SI
Slovenskim volivcem je dovolj političnih cvetličarjev
Razloge neučinkovitega črpanja evropskih sredstev Franc Bogovič vidi tudi v dejstvu, da v Sloveniji nismo oblikovali regionalne ravni oblasti
V Fokusu
Novice

Sreda, 14. februar 2018 ob 20:07

Odpri galerijo

Prav gosta so sita in rešeta slovenskih dominantnih  medijev pri poročanju o vsebini dela evropskih inštitucij, zlasti pa slovenskih evropskih poslancev na listi Evropske ljudske stranke. Mednje sodi tudi evropski poslanec SLS Franc Bogovič, ki sam priznava, da se jih mikrofoni in kamere nacionalnih medijev bolj redkeje spomnijo. Zato so spregledane marsikateri projekti in vsebine, ki se jih lotevajo na evropski pa tudi nacionalni ravni. V primeru Franca Bogoviča je to projekt Pametnih vasi.

»Res je naše delo v medijskem prostoru bolj malo prisotno. Morda je za medije premalo zanimivo, ker se manj kregamo, kakor doma, manj je prerekanj in več je vsebinskega dela. Sam v odborih za regionalni razvoj in za kmetijstvo ter razvoj podeželja prepoznati, kaj so tisti izzivi politike, ki jih lahko uresničimo v Evropskem parlamentu in so koristne za naš prostor.« V odboru za regionalni razvoj je bilo veliko govora o tako imenovani mestni oziroma urbani agendi, pametnih mestih, nihče pa ni govoril o pametnih vaseh oziroma digitalizaciji na podeželju. »Demografski trendi kažejo, da se zmanjšuje število ljudi, ki živimo na podeželju. Napovedi so, da bo leta 2050 kar 80% Evropejcev živelo v teh megapolisih. Sem zagovornih uravnotežene poseljenosti, zato v svojih razpravah v EU parlamentu vselej poudarim, da bo svojo identiteto, tudi krščansko, če hočete, Evropa bistveno lažje obdržala s poseljenim podeželjem. Zato sem pri proračunu za 2018 predlagal amandma, ki zagotavlja 3,3 milijona evrov za tako imenovani pripravljalni ukrep, ki ga bo EU komisija razpisala do konca pomladi, da se v šestih do desetih državah ugotovi, kakšne so razmere na področju pokritosti s širokopasovnimi povezavami in kateri so primeri dobrih praks na različnih področjih na podeželju. V ospredju je seveda kmetijstvo, tako imenovano precizno kmetijstvo, uporaba sodobne tehnologije v vseh panogah kmetijstva, od živinoreje do poljedelstva. Cilj je seveda, kako narediti kmetijsko proizvodnjo čim bolj učinkovito in ob tem ohraniti naravne vire. Zanimivo vprašanje je seveda tudi mobilnost na podeželju, za kar bo potrebno vložiti kak javni evro, da prebivalcem podeželja približamo vse tisto, kar je na voljo prebivalcem mest.«

Ti projekti pametnih vasi bi morali prinesti tudi nova delovna mesta na podeželju. Po besedah Franca Bogoviča se na tem področju ponuja vrsta priložnosti, zlasti na področju sociale, pomoči na domu, dnevnih centrov, ker bo potrebno poskrbeti tudi za starejšo populacijo na podeželju. Izjemne priložnosti ponuja energetika; »projekt osončene Slovenije ponuja priložnost številnim lastnikom stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Idejo »Pametnih vasi« Franc Bogovič širi po Sloveniji, odzivi na dosedanjih dogodkih pa so bili po njegovih besedah izjemno spodbudni. »Do poletja bo v Sloveniji izvedenih petnajst okroglih miz, vrhunec dogajanja pa bo sklepna konferenca na Bledu, kamor pridejo kar trije evropski komisarji za kmetijstvo, mobilnost in digitalno unijo.  Prisoten bo predsednik vlade, vsaj trije ministri in cela vrsta odličnih panelistov, ki bodo predstavili to, kar se danes že dogaja, kakšen je položaj Slovenije pri tem. Sam si seveda želim, da s tem projektom ohranili čim več delovnih mest ter  dvignili kvaliteto bivanja starejših na podeželju.« Tudi zato z okroglimi mizami po Sloveniji skuša Franc Bogovič identificirati čim več deležnikov, ki bi se lahko vključili v ta projekt. Cilj pa je oblikovanje slovenskega konzorcija, ki se bo prijavil na razpis Evropske komisije. »Prepričan sem, da bo Slovenija ena od šestih oziroma desetih evropskih držav, v katerih se bo opravila snemanje stanja. Sam pa si želim, da bi se v okviru tega konzorcija našli partnerji, ki bi bili sposobni ta projekt peljati po celotni Evropi.«

Gre za zahteven projekt, vendar je Franc Bogovič prepričan, da bodo vsi deležniki pristavili svoj kamenček v mozaik in to od lokalnega okolja pa vse do države. »Od Evropske komisije smo že dobili zeleno luč za ta pripravljalni ukrep, njegovi zaključki pa bodo izhodišča za novo finančno perspektivo. Poenostavljeno rečeno, kaj je od tega, kar premoremo, vredno tudi javne podpore, torej tudi evropskih sredstev. Zato želim, da se tudi doma v Sloveniji intenzivno pripravljamo na to, kaj bo po letu 2020. Da bomo naprej vedli, kaj nas čaka, ne pa da bomo znova čakali na to, kar nam bo Evropa predpisala ali ukazala. Nujno je, da s črpanjem sredstev pričnemo takoj v letu 2021, ker se v sedanji finančni perspektivi s tem ne moremo pohvaliti. Doslej smo počrpali komaj 13 odstotkov nepovratnih evrov, ki so namenjeni samo in zgolj Sloveniji.« Da boi treba s projekti pohiteti, tudi zato, ker bo orihodnja finanlna perspektiva na področju kmetijstva dosti bolj prijaznejša do Slovenije, kakor je ta, je še dejal Franc Bogovič, ki se seveda ni mogel izogniti kritiki vlade in uradništva, ki tava v temi, zaradi jalovosti, kar se priprave evropskih projektov tiče.

Razloge neučinkovitega črpanja evropskih sredstev Franc Bogovič vidi tudi v dejstvu, da v Sloveniji nismo oblikovali regionalne ravni oblasti. »Cela vrsta stvari je, o katerih bi se morali dogovoriti na vmesni ravni med lokalnim okoljem in Ljubljano. Prepričan sem, da velika večina tistih, ki odločajo o projektih, včasih sploh ne vedo v čem je srž zadeve, na primer pri pametni specializaciji, ko je treba povezati deležnike na lokalni ravni, od posameznih podjetij, šol ali zasebnikov, društev in zavodov, preko občin do državne ravni, do znanstveno izobraževalnih inštitucij in agencij, ki so zadolžene za raziskovalno dejavnost in na osnovi tega pripraviti projekte, s katerimi bomo prodrli na evropski parket.«

Da bodo te vsebine tudi del programske politike Slovenske ljudske stranke za letošnje parlamentarne volitve, dodaja Franc Bogovič in dodaja, da je prepričan o tem, da se bo SLS znova vrnila v Državni zbor. O koalicijskih povezovanjih je  še prezgodaj  govoriti, SLS je odprta za dialog in pripravljena na sodelovanje na osnovi programa. Prepričan je, da je slovenskim volivcem dovolj političnih cvetličarjev, da bodo prav gotovo pozorni pri ocenjevanju, kdo je po sajenju rožic v dobljenem mandatu kaj naredil. »Prepričan sem, da vse več Slovencev spoznava, da so te Mesije, ki se pojavljajo na vsakih volitvah, zgolj muhe enodnevnice, spromovirane z določenih krogov, ki želijo to državo obvladovati iz ozadja, ne upajo pa si priti na plano in sami kandidirati.« V politiki je po Bogovičevih besedah še vedno preveč šarlatanstva, ko se pred volitvami obljublja po dolgem in počez, nato pa iz tega ni nič. Po vstopu v Državni zbor  bo po besedah Franca Bogoviča SLS stopila v koalicijo, ki bo omogočila hitrejši razvoj Slovenije.

Ob koncu pogovora sva s Francem Bogovičem rekla nekaj besed o njegovem članstvu v parlamentarni preiskovalni komisiji o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu in  o njegovi  inavguraciji za evropskega poslanca leta na področju inovacij. Sicer pa so oglejte priložen videoposnetek pogovora z evropskim poslancem Francem Bogovičem.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 21. Jan 2019 at 17:38

0 ogledov

Prva slovenska fakulteta, ki je v svoje študijske programe vključila predmet Blockchain tehnologija in kriptovalute
V študijskem letu 2018/2019 se bo na FKPV (Fakulteta za komercialne in poslovne vede Celje) prvič izvajal izbirni predmet Uporaba blockchain tehnologije in kriptovalut, katerega nosilka je mag. Mirjana Ivanuša Bezjak, strokovnjak s področja poslovne informatike in managementa.  Tako tudi FKPV (www.fkpv.si) vstopa v korak s časom, saj je postala uporaba blockchain tehnologije v poslovanju že nujna. Prav tako ne moremo prezreti novih digitalnih valut – kriptovalut ter njihove prisotnosti na finančnih trgih. Blockchain je relativno nova tehnologija, ki prestavi zaupanje iz tretjih oseb v naše lastne roke. Na ta način lahko preverjamo naše lastne transakcije in naše podatke. Ta nova tehnologija omogoča tako hitrejše in varnejše globalne transakcije, kar posledično tudi pospešuje samo globalizacijo. Nekatera podjetja so na tem področju bolj uspešna, druga pa precej manj, predvsem zato, ker nimajo zaposlenih ljudi z ustreznimi znanji. Pri predmetu bodo študentje dobili tako teoretična in predvsem praktična znanja s področja blockchain tehnologij in kriptovalut. Podjetja danes zaposlujejo vedno več strokovnjakov s področja blockchain tehnologij in kriptovalut, saj se zavedajo pomembnosti novih tehnologij in poznavanja procesov njihovega delovanja. Znanja, ki jih bodo študentje pridobili pri tem predmetu, jim bodo lahko v veliko pomoč tudi pri iskanju zaposlitve. Blockchain tehnologije oz. tehnologije podatkovni blokov podatkov ni nihče klical ali posebej iskal. Enostavno se je zgodila v spletu okoliščin in razvoju kriptovalute Bitcoin. Blockchain ni samo nova tehnologija. To je močan instrument za spremembo družbe, socialnih odnosov in politike. Uspešnost blockchain tehnologije je odvisna od stotin milijonov ljudi, ki ga bodo kritično uporabljali in presodili ji mu zaupajo ali ne. Današnji razvijalci aplikacij in uporabniki so pionirji na novem področju. Odločitev vsakega posameznika pa je ali se bo temu gibanju pridružil ali ne. Blockchain nam ne nalaga omejitev. Nasprotno, daje nam novo stopnjo svobode in prostosti, da SVET (in zemljo) v katerem živimo postavimo na najvišje mesto. Blockchain bo definitivno novo orodje novega desetletja. Blockchain tehnologija (tehnologija verig podatkov) je na pohodu. Vsak teden lahko preberemo o novem možnem področju njegove uporabe (zemljiška knjiga, zavarovanje, nabave, sledljivost izdelkom, e-volitve, kriptovalute,..). Blockchain je relativno nova tehnologija, ki prestavi zaupanje iz tretjih oseb v naše lastne roke. Na ta način lahko preverjamo naše lastne transakcije in naše podatke. Ta nova tehnologija omogoča tako hitrejše in varnejše globalne transakcije, kar posledično tudi pospešuje samo globalizacijo. Ker pa ni omejena na eno samo industrijo, bomo v prihodnosti zagotovo slišali še veliko več na temo blockchain in uspešnih ICO projektov, ki gradijo posel z blockchainom. Mnoga podjetja iščejo svoja zagonska finančna sredstva s strani “ICO” . To pomeni da se financiranje projekta ni začelo na klasičen način z investicijo poslovnih angelov ali skladov, prodajo lastniških deležev, ampak s prodajo “kovancov”. Torej, ICO je kratica za Initial Coin Offering in po domače pomeni začetno ponudbo kovancev. Iz imena lahko ugotovimo, da podjetja zbirajo denar z začetno ponudbo kovancev (ali pa tudi edini) nabor kovancev. Podobno kot pri delnicah, drži? ICO je v zadnjih časih izjemno popularen način zbiranja zagonskih sredstev pri tehnoloških podjetij, kot je tudi zbiranje zagonskih sredstev preko crowdfunding platform kot je KickStarter. Pri slednjih ljudje zbirajo “klasičen denar” za svoje ideje, pri ICO strategiji pa ljudje nakažejo svoje kriptovalute in s tem podpirajo idejo, ki jo podjetje predstavlja. Slovenci se lahko pohvalimo z zelo široko paleto področij z ICO ponudbami. Najbolj znan produkt, ki temelji na blockchain tehnologiji so vsekakor kriptovalute (bitcoin, ethereum, litcoin, ripple …). Kriptovalute lahko sami “rudarimo” ali jih kupimo. Trgovanje z kriptovalutami pa je eno najbolj “nepredvidljivih aktivnosti na finančnem področju”.

Sun, 20. Jan 2019 at 22:50

138 ogledov

Dr. Vinko Gorenak: VOX POPULI »DELA RED« PRED EVROPSKIMI VOLITVAMI
Verjetno je večina gledalcev nacionalne TV danes z zanimanjem in presenečenjem gledala poročanje o tem kako je po dolgih letih Boruta Pahorja na prvem mestu priljubljenosti politikov, zamenjal Marjan Šarec in kako je po dolgem času na vrhu priljubljenosti političnih strank LMŠ in ne več SDS. V krogih LMŠ so verjetno marsikje nazdravili, v krogih SDS pa so verjetno marsikje postali zaskrbljeni. Toda prvi nimajo razloga za slavje, drugi pa nimajo razloga za žalost. Razlogov za tako mojo trditev je kar nekaj, zato naj nekatere navedem. Raziskovalci, se opravičujem ustvarjalci javnega mnenja, o političnih preferencah državljanov do posameznih političnih strank in posameznih politikov, svoje delo že dolga leta, praktično desetletja, ki so se začela v prejšnji državi, opravljajo na način, ki je sedaj jasen že mnogim med nami. Večina državljanov pa se za te njihove »rabote« pač ne zanima in jim več ali manj celo verjame. Pa poglejmo najprej tako imenovano lestvico priljubljenosti politikov. Že od Kučana, pa preko Türka, do Pahorja so na prvem mestu priljubljenosti politikov vedno predsedniki države. Trenutna uvrstitev Pahorja na drugo mesto je zgolj in samo začasna, namenjena medijskemu »bildanju« Šarca. Tudi ob zamenjavi predsednika države ni nič drugače. Ob zadnji anketi mandata predsednika države, je prvi star predsednik države, ob novi anketi ga ni več med dvajsetimi najbolj priljubljenimi in na prvo mesto pride nov predsednik države. Nihče pa se ne vpraša zakaj tako. Drugo uvrščeni je že več kot desetletje naš evropski komisar, pa naj je to bil Janez Potočnik, za njim pa Violeta Bulc. To pravilo velja praktično tudi ob zamenjavi komisarja. Včeraj Potočnik, danes Bulčeva. Ja kako, zakaj? Odgovora na to vprašanje ni, kot da gre za neke vrste »dedno« mesto na lestvici priljubljenosti politikov. Nobenega pojasnila nismo bili nikoli deležni kako je mogoče, da je prvi na lestvici vedno predsednik države, pa za kateregakoli gre in kako je mogoče, da starega predsednika države, po  zamenjavi ni niti med dvajsetimi najbolj priljubljenimi politiki. Povsem enako velja za evropskega komisarja na drugem mestu. Še bolj zgovorno pa je naslednje dejstvo. Tam od tretjega pa nekako do petnajstega mesta priljubljenosti politikov, že dolgo vrsto let, z redkimi izjemami, najdemo leve politične obraze, zadnjih pet mest pa je praviloma namenjenih desnim politikom. Med njimi praktično vedno najdete Janeza Janšo, ki se na lestvico »uvrsti« pa spet »pade dol«. Tudi mene ste v preteklih letih lahko zasledili v tej kategoriji priljubljenosti politikov. Janše še nikoli v vseh letih ni bilo recimo med petimi najbolj priljubljenimi politiki. Tudi v času volitev 2004 in 2018 ko je SDS zmagala ne. Toda volitve pokažejo povsem obratno sliko. Janez Janša praviloma na vseh volitvah doseže daleč največje število glasov volilcev. Pogosto se zgodi, da celo vsi poslanci posameznih poslanskih skupin ne dobijo toliko glasov kot on sam (v tem mandatu sta to dve poslanski skupini DESUS in SAB). Tudi sicer boste lahko kar nekaj zadnjih volitev našli med tistimi poslanci desnega političnega pola, ki praviloma zasedajo zadnja mesta na lestvici priljubljenih politikov, tiste, ki na volitvah dosežejo največje število glasov volilcev. Čisti anahronizem merjenj, oprostite ustvarjanj javnega mnenja torej. Tudi med političnimi strankami ni kaj dosti drugače. Zadnje merjenje javnega mnenja, oprostite ustvarjanje javnega mnenja, to le še potrjuje. V razvitem demokratičnem svetu je več ali manj jasno, da se politične stranke ne rojevajo vsakih nekaj let in po mandatu ali morda dveh izginejo iz političnega prizorišča. Nenazadnje to velja tako za ZDA, Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Japonsko, Avstrijo, Avstralijo, nekoliko manj za Italijo. V večini teh držav poznajo ustaljene in etablirane politične stranke, ki se največkrat po mandatu ali dveh menjavajo na oblasti. Tako imenovanih list, tipa Jankovičeve, Cerarjeve ali sedaj Šarčeve, praviloma sploh ne poznajo. Tam pač ni mogoče, da bi listo ustanovil dva ali tri mesece pred volitvami. Sploh pa ni mogoče, da bi s tako listo na volitvah celo zmagal ali vodil vlado. Tudi zato je povsem jasno, da imajo v Sloveniji perspektivo le etablirane stranke s terensko mrežo kot so SDS, SD in NSI. Vse ostalo pa je na robu političnega preživetja pa četudi na volitvah zmaga, sestavi in vodi vlado je jasno, da je to začasna misija in nič drugega. V tem kontekstu je vsako veselje ali strah ob današnjih anketah povsem odveč. Že danes je jasno, da tam okoli leta 2025 – 2030 nihče več ne bo vedel kaj pomenijo kratice PS, SMC, LMŠ, SAB, mnogi pa se bodo spraševali kdo je že bil Jankovič, kdo Cerar, kdo Šarec in kdo Bratuškova. Več ali manj jim bo odgovor nudil le še Google. Sicer pa uvrstitev Šarca in njegove liste na prvo mesto priljubljenosti politikov in političnih strank ni nobeno presenečenje. Do sedaj ni naredil praktično še ničesar, kar vsak pameten predsednik vlade naredi v prvih mesecih vlade, seveda misim na sistemske reforme. Razdelil je le nekaj bombončkov v obliki povišanja plač in to je vse. Raziskovalci, oprostite ustvarjalci javnega mnenja, pa preprosto delajo neke vrste red pred evropskimi volitvami. Za Pahorja jim tako ali tako ni mar, dejansko je celo nenavadno, da so ga toliko časa pustili v samem vrhu priljubljenosti politikov. Šarčevo zasedbo prvega mesta je potrebno razumeti zlasti v kontekstu evropskih volitev. Bojazen pred SDS in NSI je prevelika. Slovenija ima v evropskem parlamentu pet desnih in le tri leve poslance. Cilj političnega podzemlja, kot tudi dominantnih medijev in raziskovalcev, oprostite ustvarjalcev javnega mnenja je jasen. Stvar je treba za vsako ceno obrniti najmanj v obratno smer. Ker pa se Šarec, Cerar, Bratuškova in Erjavec niso sposobni dogovoriti, in se petelinijo vsak po svoje, je Šarčevo prvo mesto in prvo mesto njegove liste, treba razumeti v pravem kontekstu. Šarec naj bo torej tisti, ki naj v evropskem parlamentu doseže spremembe v korist levice. Hkrati pa je to jasno sporočilo Bratuškovi, Cerarju in Erjavcu, da naj bodo popolnoma tiho. Vsako soliranje Bratuškove, Cerarja ali Erjavca bo po evropskih volitvah najstrožje kaznovano, kar v praksi pomeni politično smrt njih in njihovih strank. www.vinkogorenak.ne

Sun, 20. Jan 2019 at 19:43

104 ogledov

Evropski poslanec Franc Bogovič predstavil EU akcijo »Pametne vasi« v Gorskem kotarju
V petek, 18. januarja 2019, je v Prezidu, kraju na slovensko-hrvaški meji, potekalo omizje »Pametne vasi v Gorskem kotarju«, kjer je kot osrednji govornik nastopil evropski poslanec iz politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Franc Bogovič, ki je predstavil EU akcijo za pametne vasi, ki sta jo v Evropskem parlamentu v sodelovanju z Evropsko komisijo inicirala skupaj z madžarskim poslancem Tiborjem Szanyijem kot odgovor na izzive za ohranitev življenja in dela na podeželju. Govorci in organizatorji omizja Pametne vasi v Gorskem kotarjuFOTO: Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP)Na omizje, na katerem so sodelovali predstavniki lokalne in županijske oblasti, javnega in zasebnega sektorja iz Slovenije in Hrvaške, so vabili Slovensko kulturno društvo Gorski kotar (SKD Gorski kotar), Kmetijsko-izobraževalna skupnost Gorski kotar (KIS Gorski kotar) in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu. Uvodoma sta vse prisotne pozdravili Jelena Malnar v imenu SKD Gorski kotar in KIS Gorski kotar ter veleposlanica Republike Slovenije v Zagrebu dr. Smiljana Knez.  Cilj akcije je ohraniti in razviti podeželje v naslednjih desetletjih s pomočjo novih tehnologij in novih poslovnih konceptov. Na predlog Bogoviča in Szanyija je v evropskem proračunu že zagotovljenih 3,3 milijonov evrov za pripravljalni ukrep za Pametne vasi. V pripravi so tudi inštrumenti za financiranje pametnih podeželskih območij v naslednji finančni perspektivi EU. Kot primer dobre prakse je bil predstavljen Zavod Sopotniki, ki starejšim občanom ponuja brezplačne prevoze in jim tako želi pomagati pri vključevanju v aktivno družabno življenje. Ustanovitelj in direktor Marko Zevnik je s Sopotniki ponazoril, kako lahko z združenimi močni prostovoljcev, donatorjev in lokalne skupnosti v duhu medgeneracijskega sodelovanja ustvarjamo prijetnejše okolje za sobivanje. Veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem dr. Smiljana KnezFOTO: Mario ŽnidaršičV nadaljevanju so svoje delo, projekte in aktivnosti na področju uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije za trajnostni razvoj Primorsko-goranske županije predstavili Vedran Kružić, ravnatelj Regionalne razvojne agencije, Melita Raukar, vodja Upravnega oddelka za turizem, podjetništvo in ruralni razvoj in Dalibora Šoštarić, ravnatelj Centra za kmetijstvo in ruralni razvoj. Poslovne modele za hitro realizacijo projektov na področju energetske oskrbe vasi/zaselkov, vodnih krogov, javne razsvetljave, energetske obnove stavb in drugo so predstavili iz podjetja Petrol: mag. Jože Torkar, direktor energetskih in okoljskih rešitev v javnem in komercialnem sektorju, Branimir Šteko, prodajni vodja energetskih in okoljskih rešitev v javnem in zasebnem sektorju za Hrvaško in dr. Gašper Artač, vodja centra upravljanja energij. Posebej je bil izpostavljen projekt »Compile« v luči ustvarjanja energetsko samooskrbne vasi Luče v Zgornji Savinjski dolini. Pred omizjem »Pametne vasi v Gorskem kotarju« so študenti Fakultete za turizem, Univerze v Mariboru predstavili rezultate in predloge za program celovitega in trajnostnega razvoja območja Prezid in Gorskega kotarja, ki so jih pripravili pod mentorstvom doc. dr. Marka Koščaka in asist. Barbare Pavlakovič. Na dogodku so prisotne nagovorili tudi evropski poslanec Lojze Peterle (NSi/EPP), Rudi Merljak, sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v imenu ministra Petra J. Česnika in namestnica župana mesta Čabar Ivana Lakota. Večer so s svojim nastopom popestrili tudi učenci dopolnilnega pouka slovenščine, Lara Turk s pesmico v narečju, ter Nives Turk in Tea Štimac z igro »Gluha babica« pod mentorstvom učiteljice Mirjane Žagar.

Sun, 20. Jan 2019 at 10:14

125 ogledov

Leto 2019 je leto pesnika Valentina Vodnika
Pred 200 leti je v Ljubljani umrl jezikoslovec, pesnik, prevajalec, časnikar in duhovnik Valentin Vodnik. V počastitev obletnice bo danes popoldne na Vodnikovi domačiji potekala prireditev, ki bo uvedla niz dogodkov ob Vodnikovem letu.    Prireditev ob pomembni obletnici se je odvijala 8.1.2019 na Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Dogodek so jo zaznamovali štirje Vodnikovi originalni rokopisi, ki jih je zbranim predstavil vodja rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Marijan Rupert. Po ogledu prenovljene stalne razstave, po kateri je obiskovalce popeljal soavtor postavitve Janez Polajnar, je bila na ogled hišna predstava Andreja Rozmana Roze z naslovom Ljubljanski vodnik našel Vodnika. Januarskim dogodkom bo skozi leto sledila še vrsta drugih, med katerimi bo osrednji znanstveni simpozij, ki ga Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravlja s SAZU, ljubljansko filozofsko fakulteto in Vodnikovo domačijo. Na simpoziju z naslovom Oživljeni Vodnik bo konec januarja 14 strokovnjakov predstavilo Vodnikovo življenje in delo z več vidikov. Vodnik velja za eno najpomembnejših slovenskih osebnosti 19. stoletja. Udejstvoval se je na številnih področjih, marsikje veljal za prvega, a obenem ostal na določenih področjih v senci drugih tedanjih velikanov, kot sta bila pesnik France Prešeren in jezikoslovec Jernej Kopitar.   Vodnik velja za eno najpomembnejših slovenskih osebnosti 19. stoletja. Udejstvoval se je na številnih področjih, marsikje veljal za prvega, a obenem je ostal na določenih področjih v senci drugih tedanjih velikanov, kot sta bila pesnik France Prešeren in jezikoslovec Jernej Kopitar. Leta 1758 rojeni ustvarjalec je med drugim sestavil prvo slovnico v slovenščini, se podpisal pod eno prvih slovenskih pesniških zbirk in napisal prvo slovensko kuharico Kuharske bukve ter babiški priročnik v domačem jeziku. Leta 1797 je začel izdajati tudi prvi slovenski časopis Lublanske novize, ki je potem izhajal do leta 1800.Dve stoletji od smrti Valentina Vodnika, na številnih področjih "pervega" pri nas. Moteča pretirana navdušenost nad Napoleonom.   V letu 1809 ga je ob ustanovitvi Ilirskih provinc francoska oblast pritegnila v upravo in nov šolski sistem, za kar so se odločili zaradi njegovega znanja francoščine in italijanščine ter velike delovne vneme. V uradnem spisu francoski vladi je Vodniku uspelo prepričati Francoze, da so opustili namen, da bi v šolski pouk na Kranjskem namesto slovenščine vpeljali hrvaško dalmatinščino kot v preostalih delih Ilirskih provinc. Po njegovi zamisli je slovenščina postala učni jezik v enotni osnovni šoli in gimnaziji, v zadnjem letniku tudi učni predmet. V tem obdobju je napisal še prvi slovenski učbenik za poučevanje tujega jezika, in sicer francoščine, ter (nedokončan) prvi slovenski učbenik za italijanščino.   Potem ko so ga avstrijske oblasti predčasno upokojile zaradi pretiranega navdušenja nad Napoleonom, je bil izključen tudi iz javnega življenja in pozabljen, a vendar je prvi slovenski književnik z lastnim spomenikom v Ljubljani. Valentin  Vodnik je bil med pomembnimi začetniki slovenske posvetne poezije, pa tudi pomemben naroden preroditelj in dramilec.   Spomenik pesniku stoji na ljubljanskem Vodnikovem trgu.   Leta 2007 je bil izdan numizmatični kovanec za 30 € z motivom Valentina Vodnika.   Kuharske bukve Valentina Vodnika, Ljubljana 1799, so prva kuharska knjiga v slovenskem jeziku. Knjiga pomembno sooblikuje razvoj kulinarike in gastronomije Slovenije in uvršča našo državo v družbo že stoletja razvitih kulinaričnih in gastronomskih regij Evrope. Ob koncu 18. stoletja so poznali na današnjem slovenskem ozemlju skoraj vse temeljne kulinarične in gastronomske izraze tudi v slovenskem jeziku. Pregled jedi i n receptov v knjigi pokaže, kaj ni bila prehranska podoba takratne Slovenije, saj je Vodnik kot razsvetljenec navedel večino jedi, ki naj bi jih v takratno »sodobno kuhinjo« šele uvedli. Izjemnega pomena je Vodnikov uvod v Kuharske bukve z navodili za pravilno in predvsem zdravo kuhanje. Recepti za jedi, zbrani v Kuharskih bukvah Valentina Vodnika so lahko izziv za sodobno kulinarično ponudbo.   Leta 2011 je Mohorjeva družba v sodelovanju z etnologom Janezom Bogatejem izdala faksimile s prevodom v sodobno slovenščino in barvno prilogo.       Na nagrobnem spomeniku pesnika na ljubljanskem spominskem parku Navjah lahko preberemo odlomek iz njegove pesem z naslovom Moj spomenik. Pesnik je sam napisal vsebino svojega nagrobnega spomenika.   MOJ SPOMENIK   Kdo rojen prihodnjih   bo meni verjel, da v letih nerodnih  okrogle sem pel?   Ne žvenka ne cvenka,   pa bati se nič, živi se brez plenka   o petju ko tič.   Kar mat je učila,   me mika zapét, kar starka zložila,   jo lično posnet.   Redila me Sava,   Ljubljansko poljé, navdale Trigláva   me snéžne kopé.   Vršáca Parnása   zgolj svojega znam, inakega glása   iz gosli ne dam.   Latinske, helénske,   tevtónske učim, za pevke slovénske   živim in gorim.   Ne hčere ne sina   po meni ne bo, dovolj je spomina:   me pesmi pojó.       Ena najlepših (domovinskih) pesmi je pesem z naslovom Dramilo   Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Pólje, vinograd, gora, morjé, ruda, kupčija tebe redé.   Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak' nisi zaspan.   Glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi! Lenega čaka strgan rokav, pal'ca beraška, prazen bokal.   Kot je že pred več kot 200 leti slovenski pesnik povedal: Išče te sreča, um ti je dan,našel jo boš, ak' nisi zaspan. Potrebujemo več samozavesti ter dela in proaktivnosti.                                

Sat, 19. Jan 2019 at 23:45

152 ogledov

Rogla: »Končno preboj slovenskega deskarja na domači Rogli«
Danes je na Rogli potekalo tekmovanje deskarjev i deskark na snegu. Tekma  in rezultati so  se šteli v razvrstitev na lestvici deskarjev za  svetovni  pokal. Rogla že nekaj  let je stalna zimska destinacija  za  FIS tekme prvokategornikov v svetovnem pokalu. Še več  je tistih ,ki se zelo radi pripravljajo na Rogli oziroma na terenih, ki so zelo  priljubljeni med deskarji. Vse je bilo pripravljeno za deskarski praznik. Dopoldne so bile opravljene kvalifikacije v obeh konkurencah, moški in ženski.  V ženski konkurenci so slovenski deskarji in deskarske polagali velike  upe v Glorijo Kotnik, našo do sedaj najbolj pripravljeno tekmovalko  z  do sedaj  najbolj odmevnimi rezultati.  Pri moških  je bilo več sreče . Od  pet tekmovalcev ki so bili na štartni listi so kvalifikacijski čas ki je bil potreben za uvrstitev v izločilne bolje so izpolnili trije in sicer, Rok Marguč, Tim Mastnak in Žan Košir. V izločilnih bojih se je  sreča nasmehnila edino Roku Marguču.  Kasneje se mu je ta vztrajnost  izplačala. Osvojil je tretje mesto. »Končno«,  je rekel Rok  Marguč, da osvojim stopničke in to prvič na moji Rogli. » To tretje mesto je vredno kot prvo mesto in medalja na svetovnem  prvenstvu.  Bil sem agresiven in sem delal napake. Zato sem pričakoval manj. Ampak sem osvojil končno prve stopničke na Rogli. Manj je več, se  bom držal tega recepta« je dejal Rok Marguč ob zelo očitnem veselju in širokem nasmehu. Prva tri mesta v ženski konkurenci so osvojile: 1.       Selina Joerg iz Nemčije 2.       Natalia Soboleva  iz Ruske Federacije 3.       Chayenne Loch prav tak o iz Nemčije V moški konkurenci pa je lestvica   bila za videti tako: 1.       Edwin Coratti iz Italije 2.       Daniele  Bagozza prav tako Italija 3.       Rok Marguč  iz Slovenije Podeljevalci nagrad za osvojena mesta v obeh konkurencah  so bili: za tretje mesto Branko Bračko, član uprave UNIOR d.d. , zlati sponzor tekmovanja, za druga osvojena mesta je nagrade in  priznanja je podelil mag. Boris Podvršnik, župan občine Zreče v katero spada  tudi prizorišče današnjega tekmovanja ter Bojan Podkrajšek, poslanec v Državnem Zboru Republike Slovenije,  ki je podelil priznanja za osvojena prva mesta. Dan je bil kot naročen za užitke  na snegu.  Tudi za nekatere  tekmovalke in tekmovalece, ki so tukaj dosegli  prvič dosegli odličen rezultat za katerega bodo rekli da so prav tukaj naredili očiten premik v svoji karieri. Organizacijsko prav tako na višku,  oziroma tako kot je najboljše za vse. Se vidimo naslednje leto! Tekst in foto Vane K. Tegov

Sat, 19. Jan 2019 at 20:55

263 ogledov

100-letnica: Skupaj čez zlati most
Jožef Klekl st. se je februarja 1919  na članek »Autonomija - odgovor sobočkih magjarskih novin« odzval z naslednjimi besedami: "Pitamo te sobočke gospode, v čidom imeni govorijo? Je njim lüdstvo to posel naložilo? Izjavimo, da so tej gospodje, bodisi plemenitaši ali menši, nej pristojni v imeni slovenskoga lüdstva se naprej postaviti." S temi besedami je opozoril pretežno madžaronsko usmerjeno inteligenco v Murski Soboti in delu Prekmurja, ki je pripadalo županiji Železna, da njihove težnje ohranitve Slovenske krajine v okviru Ogrske niso odraz volje ljudstva. Klekl je 14. januarja 1919 v Novinah objavil »Načrt ali plan autonomije, šteroga je spravišče slovenskih dühovnikov, Zaladske županije, 14. jan. 1919., ednoglasno sprijalo«. V njem je pozval duhovnike takratne  Železne županije naj se pridružijo načrtu avtonomije Slovenske krajine, referendumska volja ljudstva pa bi odločila, v kateri državi bi živeli. Klekl je tako računal tudi na podporo evangeličanskih fararjev. Doživel pa je hladen tuš. Izkazalo se je namreč, da se ti vidijo znotraj madžarskega matičnega naroda kot Vendi (torej Ogri, ki govorijo Slovensko) in ne znotraj novo nastajajoče SHS kot Slovenci s svojo versko, jezikovno in kulturno avtonomijo. Obletnica 100-letnice priključitve Prekmurja (dela Slovenske krajine), k SHS poteka v »uradnem« delu brez pretežnega dela kritično razmišljujoče katoliške inteligence. Več kot na mestu se lahko vprašamo, kot se je pred 100 leti vprašal Klekl: »V čigavem imenu govori samooklicani odbor za proslavo 100-letnice? Ta odbor nima pristojnosti govoriti v imenu prekmurskega ljudstva.« V senci Kučanovega ideološko enovitega odbora potekajo ločeno dejavnosti Slovenske Škofovske konference. Te pri režimskih novinarjih nimajo predikata Kučanove žlahtnosti in se jih uredniki v glavnem izogibajo ali pa objavljajo norčave naslove, kot recimo novinar Timotej Milanov (»Beseda bo beton postala«). V lanskem letu so s pomočjo globoke države zaradi škofovega projekta ob 100-letnici sprožili pravi pogrom proti msgr. Petru Štumpfu. Tematske jaslice, članki v Stopinjah 2019, nagovori pri svetih mašah ostajajo neopaženi. Skupaj čez zlati most Murskosoboški škof. msgr. Peter Štumpf je, tako kot Klekl pred 100 leti, razumel, da v Prekmurju (takrat Slovenski krajini) ne živijo v bedi in socialnem zanikanju samo Slovenci. Zgodovina nas uči, da so uspešne tiste skupnosti, ki v mirnem času ne živijo v zgodbah »poražencev in zmagovalcev«, ampak najdejo okvir, v katerem stopi sotrpin v uboštvu z ramo ob rami k novim skupnim izzivom, upoštevaje različnost in v razumevanju prebolevanja zadanih ran. Narodno zavedni rimokatoliški duhovniki so pred 100 leti razumeli duh časa.  Zaradi tega so bili s strani »sobočke gospode« označeni za »narodoizdajnike«. Tudi danes niso deležni dobrodošlice. Njihov program ob 100-letnici ni niti z besedico vsebinsko predstavljen v Kučanovem uradnem delu, čeprav je vsebinsko bogat in je zaobjet pod sloganom »Skupaj čez zlati most«. V času, ko nam glavni (MSM) mediji (Vestnik, Večer) in uradna politika (Bratušek) prikazujejo Madžare skorajda ne kot »fašistično« ljudstvo, ki želi ponovno priključiti Prekmurje Madžarski, se RKC v Sloveniji vede trezno. Kot svoj osnovni moto ob 100-letnici dogodkov je tako izpostavljen »zlati most« (ta je tudi v grbu murskosoboške škofije) in skupno sodelovanje z narodi in državami, s katerimi smo Prekmurci na veke sobivali. V ospredju tako niso kartografske podrobnosti odcepitve od takratne ogrske oblasti, ampak predvsem, kako po 100 letih eksperimenta na novo osmisliti sobivanje v združeni Evropi. Prekmurcem zmerjanje sosedov s strani lokalnih slovenskih režimskih medijev in uradne leve oblasti ne bo prineslo uspeha. Pred 100 leti so duhovniki Zalske županije podali okvir sobivanja, katero so videli v obliki avtonomije in kjer se po Jezusovem nauku spoštuje najprej suverenega posameznika – človeka, ne glede na narodnost, na ozemlju Slovenske krajine. Kleklovo idejo so zatirali tako madžaroni, boljševiki… na koncu še komunisti v idejni zaslepljenosti izgradnje novega ničejanskega človeka. Most med Kučanovim uradnim odborom in škofovim bo tako, kot kaže, zlat le na enem kraju. Nagovor: - Naši koraki čez prvi zlati most (http://www.skofija-sobota.si/nasi-koraki-cez-prvi-zlati-most_7836) Iz nagovora: »Gospod Jezus, ko obhajamo stoletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, te prosimo za odprtost in prijateljsko sodelovanje med narodi.« Ostalo: (http://www.skofija-sobota.si/100-letnica)  

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-01-16 05:48:54


Neglede na politično korektnost, te moram Rado uvrstiti med telebane. To kar si spisal v zadnjem odgovoru na mojjo repliko, presega vse meje zdravega razuma. Tudi najbolj bolan duh si v javnosti kaj takaega na sme privoščiti. Samo prva točka je primer, kako hudo so komunisti deformirali ljudem možgane. Jugoslavija je bila komunistična diktatura, kar pomeni da so diktaturo izvajalai komunisti, ki so imeli v rokah vso oblast.Tudi najmanjše funkcije so komunisti kontrolirali. Če si naprimer hotel ustanoviti filatelistično društvo so morali biti v tem društvu komunisti, ki so kontrolirali dejavnost društva. Klje je tukaj socializem,ki ga navajaš? O ostalih, bistvenejših zadevah, ki so pripelajle državo v bankrot , niti ne govorim. Tito je eden največjih morilcev 20. stoletja. Uvršča se v galerijo monstrov, kakršni so bili Stalin, Mao ze Dong, Hitler, Pol Pot in podobna druščina. Odgovoren je za poboje najmanj 500.000 ljudi. Dovolj dokazov o njegovih zločinih je v Sloveniji. Da je bil zločinec je sam pojasnil s tem, ko je najhujša morišča predal v varstvo svoji tako priljubjeni JLA, ki jo je neskončno ljubil, da ga je varovala. Večino morišč je namreć JLA varovala dan in noč. Morda zato, da ne bi kateri od pobitih pobegnil? Ne, zato, ker se je slavni maršal, najpriljubljenejši dosmrtni predsednik Juoslavije zavedal svoji zločinov in jih je z varovanjem nevednih volajkov želel prikriti. Solze ob njegov smrti so se posušile, zločini pa so prišli na dan. Tukaj so in Tito je uvrščen med največje zločince 20. stoletja. Tako ga vidi objktivna zgodovina, ki pa je niso napisali titovi podrepniki, temveč objktivni zgodovinarji 20. stoletja. Bodi s tem dovolj, saj nima smisla nadalje razpravljati s telebanom.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Slovenskim volivcem je dovolj političnih cvetličarjev