Na sredo po pustnem torku nastopi pepelnica in s pepelničino sredo se začenja post. Na samo pepelnično sredo pa velja strogi post. Včasih je polnočni zvon označil začetek posta. Do nedavnega je veljala pepelnica za sopraznik in sveti dan.

Verniki  hodijo k maši, ki se je opravljala v spokorni vijolični barvi. Včasih je tudi vsak pristopil k pepeljenju.

Mašnik je s pepelom “lanskih” oljk pokrižal čela vernikom in izrekel znane biblijske besede: “Spominjaj se, da si prah in da v prah se povrneš.”

"Prav je, da na pepelnico sklenete, da se boste ves postni čas odrekli nečemur, kar vas veseli. Ali ne boste jedli določene prehrane, pili določene pijače, si ne boste ogledali, kar vas veseli, pomagali komu, ki je pomoči potreben ipd.

Lahko začnete z malimi stvarmi. Če boste nadaljevali z odpovedjo, temu, kar prinaša ta svet, boste z leti dobili mnoge kreposti.

Te kreposti, vas bodo še kako utrdile, da boste lažje prenašali preizkušnje, ki vam jih bo Jezus poslal, da bi mu pomagali nositi križ!"

Pepelníčna sréda (kratko pepelníca) je premakljiv praznik v katoliškem koledarju. Praznuje se na sredo, 46 dni pred veliko nočjo. S pepelnico se začenja postni čas - pepelnična sreda je prvi postni dan. Cerkev je ta praznik uvedla po letu 1091.

Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja - posipanja s pepelom. Pri tem obredu duhovnik vernikom na čelo s pepelom nariše znamenje križa in zraven izreče besede:Spreobrni se in veruj evangeliju! ali tudi Spominjaj se, da si prah in da v prah se povrneš!

Pepeljenje je bilo poznano že prej in v stari zavezi zasledimo, da so se ljudje oblekli v raševino in se potresli s pepelom. Križ pa je znamenje premagane smrti (Jezusova smrt na križu). Pepeljenje vernike spominja, da smo vsi ljudje zapisani smrti, spokornost pa je prvi korak na poti k vstajenju.

Pepelnica je uvod v postni čas, v katerem naj bi se verniki moramo odrekli grehu in se pripravili, da s Kristusom vstanejo k novemu življenju. Peplnična sreda je (tako kot veliki petek dan posta in zdržka mesa.

Pepelnica:  nekatere slovenske šege in navade

Poseben običaj na pepelnico pa je vlečenje ploha. Dekleta, ki se v predpustu niso omožila, bi morala vleči na ta dan za kazen ploh.

O tem poroča že Valvasor, ki pravi, da so morala dekleta, ki so se približevala tridesetim, pa niso bila oddana, fantom na vasi nekaj plačati ali pa so morala vleči ploh.

Ploh je bil na Koroškem težak olupljen hlod, na katerega je bila pritrjena slamnata lutka, fantje pa so dekleta priganjali z biči, če niso pridno vlekla.

Na zadnje so ploh prodali na dražbi, lutko vrgli v vaški vodnjak, kupnino pa, kot se spodobi, zapili na naslednjem plesu. Tako je bila stvar, kar se pusta in pepelnice tiče, končana do naslednjega leta. 


							   

Na samo pepelnično sredo velja strogi post, ravno tako na veliki petek (letos 29 marca). Ta dva dneva se kristjani le enkrat na dan do sitega najejo in se zdržijo mesnih jedi. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu.