Upravni odbor ZZZS je včeraj 14.2.2018 obravnaval problematiko zdravstvenega absentizma. Po besedah generalnega direktorja zavoda Marjana Sušlja se od leta 2015 povečuje delež daljših bolniških odsotnosti, ki gredo v breme ZZZS. Več sredstev za nadomestila za bolniško odsotnost pa posledično pomeni manj razpoložljivih sredstev za zdravstvene storitve, pravi.

 

Kot je na novinarski konferenci dne 14.2.2018 pojasnila predsednica upravnega odbora zavoda Tatjana Čerin, stroški zaradi zdravstvenega absentizma v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in delodajalcev znašajo že okoli 600 milijonov evrov. Pri tem se v zadnjih letih izdatki v breme delodajalcev rahlo znižujejo, intenzivno pa raste delež v breme zavoda, kar pomeni, da je vse več dolgotrajno odsotnih z dela. Po podatkih, ki jih je navedel Sušelj, je zavod v letu 2013 za nadomestila namenil 224 milijonov evrov, leta 2017 pa že 314 milijonov evrov.

Konec leta 2017 so imeli zabeleženih 7065 dolgotrajnih bolniških staležev (nad enim letom), najdaljši pa so presegli tudi deset let. Podrobno so pogledali primere tistih, ki so na bolniški več kot tri leta, in ugotovili, da je veliko takih, pri katerih kljub dolgemu bolniškemu staležu invalidska komisija beleži, da je zdravljenje nezaključeno, da ni popolne dokumentacije, ki bi služila za odločanje, ali je zavarovanec primeren za invalidsko upokojitev ali ne. "Očitno je v teh postopkih še kaj za postoriti," je menil Sušelj. Naraščanje gre predvsem na račun starejše delovne populacije. Po Sušljevih besedah so nadomestila za starejše od 55 let v letu 2006 predstavljale nekaj manj kot 15 odstotkov proračuna za bolniške, v letu 2016 pa že 27 odstotkov. Spremenila se je namreč že sama struktura zaposlenih, saj je močno porasel delež zaposlenih starih od 50 do 59 let, močno pa se je zmanjšal delež zaposlenih v starostni skupini od 15 do 29 let, je pojasnila direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na ZZZS Nina Pirnat.

Trend povečevanja števila izgubljenih dni v starostni skupini nad 50 let, ki je prisoten od druge polovice leta 2015, je po besedah Pirnatove najverjetneje posledica zadnje pokojninske reforme. Slednja je namreč imela za posledico "porast števila zaposlenih v starostni skupini nad 50 let, podaljševanja delovne dobe ob hkratni odsotnosti ustreznih strukturnih ukrepov za prilagoditev delovnih mest starajoči se populaciji". Verjetno pa je povezan tudi s pomanjkanjem individualne medicinske rehabilitacije delavcev, ki se znajdejo v staležu, in tudi specifičnih pogojev dela in razmer po posameznih dejavnostih, je še dodala. Čerinova, sicer predstavnica delodajalcev, se je strinjala, da je delovno okolje pomembno, a kot je dodala, je zakonodaja danes do delodajalcev dokaj zahtevna. Opozorila je, da medicina dela ne opravi, kar bi morala.

"V končni fazi je že skoraj vsa medicina dela v zasebnem sektorju in ne v javnem in ima svoje interese," je menila in izpostavila še, da medicinske rehabilitacije skoraj ni. Po njenih besedah na pojav absentizma ne vpliva le aktivnost pri delu, ampak tudi obnašanje v prostem času. Omenila je prometne nesreče, problem so po njenih besedah tudi različne odvisnosti, od alkohola, tobaka, drog, kar vse bistveno vpliva na zdravstveno kondicijo posameznikov. Same poškodbe pri delu in poklicne bolezni predstavljajo le 5,8 odstotka vseh izgubljenih dni zaradi bolniškega staleža. Poškodb izven dela pa je še enkrat toliko, kot jih je pri delu. Zato je dejala, da je potrebna ne le promocija zdravja na delovnem mestu, varovanje zdravja v delovnem okolju, ampak je treba spodbuditi družbo kot celoto, da bomo živeli bolj zdravo in bili lahko tudi dlje delovno aktivni.

Tako Sušelj kot Čerinova sta navedla tudi, da je Slovenija poleg Bolgarije edina država v Evropi, ki nima časovno omejenega trajanja bolniške odsotnosti. Čerinova pa je še dodala, da je po mnenju delodajalcev nadomestilo tudi relativno visoko in do neke mere tudi stimulira odsotnost. Gradivo bo aprila obravnavala še skupščina zavoda.

Upravni odbor pa je včeraj sprejel še sklep o izvedbi javnega razpisa za zdravstveno letovanje otrok in šolarjev in sklep o izvedbi javnega razpisa za skupinsko obnovitveno rehabilitacijo.