuchovi diferencialni enačbi s petimi oz. šestimi singularnimi točkami. Med študijem pri M. S. Mandelbrojtu v Parizu se je ukvarjal z aproksimacijskimi izreki v smislu S. Bernsteina. Dela iz funkcionalne analize so zbrana v tri kroge. V prvem se sučejo razprave okrog osnovnih struktur, Banachovih algeber, C*-algeber, algeber operatorjev v Hilbertovem prostoru, regularnih kolobarjev in modulov nad njimi, s strukturo nekaterih Liejevih grup. Mdr. je podal pojem hermitskega elementa v poljubni Banachovi algebri. V drugi krog sodijo obravnave krepko zveznih polgrup in njihove uporabe pri prenosu nevtronov. V tretjem so prispevki k teoriji analitičnih funkcij z vrednostmi v normiranih prostorih. V. je eden začetnikov te teorije in je veliko prispeval k njej v sodelovanju z M. Ribaričem in zlasti še z J. Globevnikom. Bil je učenec prof. J. Plemlja in njegov naslednik. Kot odličen predavatelj je predaval skoraj vse predmete mat. na vseh treh stopnjah univ. študija, sodeloval pri dopolnilnem izobraževanju boljših dijakov in na seminarjih za učitelje mat. v sred. in osn. šolah. Vzgojil je večino danes aktivnih slov. matematikov in več generacij tehnikov. Bil je mentor večini magistrandov in doktorandov na odd. za mat. 1950 je imel predavanje Sur les théorèmes. de Klein dans les équations différentielles linéaires na 1. Medn. kongresu mat. v New Yorku.

Napisal je učbenike: Višja matematika, I, 1949 (1981⁷); Višja matematika, II, 1951 (predelana in na 2 knjigi razširjena izd. s so avtorji: II, 1975, 1979; III, 1976); Algebra, 1965, 1972, 1980; Grupe v geometriji, 1970; O kategorijah in algebrski K-teoriji, 1971; Grupe Ka, K1 in K2, 1974; Afina in projektivna geometrija — definicije, izreki in naloge, 1976; Banachove algebre, 1978; Uvod v teorijo C*-algeber, 1979; Afina in projektivna geometrija, 1981; Linearni operatorji v Banachovih prostorih, 1981. — Strok. knjige: Rešeni in nerešeni problemi matematike, 1959 (1975³); Algebra, 1961; števila in matematične teorije, 1965 (1975); Josip Plemelj — ob stoletnici rojstva, 1973 (1975).

    

 

Poleg znamke je bil izdan tudi blok prvega dneva ter žig.

 

Misli in duh profesorja Vidava je še vedno med nami – v njegovih knjigah, ki jih še danes uporabljajo študentje in strokovna javnost ter ob vsakodnevnih matematičnih izračunih.