SI
Čaplja za plačilo davka
Mogočen imperij, ki je prerasel samega sebe
V Fokusu
Zanimivo

Sobota, 10. februar 2018 ob 16:17

Odpri galerijo

Na začetku je bila blagovna menjava. Človeštvo je najprej zamenjevalo en izdelek in/ali uslugo za drugega. Na ta način smo trgovali do okoli 9000 pred našim štetjem (p.n.š.) in marsikdaj tako trgujemo še danes! Sprva je bilo najpogostejše menjalno sredstvo govedo ali drobnica, kasneje pa različne vrsta žita ali riža. A obstajala je mogočna država, ki je imela zelo nenavadno menjalno sredstvo. Kot denar so uporabljali kakavova zrna.

To je bilo v srednji Ameriki, na ozemlju današnje Mehike. Tam je raslo in še raste na tisoče dreves kakavovca z značilnimi zrni s trdo lupino in z mehko, zrnato notranjostjo.  Prebivalci so lupino prevrtali in kakavov prah iztresli iz njih. Prah so koristno uporabili za izdelavo čokolade. A težave so bile gore nekoristnih in prevrtanih lupin. Nekdo je pomislil, da bi jih koristno uporabili tako, da bi jih napolnili z blatom in zapečatili ter jih uporabili kot denar. Na tej kakavovi lupini in na blatu v njej je zrasel mogočen imperij.

IMPERIJ JE NASTAL IZ NIČ

Prvi Aztek ali Mešik se je priselil s severa - iz Aztlana. A nihče ni prav vedel, če je res. Mogoče že, če o tem govorijo miti in legende. Toda prav za trdno ni vedel nihče. On in tisti, ki so prišli za njim, so govorili jezik nahuatl mogočnih Toltekov, katerih prevlada v osrednji Mehiki se je končala v 12. stoletju. Ta jezik je bil tudi edina povezava Mešikov s padlo veličino. Preganjali so jih iz enega naselja v Mehiški kotlini v drugo, potem pa so se znašli na otoku na jezeru Texcoco, ki ga ni maral nihče drug, in so ga leta 1325 razglasili za Tenochtitlan (izg. Tenoktitlan).

Rekonstrukcija azteške prestolnice Tenochtitlan

Jezero je bilo le malo več kot močvirje. Primanjkovalo je pitne vode, pa tudi kamenja in lesa za gradnjo.  Preganjani prišleki so vse to nadomestili z močno voljo. Kopali so po razvalinah nekdaj veličastnih mestnih držav Teotihuacan in Tula. Prisvojili so si tisto, kar  je ostalo in vse skupaj pametno uporabili. Trajalo je sto let, da je mesto Tenochtitlan postalo imenitnejše od obeh prejšnjih mest. Prenesli so na tisoče kubičnih metrov zemlje in ustvarili čudo iz nasipov in akvaduktov, ki so ga kanali in nasute poti predelili v štiri kvadrante, razporejene v krogu okrog osrednje piramide z dvojnim stopniščem in dvojnim svetiščem na vrhu. Nobeden od okraskov na njej ni bil posebno izviren, a saj je bilo tudi mišljeno tako. Mešiki so si prizadevali, da bi vsi verjeli, da so oni resnični dediči mogočnih držav.

ZVITI TLACAELEL, KRALJEVI SVETOVALEC

V zadnji tretjini tega obdobja je bil osrednja osebnost Tlacaelel, kraljevi svetovalec, ki je preživel vladavine različnih kraljev. Bil je dejansko odgovoren za vse, kar se je v novi državi dogajalo. Našli so zapis na steni v eni izmed piramid, kjer pravi:
»Noben od prejšnjih kraljev ni naredil ničesar brez mojega mnenja ali nasveta.«

Vendar se ni zadovoljil samo s tem, temveč je vpeljal novo različico azteške zgodovine. V njej zatrjuje, da so Mešiki potomci velikih Taltekov in je Huitzilapaehtlija - njihovega zavetnika, boga sonca in vojne - povzdignil na panteon vzvišenih tolteških božanstev. Kraljevi svetovalec je šel še korak dlje. Trdil je, da je vladarska usoda azteških kraljev, da morajo v čast in slavo božanstva zavzeti vse druge države. Zapisal je:
»Osvajajte, da bi zajeli žrtve za darovanje, saj bo sonce-božanstvo Huitzilapaehtli, vir vsega življenja, umrlo, če se ne nahrani s človeško krvjo.«

Preganjani so se kruto maščevali za vse krivice, ki so jim bile storjene.  Podjarmili so si mesto za mestom v Mehiški kotlini. Pod Moctezumo I. konec 40. let 15. stoletja so s svojimi zavezniki prečkali več kot 300 kilometrov, da bi razširili državo na jug v današnji zvezni državi Morelos in Guerrero. Do 50. let 15. stoletja so prodrli na severni del obale Mehiškega zaliva. In do leta 1465 je izginila še konfederacija Chaleo, osameli kljubovalec v Mehiški kotlini.

AHUITZOTL, HUDOBNA VIDRA

Osmi azteški vladar, Ahuitzotl (njegovo ime pomeni »hudobno, vidri podobno bitje, ki lahko človeka pokonča s svojim mišičastim repom«), je imperij v 16 letih vladavine in v 45 zavojevanjih razširil do skrajnih meja. Imenujejo ga tudi »mož brez obraza«, saj nikjer niso našli nobenega njegovega portreta. Njegovo osnovno pravilo je bilo: poberi vse najboljše z zavojevanega območja. Med srednje ameriškimi ljudstvi je bila najpomembnejša dragocenost žad, ki je predstavljal plodnost, in ga je mogoče najti le v gvatemalskih rudnikih. Ahuitzotl je ustanovil trgovske poti na tamkajšnja ozemlja in poleg žada pridobival še kecalova peresa, zlato, jaguarjevo krzno in kakav. S tem izobiljem bogastva je postal Tenochtitlan trgovska, pa tudi kulturna velesila, najbogatejše umetniško središče tedanjega časa v obeh Amerikah.

Edine upodobitve kakega azteškega vladarja, ki jih poznamo, predstavljajo Moctezumo II., narejene pa so bile na podlagi opisov Špancev po njegovi smrti. To je bil zadnji (deveti) vladar, ki je vladal Mešikom pred špansko zasedbo. Ko so prišli konkvistadorji, je država že propadala zaradi uporov ljudstev, ki jih je osvojil njegov predhodnik. V krvi španskih osvajanj je bil leta 1521 mogočen imperij pokopan.

AZTEŠKI DAVČNI SISTEM

Raziskovalci so na enem izmed azteških zapisov našli natančen popis davčnih zahtev mogočnega imperija. Podložni kralj Matlacohuatl (vladal je od 1152 do 1222) mesta Azcapotzalco - kar v prevodu iz jezika nahuatl pomeni »mesto pri mravljišču« - je prejel popis davkov, ki jih je moral poslati v prestolnico. Ker so prevažali tovor po vodnih poteh, je poslal splav polno naložen s cvetjem, sadjem in čapljo(!) ter njenimi jajci. Teh je moralo biti toliko, da so napolnila poslani jerbas.

Božanstvo Huitzilapaehtli

Davke so pobirali posebni državni uradniki, imenovani »calpixquis«. Kot znamenje svojega poklica, so nosili izrezbarjene palice in pahljače iz perja dragocenih ptic. Njihova naloga je bila, da poberejo točno takšne davke, kot so bili zapisani  v davčnih popisnicah, imenovanih »tequiámatl«. Za pobrane davke so izdali potrdilo, kjer je azteški kralj zagotavljal, da bo mesto varoval pred napadi in skrbel za dobrobit meščanov.  Vsi davčni uslužbenci azteškega imperija so bili v službi v posebnem davčno-finančnem uradu, ki je bil bolj ali manj neodvisen od vladarja.

Davki so bili razporejeni v različne kategorije, ki so bile odvisne od okoliščin. Razlikovali so se v času vojne, v času verskih praznikov, v času miru in za posebna obdobja, itd. Podložno mesto je plačevalo davke v dveh oblikah, z izdelki in z uslugami. Velikost davkov je bila odvisna od števila prebivalcev in od rodovitnosti province ter od spretnosti rokodelcev in količine njihove proizvodnje.

DAJATVE V VELIKEM IMPERIJU

Azteki niso razlikovali med tributi in davki. Načeloma je veljalo, da mora vladar podložne države plačati tribute v imenu svoje države, njegovi prebivalci pa plačevati davke svojemu mestu in Tenochtitlanu. Ko so osvajali, so zajeli določeno število ujetnikov in ti so bili žrtvovani sončnemu bogu. Ko je bilo mesto osvojeno, so pustili lokalno upravo, če so le redno plačevali dajatve.

Codex Mendoza, azteška davčna popisnica (tequiámatl).

Poznali so tudi osebe, ki jim ni bilo potrebno plačevati davkov, to so bili: svečeniki, visoki plemiči, mladoletne osebe, sirote, invalidi in berači. Trgovci so plačevali prometni davek. Obrtniki so plačevali davek na ocenjeno vrednost njihovih uslug. Kmetje  so plačevali v naturalijah v višini določenega odstotka od pridelanega izdelka. V kolikor nekdo ni plačal davka, so mu zasegli vse imetje in, če je še to bilo premalo, so ga zasužnjili.

Dacarji so davke pobirali vsakih 80 dni, 6 mesecev ali 1-krat na leto. To je bilo odvisno od oddaljenosti podložnega mesta od Tenochtitlana, centra imperija. Seznam dajatev s katerimi so Tenochtitlan oskrbovale zavojevane province, se bere kot kakšen reklamni oglas:
»Cvetje, sadje, živalske kože, žad, zlato, dragoceni kamni, okrasje, imenitna peresa, vojaška oprema in oblačila, ščiti, papir, raznovrstna hrana, pekoče paprike, bučna semena, perutnina, divjačina, kakav, copal (fosilna smola tropskih dreves), ... nešteto kosov oblačil in številni okraski iz različnih materialov, živalskih rogov in kosti.«

Raziskovalci sicer pravijo, da je bila davčna obremenitev razumna in so se zahteve povišale le, če je podložno mesto prenehalo plačevati davke. V kolikor so še v drugo zavrnili plačilo davkov, je sledila vojaška operacija in zajetje novih ujetnikov za žrtvovanje bogovom.

AZTEŠKA TRGOVSKA ZBORNICA

Trgovci so bili zelo pomembni za azteški imperij. Še posebno mesto med njimi so zasedali potujoči trgovci »pochtecah«, ki so preprodajali blago med sosednjimi območji. Organizirani so bili v trgovski zbornici »calpulli« in njihova dovoljenja za trgovanje so se dedovala. Zbornica je imela od vladarja neodvisno zakonodajo, lastna sodišča in notranjo kontrolo za nadzor nad izvajanjem zakonov. Vladar jim je to dopuščal v zameno za njihove vohunske in diplomatske usluge. Zaradi njihove vohunske in politične vloge ter zaradi bogastva, ki so ga tovorili, so vladarju plačevali zaščito. Ta jim je dajal na voljo vojaške oddelke za spremstvo. Če je postalo določeno področje za potujoče trgovce prenevarno, je vladar podložnemu mestu, ki ni zagotavljalo varnosti, napovedal vojno.

Azteško trgovsko sodišče na veliki tržnici (tianquitzli).

Blago se je prodajalo na velikih tržnicah »tianquitzli«, ki so bile odprte na točno določen dan v tednu, le največja tržnica v mestu Tlatelolco je bila odprta vsak dan in vse dni v letu. Na tržnicah so delovali posebni trgovski nadzorniki, ki so preprečevali prevare in kraje. Na tržnicah so delovala trgovska sodišča, ki so takoj obravnavala vse primere in samostojno določala kazni.

Prodajalci so prodajali za gotovino in na kredit. Azteški imperij ni poznal denarja. Kot pomožno menjalno sredstvo so se v glavnem uporabljala kakavova zrna napolnjena z blatom, pa tudi pravokotni kosi bombaževega blaga, zlata zrna, kosci kositra in perje tropskih ptic. Večji trgovski posli so se sklepali s trgovskimi ustnimi pogodbami. Pri tem so morale biti navzoče štiri priče, da so dobile dejansko veljavo. Poznali so prodajne, lizinške, delovne in kreditne pogodbe. Če kredita najemnik ni poravnal, so mu trgovski nadzorniki zaplenili njegovo imetje in izdelke, lahko je postal tudi suženj. Pri posojilu niso poznali obresti. So pa včasih zaračunali stroške kredita, če je bilo potrebno izdelke prenesti na večje razdalje. Poznali so tudi odkup kredita.

KONEC IMPERIJA

Deset let pred prihodom Špancev so Moctezumo II, Ahuitzotlovega naslednika mučila videnja in slutnje. Nadaljeval je osvajanja svojega predhodnika. Kljub silni moči in diademu iz zlata in turkizov ter kljub svojim 19 otrokom in živalskemu vrtu, natrpanemu z eksotičnimi živalmi, pritlikavci, albini in grbavci, je azteškega vladarja ob pamet spravljala lastna kozmična negotovost. Leta 1509 se je na nebu prikazalo slabo znamenje. Bilo je kot plamenec iz koruznega klasa in zdelo se je, da iz njega kot kri curlja ogenj, kapljica po kapljico, kakor rana na nebu. Moctezumove skrbi so bile upravičene, saj se mu je upiralo več kot 50.000 domorodnih vojakov, hoteli so obdržati svoje imetje in zahtevali, naj se nehajo azteški napadi v njihovih skupnostih. Ko bi ne bilo teh zahtev, bi 500 Špancev, ki so se spomladi 1519 zasidrali v Veracruzu s puškami in topovi ter konji, nikoli ne bilo kos azteški vojski.

Pripravil Andy,  prvič objavljeno v reviji Denar, januar 2011

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 13. Nov 2019 at 23:09

87 ogledov

Nagrada Evropske komisije za konservatorstvo odslej domuje v nagrajenem Paviljonu v Celju
Danes je v Celju potekla slovesnost ob prejemu European Heritage Award, na mestu oziroma pred lokacijo in objektom s katerim si je Celje prislužilo to nagrado. Nagrado si je prislužila stroka, Celje in Slovenija. Celje in s tem Slovenija je ena pomembnejših točk na zemljevidu mest, ki se ponašajo s to in takšno nagrado. Kot je znano, je Mestna občina Celje leta 2016 odprla Paviljon za prezentacijo arheologije na Glavnem trgu v Celju. Paviljon, v katerem je tudi TIC (turistični informativni center) med drugim predstavlja  ostanke dveh razkošno okrašenih rimskih vil najdenih med prenov starega mestnega jedra. To prezentacijo, ki predstavlja najvišji standard  na področju konservatorstva je prepoznala Evropska komisija kot izjemen primer v Evropskem merilu tudi  tako, da je Paviljonu, Celju in Sloveniji podelila priznanje za ohranjanje kulturne dediščine. Celje se je sto nagrado znašlo v družbi 25  nagrajenih mest iz 16 držav iz vseh koncev Evrope. Na  slovesnosti ki je potekala Celju na čast in vsem deležnikom ki so najbolj zaslužni, da se je to zgodilo, je bilo rečeno da je kvaliteta najdbe presenetila največje optimiste ter da gre za ostaline izjemnega pomena. Glede na izvirnost in vpetost v samo kompozicijo, je bilo potrebno in pomembno da se prezentira in situ, kar pomeni da se kraju najdbe. Sam Paviljon poleg prezentativnega učinka ima izjemen izobraževalni pomen, hkrati pa se izjemno elegantno  vključuje v stavbni niz.  Strokovnjaki zavoda za varstvo kulturne dediščine, Pokrajinskega muzeja Celje in arhitekt Nande Korpnik, ob posluhu investitorja MO Celje, mestu in vsem nam , ki prebivamo v njem ponudil svetovno priznan presežek. Današnja slovesnost slavi kulturno izročilo, našo preteklost, daljno preteklost, polpreteklo in povsem svežo preteklost. Da je to pomembno priznane za vse nas pričajo besede Brede Arnšek,  podžupanje mesta Celje,« ki pravi, da si štejemo v veliko čast da smo dobitniki tega najvišjega priznanja ter da nas to na nek način, ob spoštovanju preteklosti, zavezuje  k drzne prihodnosti v Celju«.   O pomenu tega priznanja je spregovoril Zoran Stančič, predstavnik Evropske komisije v Sloveniji, ki je dejal,  »da  nas kulturna dediščina  opozarja na raznoliko preteklost, ki je bogata in različna ter da ne bi bilo to kar smo  če ne bi imeli naše kulturne dediščine. Preteklost ni tako enostavna, je komplicirana, je kompleksna, ima temne in svetle plati, vendar  je  pomembno da se o tem pogovarjamo  odprto in odkrito«, je sklenil svoje misli.  Pedro Ponce de Léon, član sveta fundacije Europa Nosta pri Evropski komisiji, navdušen na  tistim kar je videl, ki je mimogrede povedal da je tukaj prvič, je položil na srce vsem nam Celjanom,  da imejmo pozitivni  odnos do kulturne dediščine ker je to naše skupno bogastvo, ki je bistvena  pri gojenju občutka pripadnosti. Celjanom in Celjankam, Slovenkam in Slovencem, ostaja da nadaljujejo z takšnim odnosom do ohranjanja kulturne dediščine ter da vzgajamo in vzgojimo mlade generacije v odnosu do nje.  Paviljon kot tak ima enkratno priložnost da takšnemu poslanstvu v največji meri tudi zadosti. Vane K. Tegov

Wed, 13. Nov 2019 at 22:49

74 ogledov

Škofija Murska Sobota pripravila znanstveni simpozij ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Izjemnim enajstim referatom je prisluhnilo občinstvo na znanstvenem simpoziju ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki sta ga v veržejskem Marijanišču pripravila soboška škofija in Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ob pokroviteljstvu Slovenske škofovske konference. V Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum Veržej so se zbrali tisti, ki imajo Prekmurje zares v srcu, je med drugim v uvodnem nagovoru poudaril soboški škof dr. Peter Štumpf.   Sodeč po skorajda popolni medijski abstinenci, prisotni le kameri Nova24tv in exodus tv in spletni časopis V FOKUSU, so nacionalni in dominantni mediji ocenili, da gre pri simpoziju za drugorazredno temo. Nacionalnega radija in TV seveda ni bilo, ker se je hkrati v Murski Soboti odvijala predstavitev knjige o dr. Vaneku Šiftarju, sodniku in politiku, očetu Marjana Šiftarja, desne roke Milana Kučana, kar je za nacionalko prvorazredna tema. Umanjkali so tudi obrazi iz akademskih zgodovinbskih krogov, pa tudi obrazi, ki so uzurpirali praznovanje 100 letnice in se je zanje končala 17. avgusta z ugasnitvijo kamer in mikrofonov na državni proslavi v Beltincih. Številne udeležence je nagovorilo enajst predavateljev, ki so vsak s svojega zornega kota spregovorili o preteklosti, predvsem o dogajanju pred sto leti, pa tudi nakazali marsikatero današnje dogajanje. Svoje prispevke so predstavili: dr. Stanislav Zver, dr. Vinko Škafar, dr. Fanika Krajnc-Vrečko, dr. Hotimir Tivadar, dr. Bojan Himmelreich, dr. Andrej Hozjan, dr. Ivan Štuhec, dr. Bogdan Kolar, Lojze Kozar ml., dr. Igor Salmič in dr. Franc Zorec. Za uvodno obogatitev posveta sta poskrbela profesorja Glasbene šole Beltinci, ki sta s cimbalami in violino pričarala šepetanje Mure. Kot je ob sklepu celodnevnega posveta povedal dr. Bogdan Kolar, bodo vsa predavanja izšla v zborniku Acta ekleziastika, da bodo na voljo širšemu krogu ljudi. Številna udeležba je pokazala, da je bil tak posvet potreben in koristen.

Wed, 13. Nov 2019 at 16:51

210 ogledov

Janez Janša: To je globoka država. To ni politična tvorba. To je mafija.
"Šarčeva koalicija po letu dni vladanja navaja kot največji uspeh to, da so, da so stabilni, da ni volitev in ne to, kaj so naredili. Na začetku življenja te čudne koalicije smo rekli, da bo čas pred nami, čas izgubljenih priložnosti za Slovenijo. Zdaj lahko rečemo, da je za nami leto in še več izgubljenih priložnosti,« je včeraj v oddaji Dialog na Nova24TV dejal predsednik SDS Janez Janša. Včeraj zvečer je v oddaji Dialog voditelj Aleksander Rant gostil predsednika SDS Janeza Janšo. Spregovorila sta o aktualnih političnih temah, o slovenskem sodstvu, o črpanju evropskih sredstev ter o nekaterih ukrepih SDS, ki so namenjeni izboljšanju stanja državljank in državljanov Republike Slovenije. Uvodoma sta sogovornika spregovorila o možnostih ponovnih predčasnih parlamentarnih volitev. Predsednik SDS je prepričan, da so slovenski volivci utrujeni od vseh volitev, ki so se zvrstile v preteklih letih in da vlada izkorišča prav to dejstvo. Po njegovem mnenju je za nami leto izgubljenih priložnosti, vendar v kratkem ne pričakuje predčasnih volitev, saj se vseh pet koalicijskih strank novih volitev boji. » V trenutni koaliciji se vseh pet strank boji volitev. Nekatere se bojijo tudi, da bodo izpadli iz parlamenta. Ko gre za strateško vprašanje, ni dveh kategorij strank v tej koaliciji, so samo tiste, ki se volitev bojijo,« je dejal Janša in ob tem opozoril, da se gospodarstvo ohlaja in da trenutna koalicija ni storila ničesar za gospodarsko rast, kar zna v prihodnosti predstavljati problem za obstoj koalicije same. Na izziv, ali bi stranka SDS lahko prevzela vodenje države, je Janez Janša odgovoril: »Če bi bila Slovenija normalna država, bi takšna vlada že obstajala in bi bila situacija drugačna in te krize sedaj ne bi bilo. Slovenija bi bila stabilna v napredku, ne pa stabilna v stagnaciji in nazadovanju.« »V Bruslju je 2 milijardi evrov in več denarja za investicije, ki je naš denar, pa ga ne porabljamo. Z njim bi lahko izgradili na desetine domov za ostarele, lahko bi zgradili tretjo razvojno os, na desetine obvoznic, ki jih številni slovenski kraji nimajo. Ta denar leži v Bruslju zato, ker ga ta vlada ne zna porabiti. Ne samo, da ga ne zna porabiti, tudi tako imenovani čuvaji slovenske politike v osrednjih medijih ne postavljajo nobenih vprašanj v zvezi s tem, kje je minister za to. Že več kot mesec dni nimamo ministra, ki je odgovoren za črpanje evropskih sredstev pa pri tem ni nobene kamere pred gospodom Šarcem, da bi ga vprašali, kdaj bo končno popolnil to vlado,« je bil oster Janša, ki je mnenja, da stranke na levem političnem parketu niso suverene, saj o tem, kaj bodo počeli ne odloča članstvo, ampak javnomnenjske raziskave, globoka država in strici iz ozadja. Ocenil je, da imamo v Sloveniji prav zaradi tega stranke za en mandat, toda ob tem je tudi opozoril: »Kakšnih 10% volilnega telesa je, tako med profesorji kot med mladimi, ki dejansko verjamejo, da pot v boljšo prihodnost vodi preko ukrepov, kakršne spremljamo v Venezueli.« Voditelj Aleksander Rant je izpostavil dejstvo, da Šarčeva koalicija na veliko zavrača podane predloge SDS, ki so v dobrobit slovenskih državljank in državljanov. »Če bi pogledali statistiko dnevnih redov sej državnega zbora v mandatu Šarčeve vlade bi ugotovili, da je večino zakonov, ki niso bili neke ratifikacije pogodb in so nekaj reševali, predlagala opozicija, večina SDS. Nekaterih sej sploh ne bi bilo, če ne bi nič predlagali, to se je zgodilo prvič v zgodovini Slovenije. Prvič v zgodovini imamo tako porazno nesposobno vladno sestavo, da niti nekaj temeljnih stvari, ki jih imajo zapisane v koalicijski pogodbi, ne znajo pripraviti, in to kljub glomaznemu administrativnemu aparatu,« je odvrnil predsednik SDS. Kot edino resno stvar, ki jo je sedanja vlada prepoznala in sprejela, je omenil brezplačen prevoz za upokojence in nekatere druge kategorije. Ob tem je pripomnil, da smo to v stranki SDS že večkrat predlagali, vendar so nas doslej vedno zavrnili. Zaradi napovedanega ukrepa Banke Slovenije o zaostrovanju pogojev kreditiranja, smo se v SDS odzvali z zakonom o stanovanjski jamstveni shemi, s katerim bodo ljudje lažje prišli do stanovanja. Predsednik SDS Janez Janša je v oddaji povedal, da je Šarčeva vlada želela porabiti eno leto za pripravo nekaj členov, medtem ko smo v SDS zakon, ki bo reševal stisko ljudi, pripravili »čez noč«. Spomnil je, da je bila tudi naša novinarska konferenca o tem s strani medijev dobro obiskana, vendar so kasneje režimski mediji o stanovanjski jamstveni shemi slabo poročali. Ukrep Banke Slovenije je bil po besedah predsednika SDS povzročen z zgrešeno razvojno politiko levičarskih vlad. »To, da 300.000 ljudi ni kreditno sposobnih, ni odgovornost Banke Slovenije, ampak tistih, ki so vzpostavili takšno stanje, da se delimo na prvo in drugorazredne, da ljudje delajo in si ne zaslužijo za preživetje. Tukaj je vlada tista, ki mora stvari spreminjati in če je treba tudi z ukrepi kot so državne garancije za tiste, ki prvič rešujejo stanovanjski problem. Naravnost sramota je, da mora to delati opozicija, oni pa potem naredijo vse, da se to ne bi vedelo v slovenski javnosti,« je poudaril Janša in dodal: »V koalicijski pogodbi leve in solidarnostne vlade piše, da bodo za reševanje stanovanjske problematike namenili 160 milijonov evrov, v proračunu pa jih namenjajo le 6 milijonov. Za škandalozno trošenje denarja za ilegalne migrante Šarčeva vlada namenja 10x več kot pa za reševanje stanovanjskega problema mladih.« V oddaji sta nato spregovorila tudi o kongresu stranke SD, ki se sedaj usmerja iz »rdeče v zeleno stranko.« Janez Janša je dejal, da je to odziv na nekatere trende, ki se dogajajo v zahodni Evropi, kjer »zelene« stranke na ideologiji podnebnih sprememb dobivajo na priljubljenosti. »Tukaj je treba povedati, da je v razvitem svetu osveščenost ljudi o tem, kaj pomeni čisto okolje, čist zrak, čista pitna voda, daleč največja v zgodovini, in to seveda vpliva na to, da ljudje nekoliko drugače gledajo na vse, tudi na investicije. Ni več pomembno samo to, da bodo nova delovna mesta, ampak tudi to, da nova delovna mesta ne bodo poslabšala življenjskega okolja. To je pozitiven premik,« je dejal Janša in nadaljeval: »Podnebne spremembe so se v zgodovini tega planeta že dogajale in se še bodo. Koliko mi vplivamo na to, je vprašanje. Dejstvo pa je, da vplivamo. Toda vplivamo bistveno manj od sprememb na Soncu in to je treba razumeti. Ni pa treba iz tega delati malikov kot je Greta. Socialisti so vedno znali to izkoriščati, vedno so znali pridigati o nečem, ki je tako veliko, da se ne razume.« Ob koncu oddaje sta spregovorila še o razmerah v slovenskem sodstvu in politično montiranem procesu Patria. Janez Janša verjame, da bodo sodniki za krivično sojenje odgovarjali, vendar ne v Sloveniji, ampak na Evropskem sodišču. Povedal je, da je država že v preteklosti izplačala kar nekaj odškodnin kot se je to zgodilo v primeru Gašpar Gašpar Mišiča in Nataše Pirc Musar. Prepričan je, da se sodniki, ki so sodili v krivičnem sojenje primera Patria, bojijo kamer, saj bi se potem izkazalo, da je bil celoten sodni proces Patria, ne samo politični proces, ampak organiziran in montiran od prve do zadnje stopnje. Janša je tudi dejal: » Na Evropskem sodišču je znano dejstvo, da sodniki v Sloveniji, kljub temu, da obstaja zakonska regulativa o krivičnem sojenju, za krivično sojenje ne odgovarjajo.« Na zaključno vprašanje voditelja, koliko časa bomo potrebovali, da bomo razgradili mafijski politični režim in zaživeli demokracijo, je predsednik SDS Janez Janša odgovoril: »To je globoka država, to ni politična tvorba. To je mafija in za to, da se jo razgradi, je potrebna vrsta ukrepov, ki jih je veliko preveč, da bi jih tu naštevali. V svoji študiji Prvorazredni so ti ukrepi razdelani. V sodstvu recimo, ne potrebuješ neke nove zakonodaje, ker ta že obstaja, kot je zakon o sodniški službi iz leta 1994 - tako imenovani Pučnikov amandma, kjer piše, da sodniki, ki so kršili človekove pravice, ne smejo biti imenovani v trajni mandat. Če se ta člen uveljavi, bo moral slovenski parlament na novo izvoliti 90% Vrhovnega sodišča. To dejstvo bi že samo po sebi rešilo 70% tega problema. Rešitve obstajajo, vendar je za to potrebna trdna večina v državnem zboru, ta pa je odvisna od volivcev. Več volivcev bo spregledalo to stanje, bolj trdna bo večina po prihodnjih volitvah.« Vir:sds.si

Wed, 13. Nov 2019 at 16:32

383 ogledov

Grozljivo, kakšna je moč globoke države! US z novim sklepom skuša zavezati roke Mahničevi preeiskovalki v primeru Kangler
Po tem, ko je Ustavno sodišče na pobudo Sodnega sveta sprejelo prvi začasni ukrep in sodnike obvarovalo zaslišanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo v zadevi Franc Kangler in drugi, Vrhovno sodišče pa celo odreklo legitimnost preiskovalni komisiji, ki jo vodi poslanec SDS Žan Mahnič, so ustavni sodniki vnovič izpričali svojo poniglavost, saj so do svoje končne odločitve zadržali tudi izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki se nanaša na državne tožilce. Preiskovalna komisija v zadevi Kangler tako do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo smela izvajati niti preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na tožilce, ne samo na sodnike. Tokrat so odločali na podlagi pobude in ustavne pritožbe generalnega državnega tožilca Draga Škete, vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča. Pobudniki so prepričani, da gre pri ustanovitvi preiskovalne komisije v zadevi Kangler za nedopusten poseg zakonodajne veje oblasti v pravosodje.Sklep o zadržanju je ustavno sodišče sprejelo s štirimi glasovi proti dvema. Obenem je ustavno sodišče sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Ustavno sodišče ocenjuje, da se v tem primeru postavlja vprašanje ustavne skladnosti zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ker naj ne bi vsebovala ustreznih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, ki bi lahko posegle v neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev. Če bi se izkazalo, da izpodbijana predpisa res ne vsebujeta takih mehanizmov, pa bi jih po ustavi morala vsebovati, bi njuno izvrševanje do končne odločitve ustavnega sodišča že samo po sebi povzročilo težko popravljive škodljive posledice, so ocenili ustavni sodniki. “Izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih državnih tožilcev v konkretnih sodnih postopkih, namreč lahko do te mere trči v ustavno načelo delitve oblasti in samostojnost državnih tožilcev, da lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva,” so zapisali v odločbi. Ustavni sodnik ddr. Klemen  Jaklič kritičen v primeru sodnikov Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je sicer glede zadržanja v delu, ki se nanaša na sodnike, v odklonilnem ločenem mnenju izpostavil, da argumentacija večine ustavnih sodnikov, kako bi lahko takšna preiskovalna komisija povzročila nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva, predstavlja povsem površinski zaključek. “Večina se namreč sploh ni spustila v presojanje, kako bi do takšnih posledic, glede na zamejenost akta o parlamentarni preiskavi sploh lahko prišlo. Ta prav tako ni presodila, ali poleg očitne zamejenosti akta ne obstaja morda način, ki bi takšno domnevno grožnjo povsem onemogočil, pri tem pa zastavljene preiskave sploh v ničemer ne bi oviral, kaj šele preprečil.”  Žan Mahnič: Imamo pravosodno oblast brez nadzora, kar je značilno za policijsko državo V odzivu na današnjo še eno v vrsti škandaloznih odločitev Ustavneg sodišča je Žan Mahnič, predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi na današnji novinarski konferenci izjavil, da imamo pravosodno oblast brez nadzora, kar jue značilno za policijsko državo. » Ustavno sodišče je z današnjo odločitvijo v konkretnem primeru sporočilo tudi, da imamo prvorazredne in drugorazredne državljane. Drugorazredni čakajo leta in leta, da uspejo na sodiščih, za  prvorazredne tožilce pa ustavno sodišče tako rekoč čez noč zapiše mnenje in sklep, kot ga potrebujejo,« je uvodoma dejal Mahnič. Opozoril je, da bi danes morala biti zaslišana tožilca Drago Šketa in Niko Pušnik. »Zanimivo je, da je ravno včeraj ustavno sodišče po hitrem postopku odločilo, da se to zadrži. Torej je mafija zaščitila mafijo,« je bil oster Mahnič, ki je še dejal, da so pravosodni organi pri nas »mali bogovi, tisti posvečeni, katere se nič ne sme vprašati in ki nikoli za nič ne odgovarjajo.« »To pa je nevarna praksa. Imamo torej policijsko državo, pravosodje brez nadzora in ustavne sodnike, ki ščitijo svoje kolege,« je poudaril poslanec SDS.   Opozoril je, da se je iz odločanja o današnji odločitvi izločil sodnik Čeferin, sodnika Pavčnik in Accetto nista bila v sestavi, za tak sklep so glasovale sodnice Dunja Jadek Pensa, Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs in sodnik Rajko Knez, proti pa sta bila Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta podala ločeni odklonilni mnenji. »Mislim, da bi se Rajko Knez  zaradi osebnega poznanstva s Francem Kanglerjem moral izločiti iz postopka, on pa je dal pritrdilno ločeno mnenje,« je še povedal Mahnič. V nadaljevanju je poslanec povzel stališče dr. Marka Šorlija, ki je v svojem ločenem mnenju  zapisal, »da parlamentarna preiskava politične odgovornosti državnih tožilcev niti ne more ugotavljati, lahko pa ugotavlja politično odgovornost drugih nosilcev javnih funkcij, v kolikor so ti posegali v delovanje državnih tožilcev in sodnikov v posameznih zadevah«. Po besedah Mahniča gre točno za to pri tej komisiji. Sodnik Šorli je še zapisal, da »gre torej za vprašanje delovanja kazenskopravnega sistema oziroma njegovih mehanizmov, ki bi morali preprečiti neutemeljene kazenske pregone in sodne postopke. Načelo neodvisnosti in samostojnosti tožilca ne more varovati, kadar dela nezakonito ali če zlorablja svojo funkcijo,« je še zapisal sodnik dr. Šorli. »Kar je bistveno, sodnik dr. Šorli ugotavlja, da zadržanje izvrševanja parlamentarne preiskave, če je usmerjena v ugotavljanje nezakonitosti pri uvedbi in vodenju kazenskega pregona, kadar te dosežejo dimenzije sistemskih odklonov, ogroža pravno varnost,« je dejal Mahnič in dodal, da glede na navedeno, štirje ustavni sodniki, ki so glasovali za sklep, ogrožajo pravno varnost Republike Slovenije in delujejo v svojem lastnem interesu oziroma v interesu kolegov s tožilstva in sodišč. »Takšno odločbo je težko spoštovati, potrebno pa jo je upoštevati. Za razliko od poslancev koalicije sam sodbe sodišč upoštevam, zato sem danes preklical sejo, ki bi morala biti zvečer in kjer bi morala biti zaslišana dva tožilca. Preklical  sem tudi jutrišnjo sejo, kjer bi morala biti zaslišana še dva tožilca. Obe seji sta prestavljeni za nedoločen čas, dokler ustavno sodišče ne bo dokončno razsodilo,« je še povedal Mahnič in dodal, da je izredno zaskrbljen nad stanjem pravne države. »Očitno imamo v Sloveniji sodnike in sodišča, ki nagrajujejo in ščitijo zlorabo pravosodja kot sem že dejal, v mafijskem stilu,« je bil kritičen predsednik preiskovalne komisije. Na novinarska vprašanja o tem, kako bo potekalo nadaljnje delo komisije, je predsednik komisije pojasnil, da ima komisija še vedno določen seznam prič, in tisti, ki niso v funkciji sodnikov ali tožilcev, bodo zaslišani. »Še vedno so tu kriminalisti, ki so opravljali delo, sumimo da na nezakonit način, še vedno so tu priče, ki niso povezane s sodstvom in tožilstvom, ki jih bomo lahko zaslišali, torej komisija bo opravljala svoje delo naprej,« je bil jasen Mahnič. Ob tem je dodal, da bo komisija kmalu zaslišala bivšega pripadnika SDV in bivšega namestnika direktorja SOVE dr. Janeza Žirovnika. »Jutri pa bomo na seji dogovorili nadaljnje delo in obvestili člane komisije o sklepu Ustavnega sodišča,« je še povedal Mahnič. Na vprašanje o tem, ali je glede odločitve Ustavnega sodišča v povezavi s tožilci pričakoval drugačno odločitve, pa je Mahnič odvrnil, da je računal na to, da bo ustavno sodišče sledilo lastni odločitvi iz leta 1994, kjer so že  povedali, da so tožilci del izvršne veje oblasti in ne sodna oblast »in kolikor sem doslej uspel prebrati, tudi sodnik Šorli ugotavlja, da so tožilci del izvršne veje oblasti in jih ne gre enačiti s sodniki.«  Poslanec je še dejal, da komisija nikakor ne ugotavlja politične odgovornosti sodnikov in tožilcev, je pa, po njegovih besedah nenavadno, da je tudi poslanka Jelka Godec, ki je predsednica druge preiskovalne komisije s strani sodišč prejela nekaj  zavrnitev. »Sodišča pospešeno delujejo proti vsem parlamentarnim komisijam, kar je neka nova čudna praksa,« je še ocenil Mahnič.Je pa ne glede na razsodbo sodišča poslanec napovedal, da bo komisija nadaljevala svoje delo in ga tudi dokončala, ne glede na to, ali bodo tudi po končni razsodbi ustavnega sodišča sodniki ali tožilci pri delu komisije sodelovali ali ne. »Logično je, da moramo svoje delo kot preiskovalna komisija zaključiti,« je še povedal poslanec SDS Žan Mahnič.

Wed, 13. Nov 2019 at 15:56

161 ogledov

VIDEO: Največji zaseg heroina v zgodovini Slovenije
Uslužbenci Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) so v pristanišču Koper v oktobru 2019 na podlagi analize tveganja kot rizično ocenili pošiljko s 437 rolami polietilenske folije (v skupni teži 21.530 kg), ki je prispela v kontejnerju. Pot zabojnika naj bi bila: Združeni Arabski Emirati (ZAE) – Egipt – Slovenija. Zabojnik je bil v Egiptu pretovorjen na ladjo, ki je prispela v pristanišče Koper.     Uslužbenci FURS so zabojnik s pošiljko 29. 10. 2019 skenirali z x-ray skenerjem. Ob analizi slike skeniranja je bil ugotovljen sum na možne nepravilnosti, zato je bila odrejena še dodatna dokumentarna kontrola pošiljke. Po pridobljenih dodatnih listinah je bilo ugotovljeno, da je pošiljka dejansko prispela iz Irana, prejemnik pa je podjetje iz Madžarske.   Odrejen je bil fizični pregled blaga, pri katerem je sodeloval tudi vodnik s službenim psom za odkrivanje prepovedanih drog FURS. Službeni pes je nakazal možnost, da se v zabojniku nahajajo prepovedane droge. Podrobna fizična preiskava je pokazala, da nekatere role polietilenske folije po teži odstopajo od ostalih. Po pregledu ene od teh rol je bilo ugotovljeno, da se v njeni notranjosti nahajajo zavojčki z neznano snovjo. Preliminarni test za droge je nakazal na sum, da gre za prisotnost prepovedane droge heroin. Uslužbenci FURS so prekinili nadaljnje aktivnosti in obvestili pristojno Policijsko upravo Koper, ki  je prevzela in vodila nadaljnje aktivnosti. Nadaljnji postopek so 30. oktobra 2019 prevzeli koprski kriminalisti, ki so v sodelovanju z delavci FURS opravili detajlni ogled kraja kaznivega dejanja. Pri kriminalističnem ogledu vsebine ladijskega zabojnika so ugotovili, da je v njem 437 kolutov s PVC folijo, 42 od teh kolutov pa je odstopalo po teži. Pri detajlnejšem pregledu so kriminalisti odkrili, da je v njih skritih 1421 zavojev s prepovedano drogo heroin. Skupna teža zavojev s prepovedano drogo heroin je bila 729,986 kg.   S pregledom dokumentacije spornega ladijskega zabojnika, zbiranjem obvestil in drugimi aktivnostmi Policije in FURS je bilo ugotovljeno, da je organizirana kriminalna združba iz Madžarske organizirala prevoz ladijskega zabojnika – iz Irana preko Združenih Arabskih Emiratov oz. Dubaja v pristanišče Koper, kamor je z ladjo prispel konec meseca oktobra 2019. Pošiljka kontejnerja je bila namenjena madžarskemu podjetju iz Budimpešte.     Na podlagi ugotovitev, da so storilci kaznivega dejanja trgovine s prepovedanimi drogami iz Madžarske, je bila informacija o prestreženem tovoru heroina posredovana madžarskim varnostnim organom z zaprosilom, da identificirajo dejanskega prejemnika prepovedane droge. Od njih smo prejeli povratno informacijo, da na njihovem ozemlju že izvajajo kriminalistično preiskavo zoper znane osumljence, ki so pričakovali prihod večje količine prepovedanih drog.   Sprejeta je bila odločitev o izvedbi tako imenovane »nadzorovane pošiljke« na relaciji Koper – Budimpešta, kamor je bil sporni ladijski zabojnik namenjen. Na podlagi ustreznih dovoljenj Okrožnega državnega tožilstva iz Kopra je bila celotna količina prepovedane droge zasežena, v nadaljevanju pa ladijski zabojnik zapečaten, še prej pa vanj vstavljenih 134 zavojev s prepovedano drogo heroin (op. skupno 69,646  kg teže heroina), skritih v kolutih s PVC folijo.   Na podlagi odobrenih prikritih preiskovalnih ukrepov se je v naslednjih dneh ugotovilo, da je ladijski zabojnik prevzel prevoznik iz Madžarske, ki ga je odpeljal preko Slovenije na Madžarsko. Sporni ladijski zabojnik je bil od trenutka odvoza iz Luke Koper pa vse do prestopa državne meje v Madžarsko pod stalnim nadzorom slovenskih kriminalističnih enot. Zatem so spremljanje prevzeli madžarski varnostni organi. V tem primeru gre za količinsko največji zaseg heroina na ozemlju Slovenije od njene osamosvojitve.   Analize zaseženega heroina v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju so pokazale, da je zasežena heroinska mešanica vsebovala približno 70 % heroina. Povprečna čistost heroina za ulično preprodajo znaša približno 12 %. To pomeni, da bi iz 1 kg zaseženega visoko kvalitetnega heroina z redčenjem oz. povečanjem volumna s primesmi, pridobili lahko tudi do 6 kilogramov heroina. Trenutna cena za kilogram heroina na slovenskem ilegalnem se giblje med 15.000 in 20.000 evrov, gram heroina v ulični prodaji pa se giblje med 20 do 40 evrov.     Na podlagi navedenih cen heroina na slovenskem ilegalnem tržišču ocenjujemo, da bi si storilci s grosistično prodajo lahko pridobili med 10 in 15 milijonov evrov, v primeru ulične prodaje pa tudi med 65 in 87 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi.   V Sloveniji je storilec kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami lahko sankcioniran s kaznijo zapora v trajanju od 1 do 10 let, v primeru storitve kaznivega dejanja v hudodelski združbi pa s kaznijo zapora od 5 do 15 let.   Nadzorovana pošiljka v Konvenciji ZN o organiziranem kriminalu; "Nadzorovana pošiljka-dobava" pomeni tehniko prepuščanja nezakonitih ali sumljivih pošiljk iz, skozi ali na ozemlje ene ali več držav z vedenjem in pod nadzorom njihovih pristojnih organov z namenom preiskave kaznivega dejanja in identifikacije oseb, ki sodelujejo pri storitvi kaznivega dejanja.   (Zakon o ratifikaciji konvencije združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu je bil objavljen v : Uradni list RS, št. 41/04.)   Statistični podatki za Slovenijo: - Skupna količina zaseženega heroina v letu 2018 je bila 345 kg, količina zaseženega heroina v letošnjem letu je 751 kg (vključen omenjen primer). - V letu 2018 smo obravnavali 1390 kaznivih dejanj in 4458 prekrškov s področja prepovedanih drog, v letošnjem letu do 11. 11. 2019 pa 1053 kaznivih dejanj in 3292 prekrškov. Na današnji skupni tiskovni konferenci v madžarski Nagykaniczi so madžarski preiskovalni organi povedali, da Oddelek za boj proti drogam Nacionalnega Preiskovalnega Urada Službe za hitro posredovanje in specialnih policijskih služb (KR NNI) izvaja preiskavo proti 47-letnemu moškemu iz Budimpešte zaradi suma trgovanja z znatno količino prepovedanih drog. Preiskovalni organ je v prvi polovici leta 2019 prejel informacijo, da oseba namerava v državo pretihotapiti precejšnjo količino prepovedanih drog. Med izvajanjem carinskega postopka s kontejnerjem v Luki Koper, namenjenim iz Irana na Madžarsko, v katere so odkrili 730 kilogramov heroina, skritega v kolutih folije, je slovenski partnerski organ  preko Europola informacijo predal KR NNI, ki je ugotovil, da je pošiljka heroina, najdena v pristanišču, povezana z omenjenim moškim. Operacijo je podprl glavni tožilec državnega tožilstva v Budimpešti, ki je v sodelovanju s slovenskim državnim tožilstvom v Kopru takoj kontaktiral Eurojust, agencijo za sodno sodelovanje Evropske Unije. Rezultat sodelovanja slovenskih in madžarskih državnih oddelkov te evropske agencije je bila izdaja evropskega preiskovalnega naloga, slovenska organizacija pa je bila zaprošena za izvedbo kontrolirane pošiljke. Slovenska partnerska organizacija je iz kontejnerja zasegla 661 kilogramov prepovedane droge, preostalo količino droge pa pustila v kontejnerju z namenom prijetja storilca in o tem obvestila madžarsko policijo.   Pošiljka je na končni cilj na Madžarskem prispela 5. 11., ko je 47-letni moški razložil kolute folije in jih shranil v skladišče, ki ga je najel na svoje ime. Kolegi KR NNI so taktično enoto protiterorističnega centra zaprosili za aretacijo osumljenca, ki je bila izvedena ob 21:00. V operaciji je sodelovala tudi intervencijska podporna enota Službe za hitro posredovanje in specialnih policijskih služb. Kriminalisti so preiskali njegovo stanovanje, kjer so našli in zasegli majhno količino tablet, za katero so sumili, da gre za prepovedane droge in 7 milijonov HUF ter 69.450 EUR gotovine. Policija je prav tako preiskala prostore, ki jih je najel omenjeni moški, kjer so zasegli 69,1 kg snovi, za katero so sumili da gre za prepovedano drogo, skrito v 4 od 42 kolutov, zakamufliranih kot embalažni material. Slovenski organi so 661 kg heroina, skritega v preostalih 38 kolutih, zasegli dne 30. 10.. Forenzični kemiki madžarskega inštituta za forenzične znanosti so bili zadolženi za izdelavo izvedenskega mnenja. Glede na preliminarne ugotovitve, je snov, zasežena na Madžarskem, nerazredčen  heroin. Poleg aktivne sestavine heroin, ki znaša 65%, je pregledan prah vseboval samo še spremljajoče komponente, ki izvirajo iz produkcije. Zasežena droga bi črni trg dosegla 2,5-krat razredčena, kar bi pomenilo, da bi njena vrednost znašala najmanj 1,6 milijarde HUF in največ 4,1 milijard HUF. Glede na ugotovitve preiskave, je bila ciljna država celotne pošiljke heroina Madžarska. Preiskovalci oddelka za boj proti drogam KR NNI so zaslišali osumljenca, 47-letnega moškega, ga odvedli v pridržanje, nato pa je sodišče na pobudo glavnega tožilstva v Budimpešti zanj dne 8. 11. 2019 odredilo pripor. VIDEO: Oglejte si posnetek akcije madžarske policije ob zasegu izjemne količine heroina

Wed, 13. Nov 2019 at 07:13

206 ogledov

Celje: Zunanje temperature padajo, delovna temperatura se dviguje na seji Mestnega sveta
V  torek je potekala 9 seja Mestnega sveta MO Celje kjer pa ni manjkalo dramaturških zapletov, kulminacij navideznih ali resničnih užaljenosti , le za minuto ali dve več pozornosti posebej zaradi gledalcev pred televizijskimi zasloni. Tudi akterka zapleta z užaljenostjo je  verjetno po nekem nepisanem pravilu zadolžena  za tovrstne vložke glede na čas predvajanja seje na lokalni TV Celje.  Ampak o tem kasneje pri vsebinskem delu ki se nanaša na konkretno problematiko. Seja kot vsaka redna seja z namenom obravnavanja in  namenom odločanja ali realizacije pomembnega dela za delovanje lokalne skupnosti kot takšne je kot osrednjo točko(ali točki)imela  za obravnavati odlika odloka o proračunu za leto 2020 in leto 2021. To je pa novost, oziroma da se obravnavata odloka o proračunu MO Celje za dve leti.   Del seje, predvsem na začetku za ogrevanje, je bil zapolnjen z nekaj imenovanji  v organe  in svete zavodov kjer bi naj participirali  posamezniki, ki jih določajo po nekem ključu stranke oziroma njihovi predstavniki ter približali k odločanju na ravni kjer  je to dejansko možno in  njihova moč odločanja pride do izraza če ne vsebinska vsaj se zadosti na formalni ravni.   Razprava o odloku proračuna za leto 2020 je zajemala predvsem poročanja iz odborov, kjer bi naj imeli vsebinsko bogato razpravo o proračunskih postavkah in seveda kot začimba k dobri ali pričakovano dobri jedi( beri proračun) dodali seznam želja, ki so jim prisluhnili v stikih na tereni kot se temu žargonsko reče. Koliko je splošno znano, vsakoletni proračuni zajemajo veliko transferjev in postavk zanj ki o zavezujoče, in prav takšni zasedejo med 60-70 odstotkov. Za želje in možnosti realizacije pa ostane cca 30 -35 %, kar je obratno sorazmerno z pričakovanji. Tisti ki se s tem naborom želja, mnogo krat tudi nujno potrebnih sredstev mi moral, če že ni, biti finančni ali kakšne druge vrste čarodej, četudi je na koncu vse eno kriv za nezadostno upoštevanje želja.   Prihodki,  ki jih predvideva proračun za leto 2020 znašajo  65, 417, 340 EUR(znotraj katerega so posamezne postavke klasificirane po virih) odhodki pa so ocenjeni na  72,736, 421 EUR, seveda  razvrščene po namenih). Na podlagi tega se lahko ugotovi se bo mestna občina zadolžila za 9,8 mio EUR, od tega 3,3 mio za odplačilo obveznosti kar je dejansko neto zadolžitev  za 6,5 mio. Za leto 2021 je  predvidena manjša zadolžitev in sicer za 6 mio, od tega  3,7 za poplačilo obveznosti kar nanese na neto zadolžitev 2,3 mio.  Namen predloga proračuna in odloka o njem za leto 2020 in 2021,  je ta  da se zaradi investicijskega ciklusa v katerem je več postavk, ki vključujejo  sredstva iz EU kjer pa potrebujejo razvidno ročnost porabe teh sredstev in je potrebno priskrbeti  predlog  proračunov prej zato, da bi zaključili in zaokrožili finančno perspektivo pravočasno do leta 2022. Del razprave je »zajadral« v nemirne dramaturške vode kjer bi  naj ena od svetnic zaznala delitev občanov znotraj enotne celjske občine na prvovrstne in drugovrstne.  Največ se je bliskalo in iskrilo med političnim  »bojevanjem » za vsako postavko. Nekateri v boju za nabor točk z polno mero populizma govorijo o vsiljevanju osebnih interesov, seveda ob nezadostnem poznavanju obravnavanje snovi. Tu gre za izdelavo projektne dokumentacije za predvideno oziroma predstavljeno idejo o viseči brvi med Starim gradom in Miklavškim hribom. Pravilna ugotovitev da je omenjena postavka prisotna in bi naj zajela cca 200 tisoč EUR za projektno dokumentacijo, hudo narobe pa je razumevanje da to  tudi pomeni tudi izgradnjo taiste brvi z občinskim denarjem. Praksa je da vsi resni ponudniki projektov za kakršen koli pogovor, nagovor ali predstavitev potencialnemu investitorju iz sfere javno zasebnega mora ponuditi projekt, gradbeno dovoljenje in ugodno ozračje za nadaljevanje ideje o tem da bi najprej projekt postala. Sicer pa sam  projekt kot tak pač mora nekaj stati v tej fazi v kateri bo morali biti in skozi iti,  bi se aktualiziral šele leta 2023. Kot je nekje višje  zapisno, bojevitost, srditost in gledanost  je sicer  dosežena in je bilo sila nepotrebno »gledalstvo« kolikor ga je pač bilo v danem trenutku videlo pač kar je, se ni obrestovala in da so z slabim besednim strelivom   večkrat  vsekali mino  kot pa zadeli bistvo, kar jim je verjetno bil namen,  pa se je izjalovil tudi zaradi zgrešenega » team-inga«   Če je prej bilo boj na okopih in pred javnostjo načrtovan(sicer bolj slabo) predstav za javnost na odru ali za govornico Narodnega doma, pa je naslednja stvar o kateri so odločali  svetniki zadela žebljico v glavico z sprejemom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in financiranju krajevnih skupnosti in mestnih četrti v Mestni občini Celje in sicer po hitrem postopku. to si zaslužijo vsi ki so kakor koli vpeti v delo v Mestnih četrtih in Krajevnih skupnostih. Za konec pa je pomembna ugotovitev, da kljub občasnim besednim bliskom in škrtanja z zobmi, da se v Celju tudi po zaslugi celotnega ustroja povezanim  z odločanjem in izvajanjem projektov, dobro  dela,  kar je na koncu koncev razvidno na več koncih knežjega mesta kjer so gradbišča, na  katerih se pospešeno dela na dokončanju projektov, ki bodo dodatno dvignili kvaliteto življenja v Celju. Vane K. Tegov
Teme
davki

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-11-03 06:08:37


Menim, da je slovensko sodstvo katastrofa, tako za državo, kot za državljane. To, kar vemo o nepravilnostih je le vrh ledene gore. To niso izjemni eskcesi, to so pravila. Kaj pa so vzroki za takšno porazno stanje? Prav gotovo jih je več. Prvi in zelo pomemben je neustrezno šolstvo. Sodniki so pravniki in izobražujejo se na pravnih fakultetah. Pred vsem ljubljanska je okostenela, zastarela in ne sledi stvarnemu življenju. Podobna je speializacija, ča lahko tako imenujemo pravosodni izpit. Ta je namenjen piflanju že prežvečene materije. Pifl na pifl je črkobralstvo. In to je vzrok za številne polomije in katastrofalne napake, ki jih trpijo tisti, ki jih je povorzilo krivosodje. Sodniki so bolj ali manj anonimni, zato pa se bolj izpostavljajo pravniki v državnem zboru. Najmarkantnejši so Zorčič. Kociprova in Heferletova. Te si bom vzel na muho, ker javno hvalijo in ščitijo slovensko pravosodje. Vsi trije so verzirani pravniki s pravosodnim izpitom in zelo blizu pravosodja. Vprašanje vseh vprašanj na področju pravosodja je danes: ali lahko preiskovalna kommisija državega zbora posega v pravosodje in preiskuje delo sodnikov? Vprašanje je doseglo sam vrh - Ustavno sodišče. Ustavni sodniki bi naj bili vrh sodstva in pravodosnega znanja. Skoraj vsi so doktorji pravanih znanosti, skoraj vsi izhajajo iz profesorskih vrst in med njimi je celo sakademik. Torej vrh! Sedaj pa preprosto vprašanje: Ali lahko zakonodajna veja posega v sodno vejo oblasti? Logika pravi: lahko!!!! Zakaj, če lahko sodna veja posega v zakondajno, lahko tudi zakonodajna posega v sodno. Poslance je mogoče obsoditi. Poslanci so že bili obsojeni. Poslanci so celo že odsedeli zaporne kazni. Ali so sodniki nedotakljivi? Jih ni mogoče obsoditi? Po načelih, ki jih razlagajo črkobralski doktorji znanosti z akademikom vred. so sodniki nedotakljivi in nad njimi je le modro nebo. K temu se pridružuje tudi omenjena trojica jurišnih poslancev. Pa ni tako. Nihče v demokratični družbi ni in ne more biti nedotakljiv. Če krši ustavo in zakone mora za to odgovarjati. Tud sodniki in tudi tožilci. Ker profesorji tega ne vedo in tudi ne akademik, kar je v nebo vpijoča sramota, naj pojasnim: Tudi sodnik, ali tožilec se lahko spozabi in krši zakone. Torej mora biti procesiran in kaznovan. Proces lahko sproži tožilec, prestopke pa odkrije policija. Torej mora biti sodnik na razpolago izvršilni veji oblasti. Je jasno dragi ustavni sodniki? Ker težko dojemate enostavne stvari, naj vam pojasnim z drastičnim primerom, za katerega upam, da se ne bo zgodil, pa vndar zazardi nazornosti: če bi na primer sodnik ubil nekoga, po vašem prepričanju za uboj ne more odgovarjati. Sodniki niso pooblaščeni za preiskavo, niti za vlaganje obtožbe. Kdo naj potem to stori, če izvršna veja oblasti ne more posegati v sodno vejo? Pa se vrnimo v realni svet. Očitno so sodniki, tožilci in policiti zagrešili vrsto nepravilnosti in kršili ustavo in zakone pri obravnavanju Franca Kanglerja. Sami sebi ne bodo sodili in se ovajali. In tega se strumno držijo. Kljub temu, da so nihov prestopki znani in javnosti prezentirani, ne storijo nič, da bi jih sankcionrali. Zato se je državni svet odločil, da naroči parlamentarno preiskavo. To pa zavirajo poslanci, pred vsem trije omenjeni, ki se imajo za vh pravne znanosti v parlamentu. Potem so tožilci, ki so preko vrhovnega tožilce sprožili ustavni spor in sveda tudi sodniki, ki jim je delno že ugodilo ustavn sodišče, ki očitno ne ve, da v demokraciji tudi za sodnike velja, da so odgovorni, če se prekršijo zoper zakone.. Če ustavni sodniki ne znajo čitati ustave, potem je to katastrofa. In dejansko ne znajo ,saj ¸34 člen ustave govori, da je sodnike možno procesirati. Res je, da so pravniki v tem členu spisali takšno dikcijo, ki je težko razumljiva, vednar bi morala biti dovolj jasna vsaj ustavnim sodnikom. Če ne znajo razumeti, kaj so jim napsiali njihovi kolegi, je zelo žalostno. Sicer še ni prepozno. Iz zagate se lahko izmažejo, če s končno odločitvijo le omogočijo parlamentano preiskavo. V kolikor tega ne bodo storili, bodo pokazal, da ne razumejo zakonodaje, da so črkobralci in ljudje se bomo lahko upravičeno vprašali, ali so takšni lahko ustavni sodniki? Če celo akademski naziv ne zadošča, za to, da akademik prečita in tazume preprosti člen ustave.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Čaplja za plačilo davka