SI
Dan brez računalnika v največji slovenski igralnici Karakondžula v Mariboru
V Fokusu
Zanimivo

Sobota, 3. februar 2018 ob 07:52

Odpri galerijo

»Trgovski center City Maribor je vse bolj prazen!« mi je zadnjič dejal kolega, ko sva bila v bližnjem lokalu na kavi. Zmignil sem z rameni, saj že nekaj časa nisem šel tja. Mislil sem si, da bo to že držalo. Nerodno je, ko moraš plačati drago parkirnino v kletni garaži, če greš kupiti čevlje ali novo srajco. Čez most, na drugi strani Drave, je še večji trgovski center, kjer dobiš iste izdelke, pa še parkiranje je brezplačno.

Vendar sem imel popoldan prosto in sem se odločil, da grem preveriti, kaj se dogaja sredi mesta. Trg Leona Štuklja je bil zapolnjen z delavci, ki so postavljali lesene hišice in kovinsko ogrodje za oder. Saj, v mariborski 'dnevni sobi' se vedno nekaj dogaja. Naredil sem še nekaj korakov do centra. Pritličje je vrvelo od ljudi, nekateri so posedali ob kavi in pijači v bifeju v pritličju. Vse trgovine so bile polne. Torej prijateljeva opomba že ne bo držala.

S tekočimi stopnicami sem se zapeljal v prvo nadstropje. A tukaj je praznih že več trgovin in na steklu visijo napisi »prodamo« ali »damo v najem«. V drugem nadstropju pa je strašljiva tišina. Če ne bi delavci polagali nekaj električnih kablov, bi bilo to nadstropje duhov. A vseeno sem se napotil po hodniku do konca. Ob drugem stopnišču je le bilo nekaj lokalov, ki še poslujejo.

Ustavil sem se pred trgovino Karakondžula -https://www.facebook.com/karakondzulagames/

Smešno ime, le kaj pomeni? Pred vhodom stražita dva kartonasta lika, nekakšen modri fantazijski vojak in dekle s puško v rokah. V lokalu sem videl police s knjigami in škatlami. Nasproti vhoda so bile mize na katerih je nekdo barval majhne plastične figurice. Na drugi strani pa je skupina fantov in deklet igrala karte. Karte?

 

Stopil sem v lokal, ker me je premagala radovednost. Igrali so karte Magic in še neke druge. Kasneje se je izkazalo, da igrajo igro Pokemon. Nasproti mi je prišel starejši gospod z belo brado in se pozanimal, če mi lahko kako pomaga.

»Kaj pomeni Karakondžula?« sem najprej vprašal. Prijazno je pojasnil:

»Karakondžula je demon, ki ga dobro poznajo v vzhodnem delu Balkana. Je v ženski podobi in se strašno rada igra. Seveda je pri tem nerodna. Recimo, pijanca zvrne v jarek ali pa povzroči, da ga zjutraj boli glava. Tudi mi se tukaj igramo s fantazijskimi liki in demoni, pa smo dali trgovini temu primerno ime.«

Potem mi je razložil, da je Karakondžulaknjigarnicapredvsem s fantazijsko in znanstvenofantastično literaturo v slovenščini. (http://www.proandy-sp.si/karakondzula.html) Za to se je odločil, ker sam piše takšno literaturo in ker tega nihče ne ponuja daleč naokrog. Seveda ima na voljo še druge knjige,predvsem bogat izbor knjig, ki jih je sam založil v založbi PRO-ANDY, s.p. (http://www.proandy-sp.si/trgovina.html),to je s področja železnice in glasbe (dirigenti, operni pevci, itd.) V knjigarnici je tudi bralni kot z dvema naslanjačema. Vzamete knjigo s police, sedete, jo prelistate ali pa preberete, če imate dovolj časa.

 

Knjigarnica s predvsem fantazijsko in znanstveno fantastično literaturo, prodaja namiznih iger in bralni kotiček

Na predlog sina in njegovega prijatelja je k temu dodana prodaja različnih logičnih in namiznih iger, ki v zadnjem času osvajajo mlade po vsem svetu. Najbolj priljubljene igre s kartami so Magic, Pokemon, Yu-Gi-Oh in Weiss-Schwarz ter še vsaj 20 drugih. Morda katero poznate, na primer Naseljenci otoka Catan, TheWorldofMunchkin, Rorijeve pripovedne kocke, Star Wars X-Wing, …? Ne, nič hudega! Nadušeni igralci v trgovini so takoj priskočili na pomoč in pričeli razlagati, kako se te igre igrajo. Recimo, Magic se mi je razkril kot zelo zanimiva igra s kartami, ki po strateški in miselni plati presega vse klasične igre s kartami (tudi bridge) in bi jo skoraj lahko primerjal s šahom.

 

Igralci v trgovini? Tako je! V trgovini je na voljo 40 igralnih mest, kjer se srečujejo navdušenci nad temi igrami. Pojasnili so mi, daje to največja igralnica namiznih iger v Sloveniji. Igralcev namiznih iger so se vsi otepali, kakor da so 'kužni' in težko so prišli do prostora za druženje in igro. V trgovini so našli zatočišče, saj je uporaba miz brezplačna. Ko organizirajo turnirje v različnih igrah, pa je za njih potrebno prispevati prijavnino v katero so vštete še nagrade.

Nato so me peljali še v 'delovni kot', kjer so lepili in barvali plastične figurice za igro Warhammer. Pojasnili so mi, da je na začetku bilo le nekaj navdušencev, ki so uživali v izdelovanju figuric. Po letu dni pa jih je že skoraj 20 in njihovo število še narašča. Za igro se figurice dobijo v plastičnih okvirjih. Potem jih je potrebno z nožki previdno izrezati, zlepiti sestavne dele, obrusiti, pobarvati in dorisati izredno majhne podrobnosti. Ko sestavijo vojsko vsaj 20 vojakov in njihovih poveljnikov, se lotijo še izdelave igralne površine. Možno je kupiti že prej pripravljene elemente (drevesa, skale, stavbe, itd.), vendar jih bolj veseli, da iz priročnih materialov (veje, kamni, stiropor, karton, itd.) sami izdelujejo predmete. Ko je vse to opravljeno, pa se igra šele lahko prične!

 

Figurice za igro Warhammer v izdelavi.

»No,« sem si mislil, »pa trgovski center vseeno živi.« Skupina navdušencev nad namiznimi igrami je dobila prostor, kjer lahko vsestransko preživijo svoj prosti čas in se družijo s prijatelji ter prijateljicami, ki jih povezujejo podobni interesi. Ob sobotah pa je mogoče doživeti kakšno bralno dopoldne. Trgovina je odprta v času poslovanja trgovskega centra City, ki pa je žal v soboto popoldan in v nedeljo v celoti zaprt. A preostali čas je mogoče pametno izkoristiti ne le za nakupovanje, temveč za branje ali za igranje novih, zanimivih namiznih iger.

»Končno!« sem pomislil. »Le niso vsi mladi samo za računalnikom in na mobilnem telefonu!«

Karakondžula vas nagajivo vabi: "Špilaj se z mano!" 

Pripravil Andrej Ivanuša

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 17:25

0 ogledov

Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Thu, 13. Dec 2018 at 16:00

85 ogledov

Narodni heroj MIHAJLO /Mehdi Huseynzad vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom
V Spominskem gaju generala Maistra v mariborski četrti Melje sta ob 100 letnici rojstva narodnega heroja MIHAJLA /Mehdi Huseynzada Veleposlaništvo republike Azerbajdžan in Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana pripravila krajšo spominsko slovesnost. Ob delegaciji Azerbajdžana, ki jo je vodil veleposlanik na Dunaju Galib Israfilov, članov društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana s predsednikom Andrejem Komparo, so se spominske slovesnosti udeležili tudi predstavniki MO Maribor. Delegacija Azerbajdžana je pred spomenik heroja Mihajla položila spominske vence. V krajšem programu je bila zbranim predstavljena življenjska pot Mehdi Huseynzada, ki je padel v boju z nacističnimi vojaki 1944. leta, 1957. leta pa so ga proglasili za heroja SZ. Da je prav heroj Mihajlo tista vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom je dejal veleposlanik Azerbajdžana na Dunaju Galib Israfilov, mariborski podžupan Saša Pelko pa zagotovil, da bo mesto še naprej z vso pozornostjo skrbelo za spomenik heroju Mihajlu. Član Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana Rudi Matjašič pa meni, da bi lahko vezi,ki jih je med narodoma stkal spomin na heroja Mihajla, državi izkoristili za krepitev gospodarskega in drugih obliko sodelovanja.   
Teme
namizne družabne igre

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dan brez računalnika v največji slovenski igralnici Karakondžula v Mariboru