Salomon je bil sin Izraelskega kralja Davida, ki se je rodil približno 1000 let p.n.š. Ko je izvedel, da bo podedoval prestol, je Boga prosil za modrost in znanje, da bi zmogel voditi to veliko ljudstvo. Bog je uslišal njegovi prošnji, ter mu dal modrost in razumno srce.

Kralj Salomon je dobro vladal, zato je bil to čas miru, pravičnosti in obilja v Izraelu. Glas o njegovem bogastvu, moči in modrosti je segel tudi preko meja njegove dežele, zato so ga tamkajšnji kralji pogosto obiskovali, da bi se lahko posvetovali z njim.

Zapustil nam je dragocen zaklad, ki pa ni zakopan nekje na skritem mestu, temveč je dostopen vsakomur. Ta zaklad se nahaja v Bibliji, v knjigi pregovorov. Te pregovore je zapisal ali dal zapisati kralj Salomon. To so večne modrosti, ki jih je dobil po Božjem navdihu in govorijo o tem kako doseči zdravje in uspeh v življenju. 

Tudi o medčloveških odnosih je govora. Čeprav so ti pregovori stari že tri tisoč let, so dandanes enako aktualni kot so bili takrat, ko so bili zapisani. Podobne misli lahko najdemo tudi v tem, kar so govorili različni preroki in modreci vseh religij sveta. Iz tega lahko sklepamo da je modrost samo ena in da izvira od Boga. Je večna in se s časom ne spreminja. 

Različni viri navajajo, da je kralj Salomon temeljito proučeval te modrosti, preden jih je dal zapisati. Torej tudi njemu ni bilo vse prinešeno na pladnju, temveč se je moral zelo truditi, da je prišel do teh spoznanj. Čeprav modrost na prvi pogled zgleda zelo enostavna in jasna, kljub temu zahteva veliko dela in časa, preden jo zares lahko razumemo in uporabljamo. Vendar se nam vloženi trud prej ali slej večkratno povrne, saj nam pomaga do uspeha na vseh področjih življenja.

Sedaj torej vemo, kje se zaklad nahaja in tisti, ki jim ga bo uspelo izkopati, lahko upravičeno pričakujejo uspeh v življenju.

 

Največ pozornosti kralju Salomonu najdemo v Prvi knjigi kraljev, kjer najdemo zaključek zgodovine Davidovega kraljevanja ter opis zgodovine Salomona. Prva ter druga Kroniška knjiga poročata o obdobju monarhije. Prva Kroniška vsebuje rodovnike od začetka sveta pa do začetka monarhije (Savla), nato govori o zgodovini Davida in Salomona, to obdobje je predstavljeno kot najlepše v zgodovini Izraela. V drugi Kroniški knjigi je še govor o Salomonu, ki se zaključi z njegovo smrtjo.

Kralju Salomonu so  pripisane nekatere modrostne knjige: Pregovori, Pridigar, Knjiga modrosti, Visoka pesem ter nekateri Psalmi (72; 127). V teh knjigah se srečujemo z razmišljanjem o vseh najbolj zanimivih in pomembnih življenjskih vprašanjih: Kaj je življenje, zakaj živimo? Kakšen je smisel trpljenja?

 

Knjige, ki naj bi bile pripisane kralju Salomonu, imajo na začetku (Prg 1,1) zapisano, da je avtor Salomon oziroma da je Pridigar, Davidov sin, kralj v Jeruzalemu (Prd 1,1). Zato te knjige pripisujemo kralju Salomonu, modremu kralju ter Davidovemu potomcu. Čeprav so te knjige na začetku pripisane Salomonu, pa ni zgodovinsko potrjeno, da je te knjige napisal prav kralj Salomon. Knjige so tako pripisane Salomonu zaradi uvoda v teh knjigah, ni pa dokazano, da je to resnično.

Ne glede na dejanske dogodke in osebe ter potek dogajanj v preteklosti so pregovori kralj Salamona še kako aktualni in vredni razmisleka.

 

SALOMONOVI PREGOVORI – PRVA ZBIRKA

Kar kdo seje, to bo žel.

 

1 Salomonovi pregovori.

 

Moder sin razveseljuje očeta, nori sin pa je žalost svoje matere.

Krivični zakladi nič ne koristijo, pravičnost pa rešuje smrti.

GOSPOD ne pusti, da bi stradal pravični, zavrača pa pohlep krivičnih.

Lena roka pripravlja revščino,roka pridnih bogatí.

Kdor poleti spravlja, je dojemljiv sin,kdor ob žetvi dremlje, je sramoten sin.

Glavo pravičnega bo pokril blagoslov, usta krivičnih pa nasilje.

Spomin na pravičnega bo blagoslovljen, ime krivičnih bo strohnelo.

Kdor je modrega srca, sprejema zapovedi,kdor je bedastih ustnic, se ugonablja.

Kdor hodi v popolnosti, hodi varno,kdor pa izkrivlja svoje poti, bo razkrinkan.

Kdor mežika z očmi, si zadaja bolečino,kdor je bedastih ustnic, se ugonablja.

Usta pravičnega skrivajo vir življenja, usta krivičnih pa nasilje.

Sovraštvo zbuja prepire, ljubezen pa pokriva vse napake.

Na ustnicah razumnega počiva modrost, šiba za hrbet človeka brez pameti.

Modri hranijo spoznanje, usta bedaka pa bližnjo pogubo.

Imetje je bogatemu močna trdnjava, revščina siromakom poguba.

Zaslužek pravičnega priteka za življenje, dohodek krivičnega pa za greh.

Kdor se drži vzgoje, potuje v življenje, kdor zapušča opomin, zablodi.

Kdor skriva sovraštvo, je lažnivih ustnic, kdor pa izreče žaljivko, je norec.

Kjer je veliko besed, ne manjka greha, kdor je dojemljiv, pa brzda svoje ustnice.

Jezik pravičnega je izbrano srebro, srce krivičnih je komajda kaj.

Ustnice pravičnega jih hranijo veliko, bedaki pa mrjo, ker jim manjka razumnost.

GOSPODOV blagoslov bogatí,pehanje ne doda ničesar.

Kakor je norec vesel, da počenja hudobijo, tako je modrec vesel, da je moder.

Strah krivičnika pride nadenj, željo pravičnih izpolni.

Krivičnik premine, kakor gre mimo vihar, pravični pa stoji na trajnem temelju.

Kar je kis za zobe in kar je dim za oči, je lenuh za tiste, ki ga najamejo.

Strah GOSPODOV podaljšuje dni življenja, leta krivičnikov pa se krajšajo.

Zaupanje pravičnih je veselo, pričakovanje krivičnih pa propade.

GOSPODOVA pot je obramba popolnemu in poguba tem, ki delajo húdo.

Pravični se nikdar ne premakne, krivični pa ne bodo prebivali v deželi.

Usta pravičnega bodo poganjala modrost, hinavski jezik pa bo izruvan.

Ustnice pravičnega izražajo dobrohotnost, usta krivičnih pa prevare.

Dobra vaga v nebesa pomaga.

Modri kralj Salomon je napisal na stotine pregovorov, ki se dotaknejo praktično vsakega področja v življenju človeka.