Pošta Slovenije je izdala voščilno znamko ob 14. februarju- voščilo za Valentinovo.

Ali so vasovalce zamenjale vasovalke?

Izražanje ljubezenskih čustev in naklonjenosti dekletom z dvorjenjem pod okni njihovih kamric, pogosto tudi z uporabo lestev, ki so snubcem omogočale bližino ali celo vstop v sicer prepovedane prostore, je bilo ena od pomembnih oblik ljubezenske komunikacije parov v obdobju pred poroko.

V mestih se je to pogosto dogajalo pod balkoni, za kar je menda eno najbolj znanih pričevanj tisto o Romeu in Juliji, katere balkon v Veroni (Italija) je še danes predmet množičnega turističnega ogledovanja. Vendar zgodba, ki jo je kot tragedijo zapisal in leta 1597 objavil William Shakespeare, vzbuja v današnjih turistih najrazličnejše domišljije, saj ima tudi sodobni človek različne dobre, a tudi slabe izkušnje ter spoznanja iz navezovanj ljubezenskih odnosov.

Prav zato ne preseneča na videz duhovita interpretacija medspolnega ljubezenskega razmerja na pričujoči znamki, v katerem sta spola zamenjala svoji vlogi. V sodobnem svetu so namreč v tej komunikaciji med spoloma tradicionalne vloge pogosto zamenjane. Svet elektronskih medijev in komunikacij vedno bolj preglasuje najbolj primarni človeški stik, pogled iz oči v oči, razne druge neverbalne oblike, ki jih omogoča govorica telesa, sporočila, ki jih prinašajo pravilno izbrani cvetovi rož, izbrana pesem ali melodija, in še bi lahko naštevali. Ali vse našteto res sodi le še v zakladnico preteklega, počasi napredujočega sveta, sveta z manj norenja in hitenja, z več osebnosti? Prav zato nas tokratna znamka ne sme le razveseliti zaradi svoje na videz hudomušne vsebine, ampak nam mora vzbuditi tudi drugačna razmišljanja.

V vsakdanjem življenju smo vse manj pozorni in iznajdljivi. 14. februarja, na valentinovo, pa je čas, da se prebudimo. Ob tem praznika si ljudje, ki se imajo radi, podarjajo zlasti cvetje, voščilnice in drobna darila. Valentinovo je predvsem praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi.

 

Pri nas Valentinovo ni klasičen praznik, lahko bi rekli da je vrinjen, vendar se pri nas vse bolj uveljavlja. Valentinova srca so prišla k nam iz Holandije skupaj s samo zamislijo o prazniku. Sv. Valentina že dolgo poznamo tudi v Sloveniji, vendar je imel pri nas drugačen pomen.

 

Po starem kmečkem koledarju je Valentin prinesel ključe do korenin in so mu zato pravili prvi spomladin. Valentin ureže prvo trto, ponekod pa se prične v tem času delo na vrtovih. Predvsem pa je marsikomu znano, da je ta dan poleg gregorjevega (12. marec) in vincencijevega (22. januar) značilen po tem, da se ptički ženijo. Zanimivo je , da v Beli krajini pravijo, da je valentinovo prvi spomladanski dan.V ZDA je valentinovo med vsemi dnevi edini dan, ko je ženski dovoljeno moškega zaprositi za roko (pravilo veleva – če jo zavrne, ji mora kupiti svilene nogavice). Poleg zaljubljencev si valentinovo tam voščijo tudi prijatelji.

 

Korenine valentinovega pa najdemo tudi v starem Rimu. Tam so 15. februarja praznovali praznik luperkalije, v čast bogu Luperku, zaščitniku ovc pred volkovi. Mladi so na predvečer praznika na lističe napisali svoje ime, listič vrgli v posodo, potem pa so mladi fantje iz nje vlekli lističe. Čigar ime na listku je mladenič prebral, tisto dekle je bila vse leto njegova draga. Ko so Rimljani sprejeli krščanstvo, so ta praznik prestavili na 14. februar in ga poimenovali po svetniku - sv. Valentinu.

Tudi stara zgodba iz Indije pripoveduje, da so tam 7., 14. in 21. februarja z neba padle tri kaplje, ki so naznanile vrnitev pomladi. Ena kaplja je prešla zrak, druga je padla v vodo in tretja na zemljo. V indijskem koledarju je 14. februar posvečen bogu zakona, kar je dokaj blizu pojmovanju o valentinovem.

Poleg znamke je bil izdan tudi blok prvega dneva ter žig.