Za evropskimi poslanci je že nekaj dni kar napornega zasedanja v Strasbourgu. Sprejetih je bilo kar nekaj pomembnih predpisov in uredb, izrečenih pa tudi precej jasnih stališč. Osrednja tema tokratnega zasedanja je bila namenjena  širjenju Evropske unije na države zahodnega Balkana.  Predsednik Evropske komisije Jean Cloud Juncker  je bil povsem jasen, ko je dejal, da niti ena od držav ne bo dobila vstopnice, preden ne uredi odprtih mejnih vprašanj s sosedami. »Juncker je postavil nov pogoj za vključevanje v Evropsko unijo in sicer pravočasna rešitev vseh doslej nerešenih obmejnih vprašanj. Tudi Hrvaška bi morala pred vstopom v EU rešiti vprašanje meje z našo državo, kar je vseskozi stališče naše stranke SDS. Dejstvo je, da danes teh težav s sosedo ne bi imeli. Zato tako jasno izrečen pogoj za šest držav zahodnega Balkana, ki so že prejele povabilo za predpristopna pogajanja, pri čemer sta Srbija in Črna Gora v rahli prednosti, ker si lahko vstop v EU obetajo v letih 2020 -2025, kar sicer ne pomeni, da bodo v tem roku tudi dejansko sprejete," je v oddaji Evropski utrip dejal evropski poslanec in vodja slovenske delegacije pri ELP dr. Milan Zver.

Po besedah dr. Milana Zvera so Hrvaški s tem  naložili veliko breme, ker bo sedaj pod precejšnjim pritiskom Evropske komisije, da reši mejna vprašanja s sosedami. »Nisem pa prepričan, da se bo to uspešno odvijalo,« dodaja Milan Zver. »Hrvaška ima v rokah jockerja, ki ga bo skušala vnovčiti pri vstopanju teh držav v EU, kar se mi ne zdi pošteno do držav, ki sicer napredujejo v pristopnih pogajanjih, pa zaradi Hrvaške to ne bo mogoče. » Problema nerešenih mejnih vprašanj se je med nagovorom poslancev Evropskega parlamenta sicer izognil predsednik hrvaške vlade Plenkovič, vseeno pa se je moral zaradi poslanskih vprašanj opredeliti tudi do tega problema. » Prav gotovo mu ta točka ni prinesla uspeha na evropskem političnem parketu. Je pa dejstvo, da je hrvaška vlada »ujetnik« saborskega sklepa o izstopu iz arbitraže. In lahko mi verjamete, da iščejo vse načine, kako se rešiti iz tega primeža,« dodaja Zver.

Zdaj je že več kot očitno, da so slovenski volivci, ki so podprli proces arbitraže, nasedli zlaganim obljubam takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja in zunanjega ministra Karla Erjavca. Takratni »prekrasen dan« nam danes pri implementaciji arbitražne razsodbe povzroča precejšnje glavobole. »Smo v neki absurdni situaciji, ko skušamo na vsak način  implementirati relativno slab izplen arbitražne razsodbe, Hrvaška, ki pa je z njim veliko pridobila, pa ga zavrača. Izvirni greh je seveda na Borutu Pahorju, ko je celo z davkoplačevalskim denarjem izvajala kampanjo v prid arbitraži, kar je sporno tudi z ustavnega vidika. Skratka, lahko bi rekel, da je takratna vlada zavajala javnost s svojimi stališči, si lepo oprala roke, Cerarjeva vlada pa tudi zaradi popolnoma zgrešene zunanje politike, ki nas vse bolj rine na vzhod in arabski prostor, nima pravih vzvodov za rešitev implementacijske slepe ulice.«

Morda bi lahko Slovenija za pospešitev implementacije uporabila jockerja, ko bodo Hrvati potrkali na vrata šengenskega območja? »To zagotovo,« pritrjuje Milan Zver. »Gre pa za teme, ki niso zrele za javno premlevanje, temveč je to področje za tiho diplomacijo. Žal nam diplomacijo ne vodijo pravi, dobri diplomati, ki so našo zunanjo politiko skrenili na napačno pot, Slovenijo vrgli s stečajev! Namesto, da bi krepili svojo vlogo v zahodnoevropskih in evroatlantskih integracijah, se približujemo k Iranu, Turčiji in vzhodu Evrope. Tudi zato slepa ulica v primeru meje s Hrvaško, » pravi Milan Zver.

Evropski poslanci so razpravljali tudi o sestavu Evropskega parlamenta, pa tudi o večjih bremenih članic EU po tem, ko bo Velika Britanija dokončno zapustila Evropsko unijo. »Drži, države članice bodo morale globje seči v proračunski žep, sedeži poslancev iz Velike Britanije, sedaj jih je 73, se bodo deloma dodali nekaterim državam, Italiji in Avstriji ter Hrvaški na primer, število poslancev pa se bo zmanjšalo  na 705.« Milan Zver je ob koncu s pohvalnimi besedami pospremil  oblikovanje rdeče/črne koalicije v Nemčiji, ker edino stabilna nemška vlada je lahko tudi porok in gonilo nadaljnjega razvoja EU.