SI
Čaplja za plačilo davka
Mogočen imperij, ki je prerasel samega sebe
V Fokusu
Zanimivo

Sobota, 10. februar 2018 ob 16:17

Odpri galerijo

Na začetku je bila blagovna menjava. Človeštvo je najprej zamenjevalo en izdelek in/ali uslugo za drugega. Na ta način smo trgovali do okoli 9000 pred našim štetjem (p.n.š.) in marsikdaj tako trgujemo še danes! Sprva je bilo najpogostejše menjalno sredstvo govedo ali drobnica, kasneje pa različne vrsta žita ali riža. A obstajala je mogočna država, ki je imela zelo nenavadno menjalno sredstvo. Kot denar so uporabljali kakavova zrna.

To je bilo v srednji Ameriki, na ozemlju današnje Mehike. Tam je raslo in še raste na tisoče dreves kakavovca z značilnimi zrni s trdo lupino in z mehko, zrnato notranjostjo.  Prebivalci so lupino prevrtali in kakavov prah iztresli iz njih. Prah so koristno uporabili za izdelavo čokolade. A težave so bile gore nekoristnih in prevrtanih lupin. Nekdo je pomislil, da bi jih koristno uporabili tako, da bi jih napolnili z blatom in zapečatili ter jih uporabili kot denar. Na tej kakavovi lupini in na blatu v njej je zrasel mogočen imperij.

IMPERIJ JE NASTAL IZ NIČ

Prvi Aztek ali Mešik se je priselil s severa - iz Aztlana. A nihče ni prav vedel, če je res. Mogoče že, če o tem govorijo miti in legende. Toda prav za trdno ni vedel nihče. On in tisti, ki so prišli za njim, so govorili jezik nahuatl mogočnih Toltekov, katerih prevlada v osrednji Mehiki se je končala v 12. stoletju. Ta jezik je bil tudi edina povezava Mešikov s padlo veličino. Preganjali so jih iz enega naselja v Mehiški kotlini v drugo, potem pa so se znašli na otoku na jezeru Texcoco, ki ga ni maral nihče drug, in so ga leta 1325 razglasili za Tenochtitlan (izg. Tenoktitlan).

Rekonstrukcija azteške prestolnice Tenochtitlan

Jezero je bilo le malo več kot močvirje. Primanjkovalo je pitne vode, pa tudi kamenja in lesa za gradnjo.  Preganjani prišleki so vse to nadomestili z močno voljo. Kopali so po razvalinah nekdaj veličastnih mestnih držav Teotihuacan in Tula. Prisvojili so si tisto, kar  je ostalo in vse skupaj pametno uporabili. Trajalo je sto let, da je mesto Tenochtitlan postalo imenitnejše od obeh prejšnjih mest. Prenesli so na tisoče kubičnih metrov zemlje in ustvarili čudo iz nasipov in akvaduktov, ki so ga kanali in nasute poti predelili v štiri kvadrante, razporejene v krogu okrog osrednje piramide z dvojnim stopniščem in dvojnim svetiščem na vrhu. Nobeden od okraskov na njej ni bil posebno izviren, a saj je bilo tudi mišljeno tako. Mešiki so si prizadevali, da bi vsi verjeli, da so oni resnični dediči mogočnih držav.

ZVITI TLACAELEL, KRALJEVI SVETOVALEC

V zadnji tretjini tega obdobja je bil osrednja osebnost Tlacaelel, kraljevi svetovalec, ki je preživel vladavine različnih kraljev. Bil je dejansko odgovoren za vse, kar se je v novi državi dogajalo. Našli so zapis na steni v eni izmed piramid, kjer pravi:
»Noben od prejšnjih kraljev ni naredil ničesar brez mojega mnenja ali nasveta.«

Vendar se ni zadovoljil samo s tem, temveč je vpeljal novo različico azteške zgodovine. V njej zatrjuje, da so Mešiki potomci velikih Taltekov in je Huitzilapaehtlija - njihovega zavetnika, boga sonca in vojne - povzdignil na panteon vzvišenih tolteških božanstev. Kraljevi svetovalec je šel še korak dlje. Trdil je, da je vladarska usoda azteških kraljev, da morajo v čast in slavo božanstva zavzeti vse druge države. Zapisal je:
»Osvajajte, da bi zajeli žrtve za darovanje, saj bo sonce-božanstvo Huitzilapaehtli, vir vsega življenja, umrlo, če se ne nahrani s človeško krvjo.«

Preganjani so se kruto maščevali za vse krivice, ki so jim bile storjene.  Podjarmili so si mesto za mestom v Mehiški kotlini. Pod Moctezumo I. konec 40. let 15. stoletja so s svojimi zavezniki prečkali več kot 300 kilometrov, da bi razširili državo na jug v današnji zvezni državi Morelos in Guerrero. Do 50. let 15. stoletja so prodrli na severni del obale Mehiškega zaliva. In do leta 1465 je izginila še konfederacija Chaleo, osameli kljubovalec v Mehiški kotlini.

AHUITZOTL, HUDOBNA VIDRA

Osmi azteški vladar, Ahuitzotl (njegovo ime pomeni »hudobno, vidri podobno bitje, ki lahko človeka pokonča s svojim mišičastim repom«), je imperij v 16 letih vladavine in v 45 zavojevanjih razširil do skrajnih meja. Imenujejo ga tudi »mož brez obraza«, saj nikjer niso našli nobenega njegovega portreta. Njegovo osnovno pravilo je bilo: poberi vse najboljše z zavojevanega območja. Med srednje ameriškimi ljudstvi je bila najpomembnejša dragocenost žad, ki je predstavljal plodnost, in ga je mogoče najti le v gvatemalskih rudnikih. Ahuitzotl je ustanovil trgovske poti na tamkajšnja ozemlja in poleg žada pridobival še kecalova peresa, zlato, jaguarjevo krzno in kakav. S tem izobiljem bogastva je postal Tenochtitlan trgovska, pa tudi kulturna velesila, najbogatejše umetniško središče tedanjega časa v obeh Amerikah.

Edine upodobitve kakega azteškega vladarja, ki jih poznamo, predstavljajo Moctezumo II., narejene pa so bile na podlagi opisov Špancev po njegovi smrti. To je bil zadnji (deveti) vladar, ki je vladal Mešikom pred špansko zasedbo. Ko so prišli konkvistadorji, je država že propadala zaradi uporov ljudstev, ki jih je osvojil njegov predhodnik. V krvi španskih osvajanj je bil leta 1521 mogočen imperij pokopan.

AZTEŠKI DAVČNI SISTEM

Raziskovalci so na enem izmed azteških zapisov našli natančen popis davčnih zahtev mogočnega imperija. Podložni kralj Matlacohuatl (vladal je od 1152 do 1222) mesta Azcapotzalco - kar v prevodu iz jezika nahuatl pomeni »mesto pri mravljišču« - je prejel popis davkov, ki jih je moral poslati v prestolnico. Ker so prevažali tovor po vodnih poteh, je poslal splav polno naložen s cvetjem, sadjem in čapljo(!) ter njenimi jajci. Teh je moralo biti toliko, da so napolnila poslani jerbas.

Božanstvo Huitzilapaehtli

Davke so pobirali posebni državni uradniki, imenovani »calpixquis«. Kot znamenje svojega poklica, so nosili izrezbarjene palice in pahljače iz perja dragocenih ptic. Njihova naloga je bila, da poberejo točno takšne davke, kot so bili zapisani  v davčnih popisnicah, imenovanih »tequiámatl«. Za pobrane davke so izdali potrdilo, kjer je azteški kralj zagotavljal, da bo mesto varoval pred napadi in skrbel za dobrobit meščanov.  Vsi davčni uslužbenci azteškega imperija so bili v službi v posebnem davčno-finančnem uradu, ki je bil bolj ali manj neodvisen od vladarja.

Davki so bili razporejeni v različne kategorije, ki so bile odvisne od okoliščin. Razlikovali so se v času vojne, v času verskih praznikov, v času miru in za posebna obdobja, itd. Podložno mesto je plačevalo davke v dveh oblikah, z izdelki in z uslugami. Velikost davkov je bila odvisna od števila prebivalcev in od rodovitnosti province ter od spretnosti rokodelcev in količine njihove proizvodnje.

DAJATVE V VELIKEM IMPERIJU

Azteki niso razlikovali med tributi in davki. Načeloma je veljalo, da mora vladar podložne države plačati tribute v imenu svoje države, njegovi prebivalci pa plačevati davke svojemu mestu in Tenochtitlanu. Ko so osvajali, so zajeli določeno število ujetnikov in ti so bili žrtvovani sončnemu bogu. Ko je bilo mesto osvojeno, so pustili lokalno upravo, če so le redno plačevali dajatve.

Codex Mendoza, azteška davčna popisnica (tequiámatl).

Poznali so tudi osebe, ki jim ni bilo potrebno plačevati davkov, to so bili: svečeniki, visoki plemiči, mladoletne osebe, sirote, invalidi in berači. Trgovci so plačevali prometni davek. Obrtniki so plačevali davek na ocenjeno vrednost njihovih uslug. Kmetje  so plačevali v naturalijah v višini določenega odstotka od pridelanega izdelka. V kolikor nekdo ni plačal davka, so mu zasegli vse imetje in, če je še to bilo premalo, so ga zasužnjili.

Dacarji so davke pobirali vsakih 80 dni, 6 mesecev ali 1-krat na leto. To je bilo odvisno od oddaljenosti podložnega mesta od Tenochtitlana, centra imperija. Seznam dajatev s katerimi so Tenochtitlan oskrbovale zavojevane province, se bere kot kakšen reklamni oglas:
»Cvetje, sadje, živalske kože, žad, zlato, dragoceni kamni, okrasje, imenitna peresa, vojaška oprema in oblačila, ščiti, papir, raznovrstna hrana, pekoče paprike, bučna semena, perutnina, divjačina, kakav, copal (fosilna smola tropskih dreves), ... nešteto kosov oblačil in številni okraski iz različnih materialov, živalskih rogov in kosti.«

Raziskovalci sicer pravijo, da je bila davčna obremenitev razumna in so se zahteve povišale le, če je podložno mesto prenehalo plačevati davke. V kolikor so še v drugo zavrnili plačilo davkov, je sledila vojaška operacija in zajetje novih ujetnikov za žrtvovanje bogovom.

AZTEŠKA TRGOVSKA ZBORNICA

Trgovci so bili zelo pomembni za azteški imperij. Še posebno mesto med njimi so zasedali potujoči trgovci »pochtecah«, ki so preprodajali blago med sosednjimi območji. Organizirani so bili v trgovski zbornici »calpulli« in njihova dovoljenja za trgovanje so se dedovala. Zbornica je imela od vladarja neodvisno zakonodajo, lastna sodišča in notranjo kontrolo za nadzor nad izvajanjem zakonov. Vladar jim je to dopuščal v zameno za njihove vohunske in diplomatske usluge. Zaradi njihove vohunske in politične vloge ter zaradi bogastva, ki so ga tovorili, so vladarju plačevali zaščito. Ta jim je dajal na voljo vojaške oddelke za spremstvo. Če je postalo določeno področje za potujoče trgovce prenevarno, je vladar podložnemu mestu, ki ni zagotavljalo varnosti, napovedal vojno.

Azteško trgovsko sodišče na veliki tržnici (tianquitzli).

Blago se je prodajalo na velikih tržnicah »tianquitzli«, ki so bile odprte na točno določen dan v tednu, le največja tržnica v mestu Tlatelolco je bila odprta vsak dan in vse dni v letu. Na tržnicah so delovali posebni trgovski nadzorniki, ki so preprečevali prevare in kraje. Na tržnicah so delovala trgovska sodišča, ki so takoj obravnavala vse primere in samostojno določala kazni.

Prodajalci so prodajali za gotovino in na kredit. Azteški imperij ni poznal denarja. Kot pomožno menjalno sredstvo so se v glavnem uporabljala kakavova zrna napolnjena z blatom, pa tudi pravokotni kosi bombaževega blaga, zlata zrna, kosci kositra in perje tropskih ptic. Večji trgovski posli so se sklepali s trgovskimi ustnimi pogodbami. Pri tem so morale biti navzoče štiri priče, da so dobile dejansko veljavo. Poznali so prodajne, lizinške, delovne in kreditne pogodbe. Če kredita najemnik ni poravnal, so mu trgovski nadzorniki zaplenili njegovo imetje in izdelke, lahko je postal tudi suženj. Pri posojilu niso poznali obresti. So pa včasih zaračunali stroške kredita, če je bilo potrebno izdelke prenesti na večje razdalje. Poznali so tudi odkup kredita.

KONEC IMPERIJA

Deset let pred prihodom Špancev so Moctezumo II, Ahuitzotlovega naslednika mučila videnja in slutnje. Nadaljeval je osvajanja svojega predhodnika. Kljub silni moči in diademu iz zlata in turkizov ter kljub svojim 19 otrokom in živalskemu vrtu, natrpanemu z eksotičnimi živalmi, pritlikavci, albini in grbavci, je azteškega vladarja ob pamet spravljala lastna kozmična negotovost. Leta 1509 se je na nebu prikazalo slabo znamenje. Bilo je kot plamenec iz koruznega klasa in zdelo se je, da iz njega kot kri curlja ogenj, kapljica po kapljico, kakor rana na nebu. Moctezumove skrbi so bile upravičene, saj se mu je upiralo več kot 50.000 domorodnih vojakov, hoteli so obdržati svoje imetje in zahtevali, naj se nehajo azteški napadi v njihovih skupnostih. Ko bi ne bilo teh zahtev, bi 500 Špancev, ki so se spomladi 1519 zasidrali v Veracruzu s puškami in topovi ter konji, nikoli ne bilo kos azteški vojski.

Pripravil Andy,  prvič objavljeno v reviji Denar, januar 2011

 

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 21. Sep 2019 at 23:23

90 ogledov

Stoletnica Slovenskega narodnega gledališča Maribor
MARIBOR, 21. SEPTEMBER – Z otvoritvijo razstave, s slavnostno sejo Sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor in s Svečano akademijo so danes obeležili stoletnico delovanja Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Z najvišjimi častmi je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor ob stoletnici ustanovitve vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge za izjemen prispevek k razvoju uprizoritvenih umetnosti in oblikovanju slovenske kulturne identitete. Predsednik Pahor je častni pokrovitelj slavnostne akademije ob stoletnici SNG Maribor.   Na slavnostni seji Sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor je predsednica sveta dr. Suzana Žilič Fišer v govoru najavila, da se bosta ob stoletnici gledališča Velika in Stara dvorana preimenovali po ljudeh, ki so v njiju umetniško ustvarjali in so s svojim delom obogatili mariborsko, slovensko in svetovno kulturo. Tako se bo Velika dvorana poimenovala po Ondini Otti Klasinc in Stara dvorana po Franu Žižku. Svet zavoda je naziv »Ambasador SNG Maribor« podelil Petru Boštjančiču, Edwardu Clugu, Danilu Roškerju in Tomažu Pandurju. Za posebne zasluge in nadpovprečen prispevek k razvoju in delovanju SNG Maribor pa je Svet zavoda podelil priznanja Simonu Krečiču, Viliju Ravnjaku, Darku Brleku, Miru Solmanu, Dragu Prosniku in Darku Štandekarju.   Na Svečani akademiji so umetniške moči združile vse enote, zbrane pod streho največjega gledališča v Sloveniji, in pripravile spektakularni umetniški dogodek po idejni zasnovi Edwarda Cluga, v režiji Edwarda Cluga in Valentine Turcu, dirigent je bil Simon Krečič, koreografi Edward Clug, Valentina Turcu in Johan Inger, dramaturg Vili Ravnjak, avtorica glasbenega koncepta Valentina Turcu, avtorja uvodnega dramskega dialoga Nejc Gazvoda in Aleksandar Popovski, avtor videa Tugomer Aleksandar Popovski, avtor videa Bolero Rok Predin, scenograf Marko Japelj, oblikovalec luči Tomaž Premzl, lektorica Mojca Marič. Na akademiji so nastopili igralci Maša Žilavec, Petja Labović, Davor Herga, Eva Kraš, Blaž Dolenc, Peter Boštjančič in Ksenija Mišič, operna solista Sabina Cvilak in Martin Sušnik, baletni solisti Catarina de Meneses, Ionut Dinita, Anton Bogov in Gaj Žmavc, baletni ansambel, zbor Opere in Simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor. O Slovenskem narodnem gledališču Maribor V stotih letih obstoja SNG Maribor je bilo 96 rednih sezon; med letoma 1941–1945, ko zaradi vojne slovensko gledališče ni delovalo, so štiri prazne sezone. V Drami je bilo izvedenih 1028 premier, v Operi 502, v Baletu 119, skupno torej 1649 premier s približno 22.000 predstavami. Drama je delovala v vseh sezonah. Opera je pred drugo svetovno vojno delovala občasno. Kot stalni umetniški ansambel je obstajala med letoma 1922–1928 in od leta 1945 dalje. Balet je začel z rednim delom po letu 1945. Prva uprizoritev v SNG Maribor, ki predstavlja rojstni dan gledališča, je bila 27. septembra 1919, ko so izvedli dramo Josipa Jurčiča Tugomer v režiji Hinka Nučiča, prvega upravnika SNG in prvega umetniškega vodje Drame. Ob koncu prve sezone, 1. maja 1920, je bila prva glasbena premiera, opereta F. R. Hervéja Mam’zelle Nitouche. V drugi sezoni, 4. januarja 1921, je bila prva operna uprizoritev V vodnjaku V. Blodka; prva baletna premiera, enodejanka Možiček I. Ipavca, edina v predvojnem obdobju, je bila izvedena 27. aprila 1926. V prvih sezonah, ko so bile na programu v glavnem Dramine predstave, je bilo nad-povprečno veliko premier; v sezoni 1919/1920 na primer kar 51, ponovitev pa okrog 270. Ko je začela redno delovati tudi Opera, je bilo v povprečju v eni sezoni, npr. sredi dvajsetih let, skupno 25 premier, od tega okrog 15 dramskih, 5 opernih, 5 operetnih s približno 220 ponovitvami. Sredi tridesetih let je bilo povprečje v eni sezoni okrog 20 premier in približno 200 ponovitev. Po koncu druge svetovne vojne, ko se je SNG Maribor ponovno konstituiral, je bila prva dramska premiera 15. novembra 1945. Uprizorili so Skrbinškovo dramatizacijo Cankarjevega Hlapca Jerneja in njegove pravice. Prva operna uprizoritev je bila Smetanova Prodana nevesta 14. decembra 1945, prva baletna premiera, Baletni večer v koreografiji Marte Remškarjeve, je bila 17. junija 1946; prva samostojna celovečerna baletna uprizoritev, Delibesova Coppélia v koreografiji Maksa Kirbosa, je bila izvedena 24. februarja 1951. Sredi petdesetih let je bilo v povprečju v eni sezoni okrog 16 premier, od tega 9 dramskih, 6 opernih in 1 baletna s približno 300 ponovitvami. To razmerje se je ohranilo tudi v naslednjih treh desetletjih. V zadnjih letih je v eni sezoni okrog 13 premier, od tega 7 dramskih, 4 operne in 2 baletni, skupno približno 250 ponovitev. V SNG Maribor so bila med najpogosteje izvajanimi slovenskimi dramskimi besedili dela Ivana Cankarja, Antona Tomaža Linharta, Frana Saleškega Finžgarja, Bratka Krefta, Alojzija Remca, Toneta Partljiča ..., med tujimi pa dela Williama Shakespeara, J. B. P. Molièra, Branislava Nušića, Georgea Bernarda Shawa, Henrika Ibsena, Augusta Strindberga, Carla Goldonija, N. V. Gogolja, A. P. Čehova, Bertolta Brechta ... Danes je SNG največja kulturno-umetniška institucija v državi, zaposlenih ima okrog 320 ljudi, dodatno še okrog 150 honorarnih sodelavcev. Na petih prizoriščih (v dvoranah: Stara dvorana, Nova dvorana, Kazinska dvorana, Komorni in Mali oder) na leto pripravi okrog 13 premier, skupno število prireditev je okrog 500, število obiskovalcev okrog 200.000. O AMBASADORJIH SNG MARIBOR Peter Boštjančič je neizbrisno zapisan v zgodovino Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Analitično poglobljenost in odrsko markantnost svojih igralskih interpretacij je spajal s celovito gledališko angažiranostjo. V svojem dolgoletnem delovanju je z izrednim posluhom za žlahtnost gledališkega izraza kot nosilec repertoarja in nepogrešljiv član našega dramskega ansambla zaznamoval mariborsko gledališče in celotno slovensko gledališko umetnost. Za svoje delo je bil velikokrat nagrajen. Za ves ustvarjalni opus mu podeljujemo častni naslov Ambasador Slovenskega narodnega gledališča Maribor.   Edward Clug, umetniški direktor mariborskega Baleta, je zagotovo eden izmed tistih veličastnih umetnikov, ki ne potrebuje posebne predstavitve, saj je v dveh desetletjih aktivnega koreografskega ustvarjanja postal svojevrstna institucija, čigar kreacije plešejo največji plesalci svetovnega formata v najslavnejših svetovnih gledališčih. Od leta 2003, ko je postal vodja mariborskega Baleta, se je le-ta pod njegovim vodstvom začel usmerjati v sodobni umetniški izraz in iskati nove estetske tokove. Postal je prepoznavno poustvarjalno telo, ki žanje uspehe tako doma kot na številnih prestižnih festivalih in gledaliških prizoriščih v tujini.   Danilo Rošker, ki že osemnajst let vodi SNG Maribor, je eden ključnih akterjev, ki je postavil temelje mariborskemu gledališču na prelomu tisočletja. Leta 2003, ko je gledališče prešlo pod neposredno okrilje Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, je bil rešen pravnoformalni in finančni status gledališča, z obnovitvijo Stare dvorane in nato še z akustično obnovo Velike pa so se uredili še tehnični pogoji za ustvarjanje, kar je omogočilo hvalevredna obdobja umetniških razcvetov vseh enot: Drame, Opere, Baleta in festivala Borštnikovo srečanje. Danilo Rošker svoje gledališče pozna do obisti, odprt je za dialog, toleranten, empatičen, a tudi odločen, drzen in pogumen. Po njegovi zaslugi je naše gledališče postalo prepoznavna, sodobna in odprta institucija, ki ustvarja umetniške presežke.   Tomaž Pandur, vizionar, ki je svoje sanje prevajal v gledališko resničnost, je leta 1989 za sedem let postal umetniški vodja mariborske Drame. S svojim impozantnim mariborskim opusom, ki sega od Fausta, Hamleta, Carmen, Božanske komedije, Ruske misije do Babilona, je ime mesta in njegovega gledališča ponesel v svet. Zaznamoval je gledališče, vplival na generacije ustvarjalcev in gledalcev, razburkal mirne gledališke vode z drznim pogledom čez znana obzorja. V slehernem gledališkem trenutku je iskal kvintisenco mitskega in arhetipskega, odkrival lepoto trenutka, božanskost človeka in proučeval konflikt med končnostjo in neskončnostjo. Z njim je mariborsko gledališče ter občinstvo doma in po svetu sanjalo svoj sen.    

Sat, 21. Sep 2019 at 17:53

64 ogledov

Uspešno izvedena poletna šola blockchaina v Celju
Poletna šola blockchaina je bila na Fakulteti za poslovne in komercialne vede (FKPV) Celje izvedena v času od 17.9.-19.9.2019 Blockchain je nova tehnologija zaupanja, ki omogoča, da ustvarite eno, nesporno različico podatkov, ki je na razpolago več deležnikom hkrati. S svojo infrastrukturo blockchain podjetjem odpira nove priložnosti za ustvarjanje vrednosti in je prinaša pozitivne spremembe. Z varnim načinom preverjanja informacij in učinkovito izrabo podatkov blockchain pospešuje razvoj družbe, usmerjene v storitveno gospodarstvo. Kot prva slovenska fakulteta je Fakulteta za komercialne in poslovne (www.fkpv.si) v Celju v študijskem letu 2018/2019 v svoj program vključila izbirni predmet Uporaba blockchain tehnologije in kriptovalut. Omenjeni izbirni predmet lahko izbirajo študentje vseh štirih dodiplomskih programov: komerciala, turizem, poslovna informatika in varnostni management. Za tri dni se je tako  Celje in z njo FKPV spremenila v blockchain središče Slovenije. V okviru poletne šole so se predstavile slovenske inštitucije, ki se ukvarjajo z blockchainovm (Blockchain Think Tank Slovenia , European Blockchain Alliance, in portal Kriptovalute.si). Svoje aplikacije, ki delujejo tudi na blockchain tehnologiji pa so predstavila različna podjetja (Top študent, Hiveterminal, Sacret life, Xaurum, Tim valores, …) Poslovno-davčno-pravne vidike in izzive, ki spremljajo  projekte zbiranja finančnih sredstev s pomočjo kripto žetonov so predstavili strokovnjaki iz prakse, priznani davčni svetovalec Ivan Simič in pravnik Ivo Grlica. Posebna poslastica poletne šole je bila predstavitev slovenske spalne kapsule airpod.io, ki bo postavljena na različni svetovnih letališčih in bo uporabnikom omogočala miren počitek na ter vedno hrupnih in nemirnih prostorih. V poslovni model delovanja kapsule je vključena tudi blockchain tehnologija. Udeleženci poletne šole so za zaključek s pomočjo lego kock (po metodi LEGO® SERIOUS PLAY®) preizkusili svojo kreativnost in domišljijo ter izdelali svoj model in vidik blockchain tehnologije (www.resna-igra.si). Delavnico je izvedel Jaka Oman – certificirani fasilitator. V času izvedbe poletne šole je celjska podružnica podjetja Bitnik - Locoins (na svoji mobilni pisarni  v prostorih poletne šole ) omogočila udeležencem informacije o nakupu in prodaji treh različnih kriptovalut: Bitcoin ali Etherium ali Litecoin. (https://locoins.io/sl/) Fakulteta se tako vključuje in povezuje različne strokovnjake iz področja blockchain tehnologije in se veseli vseh njihovih novih dosežkov slovenskih podjetij ter znanja, ki ga bodo študente dobili v okviru predmeta Uporaba blockchain tehnologije in kriptovut. Več informacij na http://www.fkpv.si/poletna-sola-z-eno-od-najbolj-vrocih-tematik-ta-hip-blockchain/  Mirjana Ivanuša- Bezjak  

Fri, 20. Sep 2019 at 20:20

275 ogledov

Nova atrakcija na Rogli, pot med krošnjami dreves
Danes so na Rogli odpirli novo turistično pridobitev, Pot med krošnjami. Temejni kamen zanjo so položili 27. maja letos,v manj kot štirih mesecih pa kje že gostila prve sprehajalce. Dolga je dober kilometer, vije pa se med vršaci pohorskih smrek. Lahko bi dejali, da sodi v kategorijo posebnih turističnih atrakcij, ki bo prav gotovo pritegnila v Zreče in na Roglo številne nove izletnike in turiste. Turistični delavci so že kar nestrpno čakali na njeno današnjo otvoritev, podobno kot so pred 3. leti čakali na odprtje razglednega stolpa Vinarium sredi lendavskih goric, doslej pa se je nanj povzpelo že več kot 300 tisoč obiskovalcev. Celotna dolžina poti med krošnjami smrek  je 1.043 metrov, od tega je polovico sprehajalne poti, druga polovica pa se vije na 37 metrov visok stolp. Z vrha je mogoče videti vrhove na vseh straneh neba, ob lepem vremenu in dobri vidljivosti lahko menda uzrete celo Učko, hribovje v severni BiH, madžarsko panonsko nižino in na drugi strani, seveda, Triglav. Projekt, vreden 4,5 milijona evrov, je nastal v partnerstvu občine Zreče, Uniturja in češkega investitorja Zažitkova Akademie, ki je podobne poti zgradil že na Češkem, Slovaškem in Bavarskem, po Rogli pa sledi postavitev v francoski regiji Alzacija.

Fri, 20. Sep 2019 at 13:21

300 ogledov

Ilegalnih prehodov meje iz dneva v dan vse več, le jedrskih fizikov in zdravnikov od nikoder!?
Poletje je že mimo, pričakovanja da jih bo manj ali nič več, migrantov, ki nezakonito in na civilizacijsko neprimeren način prihajanje  in ostajanje na ozemlju Slovenije,  se kar nadaljuje. Kaj pravzaprav počnejo tisti ki so zadolženi  po politični liniji, minister  za notranje zadeve kot eden od najbolj izpostavljenih, ter organi v sestavi, ki to izpeljujejo v okviru pooblastil ki jim ga daje država? Ob neštetih poročil i sporočil zvemo samo golo statistiko pa še tista popolnoma razvrednoti samo delo  policistov in ostalih ki se zadržujejo na meji da jo varujejo. Ob statistiki, tako kot je bilo za dva dni nazaj(16 in 17 september), ki je na razpolago  o prijetih migrantih in sicer 186 na mejnih prehodih, od tega na področju PU Novo Mesto 137 kar je neslavni rekord, normalen človek obnemi. Vloga policistov je tukaj zelo minorna, zreducira se pa popisovanje in poizvedbo o njihovem poreklu, starosti, državi, pa še to je sila relativno, vedoč da si vse to lahko v trenutku omislijo. Taisti nezakoniti migranti po zaključenem začasnem obravnavanju so deležni humanega postopka na račun nas davkoplačevalcev. Policisti so samo uradni »sprovajalci« do azilnih domov za tujce ali do prvega prehodnega, začasnega bivanja. Da je to tako kot v zgoraj opisanih stavkih priča tudi zadnje poročilo, kot mnoga druga do sedaj,  o ilegalnih prehodih tujcev  na območju PU Celje, kjer navajajo,  da so od srede, 18. 9. 2019 od 6. ure, do danes,  19.  9.  2019  do  6.  ure,  obravnavali  4  tujce,  ki so ilegalno prestopili državno mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Nekaj pred  tretjo  uro  zjutraj  so  jih  na  območju  Rogaške  Slatine,  v  bližini prehodnega  mesta  Vidine,  prijeli  4  državljane  Maroka.  Trije  so bili mladoletni.   Dva   so  vrnili  hrvaškim  varnostnim  organom,  dva  bosta nastanjena v Centru za tujce v Postojni. Da to ni več ali morda nikoli ni bil sporadični pojav,  je jasno že nekaj časa. Jasno je tudi to ,da je Evropa načrtno izbrana za sesuvanje in za devastacijo ter  razkroj vsega dobrega in civiliziranega v njej. Mnogo bolj strašljivo in grozno je to da v to večji del sama prostovoljno sodeluje  oziroma se pogovarja kot z »poslovnimi » partnerji o tem kolikor lahko, v katero državo lahko gredo in kolikor denarja se lahko plasira v to in ono početje v zvezi z to problematiko. Skrajno abotno je to da se pristaja na izsiljevanje s strani Turčije, da v kolikor ne dobi želenega denarja (beri milijarde EUR) bo spustila že pripravljena dva milijona »instant«  ali vedno pripravljenih migrantov  na sirski strani Kurdistana. Da to lahko dnevno dozira pričajo podatki z grških otokov, da jih je v zadnjih desetih dneh prišlo novih 26 tisoč migrantov  kar je največ od poletja 2016 in da  jih Turčija za nalašč  v obliki pritiska spušča v Yunanistan-Grčijo.  Od tod pa do trditve da so Turki glavni podporniki menageriranja vstopa islama v Evropo, ni potreben  niti  en sam korak, zato ker je to več kot ne jasno da  je to dejansko tako.   Slovenija pa s svojo nevsebinsko,  medlo in brezkrvno politiko in odnosom do tega zelo perečega problema, samo zamegljuje in otežuje že tako slabo sliko in stanje.  Po pogovoru z nekaterimi policisti, ki delajo na meji in o tem ali bodo dosegli več z dodatno tehniko v obliki brezpilotnih dronov, ki jih baje naroča ministrstvo za notranje zadeve, cca 200 kosov,  za lažje  nadzorovanje meje  in odkrivanje lokacij prehoda ter zadrževanja večjih potencialnih skupin za nezakonit prehod čez mejo, navajajo da je to bolj del samopreslepitve, ki napeljujejo na to, da bodo uspešnejši kot do sedaj. Zdravilo je večje število policistov in vojakov z večjimi pooblastili ter seveda morebitna  podpora iz zraka v obliki helikopterja s pomočjo  termovizije.  Ne bi dolival olje na ogenj problematike  ilegalnih prehodov čez slovensko mejo, pa kljub temu bi opozoril še eno dodatno abotnost vladnih predstavnikov o predlogu izpred nekaj dni, ko so predlagali sosednji Avstriji skupne patrulje na meji  kot dodatni ukrep zajezitve  ilegalnih migrantskih  prehodov če  skupno mejo. Glede na poprejšnje izkušnje, ki so jih  »naši« nabrali v podobni obliki z sosedi Italijani, obstoja zelo velika verjetnost zadržanosti Avstrijcev do tovrstnega »izvirnega« in učinkovitega načina varovanja meje. Dan za tem predlogom pa smo bili deležni 8 kilometrske kolone na Šentilju in natančnejših pregledov  vseh, ki so želeli vstopiti v sosedno Avstrijo.   Drugače bo, žal, policija mogla dodati še eno alinejo v svojem delu , in sicer prevoz ilegelanih migrantov do prve nastanitve v notranjost države. Seveda pa kasneje »prosto » gibanje in vse kar sodi v prijazno dobrodošlico  s strani Slovenije do bodočih tako prepotrebnih »znanstvenikov« ter ostalih manjkajočih intelektualnih potencialov z vzhoda. Vprašanje ni več ali smo  kaj zagrešili in zgrešili v odnosu do problematike ilegalnih in nezakonitih migrantov, ampak kako daleč smo zašli  ter ali je možno vrniti se na pravo pot? Vane K. Tegov

Thu, 19. Sep 2019 at 22:36

783 ogledov

Naj se 10. oktobra na Prešercu ponovi Roška izpred 31 let. Za Slovenijo gre, da jo po osamosvojitvi tudi osvobodimo
Slovenija, ti zgodovinski spomin sega 31 let nazaj, ko se je na Roški v Ljubljani zbralo več kot 30 tisoč protestnikov, ker je vojaški vrh takratne JLA 1988. leta z aretacijami Janeza Janše, Davida Tasiča, Ivana Borštnerja in Francija Zavrla, pričel nasilno posegati v slovensko politično življenje. Prebujala se je slovenska pomlad, ustanavljale prve politične stranke, ki so na glas zahtevale demokratične volitve, dozorevala je tudi ideja o samostojnosti Slovenije. To je seveda šlo hudo v nos takratni partijski vršiki v Sloveniji in Jugoslaviji, zato so po tem, ko je v javnost pricurljala razprava takratnega prvega komunista v Sloveniji, predsednika ZKS Milana Kučana na 72. seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, Udbovci prečesali prostore podjetja Mikroada, v katerem je bil zaposlen Janez Janša in pri tem naleteli tajni vojaški dokument. Sledile so aretacije, sodni procesi pred vojaškim sodiščem, množica pa z vsakim sojenjem vse večja. Ustanovil se je odbor za varstvo človekovih pravic in 21. junija 1988 na Kongresnem trgu pripravil protestni shod, ki se ga je udeležilo več kot 30 tisoč zavednih Slovencev. Takrat se je zgodilo to, kar bi se moralo 10. oktobra letos. Odbor, ki ga je vodil Igor Bavčar jeuspel povezati že takrat povsem razglašeno opozicijo. Njegovo delo je pritegnilo več kot 400 različnih organizacij in več kot 60 tisoč posameznikov. Tudi v tem gre iskati temelje bodoče Demokratične koalicije Slovenije, ki je z zmago na prvih "demokratičnih" volitvah prevzela oblast in Slovenijo popeljala na samostojno pot.  Civilnodružbeno gibanje, ki se je rodilo z afero JBTZ lahko primerjamo s taborskim gibanjem na Slovenskem, na katerih so se prvič izkristalizirale zahteve po slovenski državi. Množična mobilizacija podobno mislečih je leta 1988 pospešila demokratizacijo slovenske družbe in napovedovala začetek skorajšnjega konca tako sistema kot jugoslovanske države. Kaj pa danes, ko prihaja 29. obletnica plebiscita, na katerem smo se Slovenkein Slovenci z velikansko večino opredelili za samostojnost, demokracijo in vrednote evropske demokracije, ki smo jo uresničili z junijsko osamosvojitvijo? Res smo se osamosvojili, ne pa tudi osvobodili! Zato danes po 28. letih samostojnosti smo še vedno utesnjeni v okovju nekdanjega komunističnega režima, ki ga pooseblja "globoka država" z zloglasnim Forumom 21, na njegovem tronu pa nekdanji prvi komunist Slovenije Milan Kučan, ki je voljčjo dlako zamenjal za ovčjo, nrav pa ne. In Slovenci, ki so se 1988. leta množično zgrinjali na Roško in na Kongresni trg v podporo in oporo demokratični opoziciji, so "padli" na novo nedolžno preobleko Milana Kučana in ga ustoličili za prvega predsedhika samostojne Slovenije, četudi mu samostojna država nikoli ni bila in mu še vedno ni intimna opcija.  Danes, skoraj po treh desetletjih samostojnosti, nas okovi globoke države še bolj utesnjujejo, Milan Kučan kot upokojenec pa iz varnega ozadja Murgel vse bolj aktiven v vodenju države. Človek preprosto ne more verjeti, da je še danes ljudi strah na glas izreči kritično misel o aktualnih oblastnikih, četudi vidijo, da si oblast ohranjajo s korupcijo, klientelizmom, da jim je, sicer peščici prvorazrednih državljanov, dovoljeno praktično vse, seveda dokler bodo služili interesom globoke države oziroma partijsko udbaškega omrežja, ki je preživelo osamosvojitev. Žal Slovenija ni bila sposobna izvesti lustracije tako, kot so to storile države nekdanjega komunističnega bloka. Zato so se nam zgodile Depale vasi, afera Patria, divje tajkunske privatizaciije slovenske nacionalne srebrnine, bančne luknje, pralnice mafijskega in terorističnega denarja v državnih bankah, milijardne kraje javnega davkoplačevalskega denarja v zdravstvu, energetiki, infrastrukturi, da se nam dogajajo novi obrazi....vse pod taktirko omrežja Foruma 21.  Enkrat pa mora počiti. Enkrat bomo morali jasno in dovolj glasno izreči "DOVOLJ JE!" Vrnite nam Slovenijo, ki ste si jo prisvojili po tem, ko smo jo mi kot državo postavili na noge. Bomo Slovenci zbrali dovolj poguma in samozavesti, da se v četrtek, 10. oktobra udeležimo protestnega shoda na Prešernovem trgu? Smo sposobni ponoviti Roško, če že ne Kongresnega trga, smo sposobni na Prešercu množično podpreti zahteve, ki jih je v 15 točk strnil organizator protestnega shoda. Že prva točka, vrnitev pravne države bi morala biti dovolj močan razlog za udeležbo. Tako kot sedaj slovensko krivosodje tepta temeljne človekove pravice Slovenkam in Slovencem, si tudi v jugoslovanskem komunističnem režimu niso privoščili. Tudi zato so civilna gibanja in iniciative, ki so se združile v pripravi protestnega shoda na Prešercu, dogodek poimenovale REŠIMO SLOVENIJO! Še je čas, vendar je vse manj.  Zato za sklep: Naj se 10. oktobra na Prešercu ponovi Roška izpred 31 let. Za Slovenijo gre, da jo po osamosvojitvi tudi dokončno osvobodimo! Nekatere politične stranke so že izrekle javno podporo organizaciji shoda, SDS in SLS na primer!

Wed, 18. Sep 2019 at 18:46

2077 ogledov

Franc Kangler: Janez Žirovnik, nekdanji agent Udbe, vpleten naj bi bil v atentat na Nikolo Štedula 1988, je še vedno sodnik!?
O Francu Kanglerju, nekdanjem državnozborskem poslancu in županu Maribora, danes pa državnim svetnikom, ne kaže izgubljati besed. V tem trenutku sodi med najbolj "vroče" politične obraze v Sloveniji, ki se je kot David proti Golijatu uprl udbaškemu omrežju v mariborski policiji, tožilstvu in sodiščih, lar nekaj let prestajal sodne kalvarije, kjer so mu bile na vsakem koraku kršene temeljne človekove pravice....in vse to je preživel, ohranil pokončno glavo, četudi so po njem zlivali gnojnico, ga diskreditirali na vsakem koraku. Trpela je tudi njegova družina in vse to se seveda ne da poplačati skozi denar. Zato pa bo po svoje satisfakcijo doživel s pričetkom delovanja posebne preiskovalne komisije državnega zbora, pred katero se bodo zvrstili vsi tisti, ki so v policijsko kriminalističnih vrsta, na tožilstvu in sodiščih v spregi delali vse, da Franca kanglerja dokončno zatolčejo.O vsem tem, o nedelovanju prave države, kar dokazuje tudi v nebo vpijoč primer družine Jankovič, sva govorila v današnji oddaji Sreda v sredo.
Teme
davki

Zadnji komentarji

Miha Skumarc

2019-08-11 23:34:36


Da, groza.
APMMB2

2019-07-28 06:13:29


Milan Kučan je poosebljeno zlo. Kjerkoli se pojavi in karkoli naredi, naredi škodo. Če se spomnimo samo začetka njegove politične kariere, ko je odnesel Staneta Kavčiča. Kavčič je bil sicer komunist, a vseeno je njegova partijska odstavitev pomenila zastoj v Sloveniji. Potem se je povzpel do generalnega sekretarja CK ZK in pod njegovim vodstvom je Slovenija bankrotirala. Bankrot Jugolavije in tudi Slovenije je povzročilo komunistično vodstvo. Se pravi je za Slovenijo pri bankrotu bil prav Kučan eden glavnih. Nasprotoval je osamosvojitvi, pa je k sreči bil poražen. Potem je nasprotoval demokratizaciji in vladavini DEMOSa. Zmagal je, saj je DEMOS razpadel in začelo se je obdobje kučanizma oziroma Murgljevanje. To vlada še danes. Kar ukaže mali mož, se nemudoma uresniči. Vmes, med padcem Demosa in današnjega dne je dolgo obdobje Murgljvanja, kjer so vidne sledi Milana Kučana. Skoraj vsa kadrovska politika je obremenjena s Kučanom. Skorajda nobenega visokega položaja v Sloveniji ne zasedejo, brez pritrditve Kučana. Kam pa je to Slovenijo pripelajlo vidimo po tem, da smo začeli zaostajati za državami vzhodnega bloka, ki so bile daleč za nami. Ugled Slovenije je v svetvni areni znatno upadel. Nihče se več ne zanima za Slovenijo. Tujih investicij je vse manj. BDP stagnira. Vlada nezadovoljstvo, ki se odraža pred vsem z zapuščanjem države. Slovenci se izseljujejo,prihajajo pa tujci in Kučan dobiva nove in nove volivce. Kučan je ustanovitelj Foruma 21. To je organizacije, ki uničuje slovensko gospodarstvo. Med člani Foruma je največ kriminalcev in največ direktorjev, ki so zavozili svoja podarjena podjetja. Na čelu teh je MIlan Kučan. Pa tega Slovenci ne smejo videti. Šopiril se bo pred Prekmurci s proslavo. Ali bodo Prekmurci požrili to žalitev? Prav Kučan jim je uničil Muro, Pomurko in druga podjetja. Mnoge je nagnal v tujino za golo preživetje. Podaril jim je Polaniča, ki je edini, ki je v Prekmurju profitiral V času največje prekmurske krize, si ni upal obskati Prekmurja. Sedaj pa si misli, da so Prekmurci pozabili njegovo kvarno delovanje. Žal, ni uničil le Prekmurja, uničil je Slovenijo.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Čaplja za plačilo davka